Tokrat še enkrat povzemamo ključna sporočila posveta ZSSS »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«, ki je bil 6. 11. 2018 v Ljubljani.

Na posvetu smo se udeleženci seznanili s kemično varnostjo z zornega kota vloge izvoljenih delavskih predstavnikov, ki zastopajo interese zaposlenih do zdravega in varnega dela. Nekaj sporočil s posveta smo objavili v prejšnjih novicah, in sicer:54/2018 (Utrinki s posveta ZSSS »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«), 55/2018 (Zaščitimo mlade v rodni dobi pred reprotoksini) in 56/2018 (Veste, kaj je sindrom računalniškega vida?).

Ilustracija je iz priročnika ZSSS iz leta 2016 “Učinkovito ocenjevanje tveganja”

Glavno sporočilo posveta je bilo, da ni vzroka za panično izogibanje kemikalijam, saj nam razumevanje njihovih nevarnih lastnosti omogoča varno ravnanje z njimi. Delavci imajo zato pravico biti informirani o nevarnih lastnostih kemikalij, s katerimi se srečujejo na svojem delu. Toda na posvetu smo izvedeli, da inšpekcija dela v svojih nadzorih ugotavlja, da do 40 % delodajalcev svojih delavcev niti ne obvesti, da so na delovnem mestu izpostavljeni karcinogenom, ter da jim ne zagotavlja takšne osebne varovalne opreme, ki bi jih dejansko zaščitila, ampak da raje nabavijo cenejšo. Morda poklicne bolezni podcenjujejo, ker praviloma izbruhnejo  šele po daljši latentni dobi (npr. 20 let), zaradi česar marsikdo ne prepozna, da je njihov vzrok kemikalija na delovnem mestu. Torej naj delavski zaupniki raje pravočasno postavijo prava vprašanja namesto, da kar zaupajo, da je vse prav!

Delavski zaupniki lahko učinkovito in smiselno zastopajo interes sodelavcev za kemijsko varnost na delovnem mestu tako, da svojega delodajalca pozovejo naj:

• jim poroča o vseh kemikalijah, ki imajo nevarne lastnosti in katerim so delavci izpostavljeni na svojem delovnem mestu – zlasti pa o karcinogenih, mutagenih, reprotoksinih, motilcih hormonov in nanomaterialih,
• delavce na usposabljanjih za varno delo informira o nevarnih lastnostih vseh kemikalij ter o potrebnih preventivnih ukrepih,
• zagotovi akreditirane metode meritev delovnega okolja in biološkega monitoringa,
• v oceni tveganja oceni tudi tveganje za nastanek poklicnih bolezni, ki so posledica nevarnih kemikalij na konkretnih delovnih mestih ter določi ciljane vsebine preventivnih zdravstvenih pregledov,
• zahteva od izvajalca medicine dela poročilo o rezultatih zdravstvenih pregledih, ki preverjajo učinke nevarnih kemikalij na delovnih mestih,
• v oceni tveganja natančno določi potrebni standard osebne varovalne opreme glede na nevarne lastnosti kemikalij. Splošna določitev, kakršna je npr. »potrebna je zaščita dihal«, namreč ne zadošča,
• pri usposabljanju za varno delo delavce usposobi za pravilno uporabo osebne varovalne opreme – npr. kako preverijo, ali zaščita dihal dejansko res tesni in ne prepušča nevarnih hlapov,
• preveri, ali dobavitelji kemikalij zagotavljajo varnostne liste v slovenščini, ki določajo varnostne ukrepe tudi za način dela s temi kemikalijami, ki se uporablja pri delodajalcu.

Delavski zaupniki pa naj dodatno izkoristijo svoja pooblastila, ki jim jih zagotavlja zakon ZVZD-1 in zahtevajo:

• da na licu mesta nadzirajo, ali se meritve delovnega okolja izvajajo v razmerah, v katerih delavci dejansko delajo,
• da prisostvujejo nadzoru inšpektorja za delo (48. člen ZVZD-1).

Več o varnem delu s kemikalijami, ustrezni osebni varovalni opremi, akreditiranih metodah meritev in analiz delovnega okolja in ostalem tukaj, v publikacijah ZSSS in na usposabljanjih v Sindikalni akademiji ZSSS!