Elektrika

Tveganje za električni udar

Glej tudi

Predhodno varstvo

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

____________________________________________________

Ločimo visokonapetostna, srednjenapetostna in nizkonapetostna omrežja oz. instalacije.

Nizkonapetostna omrežja so tista, ki prenašajo električno energijo od transformatorjev do uporabnikov. Na to napetost se direktno priključujejo porabniki v gospodinjstvu (230 V/400 V) in industriji (400 V, 500 V, 750 V, 1000 V ). Gre za dela na podzemeljskih kablovodih, v razdelilnih omaricah ipd. Za nizko napetost je značilna nevarnost električnega udara.

_____________________________________________________

Zdravstvene posledice električnega udara:

O električnem udaru govorimo, kadar delavec prime ali se dotakne vodnika (ali drugega dela) pod napetostjo in s tem premosti določeno potencialno razliko, (ki je večja kot jo delavec lahko prenese brez posledic).

Glavni simptomi pri električnem udaru so: kratkotrajna izguba zavesti, omotičnost, zmedenost, ožganine na koži, hitro in plitvo dihanje. Najbolj pogoste so opekline na koži, a možne so tudi opekline notranjega tkiva.

Različne vrste toka imajo različne posledice. Termične pri visokih tokih zaradi visokih napetosti ali udara strele. Kemične učinke pri enosmernem toku, ki traja dalj časa. Biološke učinke pri izmeničnem toku in tokovnih impulzih. Med biološke učinke in njihove posledice, ki so največkrat vzrok za smrtni izid štejemo mišične krče, motnje zavesti, prenehanje dihanja, fibrilacija srčnih prekatov in zastoj srca. Za nastanek fibrilacije srčnih prekatov je dovolj že zelo kratek električni impulz v pravem trenutku. Posledice električnega udara so odvisne od velikosti toka, časa trajanja, vrste toka (izmenični, enosmerni) in poti toka skozi človeško telo. Izmenični tok nižjih in visokih frekvenc je manj nevaren kot izmenični tok industrijskih frekvenc.

Dotik se najpogosteje zgodi zaradi okvarjene električne naprave. Osnovni pravili zaščite pred električnim udarom:
nevarni deli pod napetostjo morajo biti tako zaščiteni, da se jih ne da dotakniti in na prevodnih delih, ki se jih lahko dotaknemo, se ne sme pojaviti nevarna napetost dotika.

_____________________________________________________

Pravilniki določajo:

Delodajalec mora zagotoviti, da so električne instalacije načrtovane in izvedene tako, da ne povzročajo tveganj za požar ali eksplozijo, pri čemer morajo biti delavci in druge osebe zavarovane pred tveganji, ki jih povzroča posredni ali neposredni stik z deli električnih instalacij tako, da so električne instalacije načrtovane in izvedene v skladu s tehničnimi predpisi in standardi.

Zasnova in konstrukcija ter izbira materiala in varnostnih elementov za električne instalacije mora ustrezati razmeram v okolju, napetosti oziroma jakosti električnega toka, namenu in usposobljenosti oseb, ki imajo dostop do delov električnih instalacij.

Delodajalec mora delovna mest ustrezno vzdrževati in zagotoviti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Če ugotovljena pomanjkljivost ogroža varnost in zdravje delavcev na delovnih mestih, pomanjkljivosti pa ni mogoče takoj odstraniti, mora delodajalec delo na takšnih delovnih mestih ustaviti.

Delodajalec mora zagotoviti, da električne instalacije pred začetkom opravljanja dejavnosti pregleda pooblaščena oseba s pridobljeno poklicno kvalifikacijo za pregledovanje električnih instalacij. O pregledu pooblaščena oseba izda potrdilo, iz katerega je razvidno, da so električne instalacije načrtovane in izvedene v skladu s tehničnimi predpisi in standardi.

 

Delodajalec mora v svojem internem aktu določiti varnostne ukrepe pred nevarnostjo električnega toka, ki se nanašajo na:

  • uporabo sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu;
  • usposabljanje delavcev za varno delo;
  • delo v posebnih delovnih razmerah (nevarna območja in pogoji vstopa v ta območja);
  • preizkušanje orodij za delo s povečano nevarnostjo;
  • dokumenti za varno delo;
  • preiskovanje delovnega okolja;
  • evakuacijo in reševanje;
  • nudenje prve pomoči;
  • prepoved kajenja, uživanja alkohola in drugih psihoaktivnih substanc.
  • dolžnosti do nadzornih organov;
  • obveznosti in pooblastila delavcev, razporejenih na dela in naloge s posebnimi pooblastili ter notranji nadzor.

Osebna varovalna oprema: rokavice za elektrikarje, pri delu na nizkonapetostnih električnih instalacijah tudi elektroizolacijske čelade s ščitnikom za oči in obraz, obleke in obutev.

Ocena tveganja na področju elektrike:

  • ali so instalacije, vtiči, priključki, stikala pravilno dimenzionirani in delujejo brezhibno;
  • ali obstaja elektrostatični naboj;
  • ali je zagotovljena brezhibna vzdrževanost instalacij, naprav in priprav (so poškodbe na izolaciji vodnikov, na ohišjih električnih naprav, vtikačih, vtikalnih dozah);
  • ali obstajajo dokumenti o brezhibnosti na temelju rednih periodičnih pregledov instalacij, naprav in priprav;
  • ali obstajajo evidence o rednem vzdrževanju, nadzoru, pregledih, meritvah, popravilih, adaptacijah.
  • ali obstaja možnost posredne ali neposredne nevarnosti dotika pod nevarno napetostjo;
  • ali se uporablja vlažna električna oprema oz. se z njo dela z mokrimi rokami oz. v vlažnih oblačilih;
  • ali so nevarna področja označena po predpisih;
  • ali obstaja kakšno ohišje električne naprave brez znaka IEC-60417-5036 (črna strela na rumenem ozadju, obrobljeno s črnim trikotnikom);
  • ali imajo instalacije varovala, ki ustrezajo njihovi moči ter napetosti, in ali so ta varovala preizkušena;
  • ali imajo naprave in priprave predpisana in nameščena varnostna stikala;
  • ali so instalacije primerno zavarovane z vidika dostopa, poseganja, vzdrževanja in so dovoljena le za to pooblaščenim in usposobljenim osebam;
  • ali obstaja možnost, da se električna oprema uporablja na neustrezen način;
  • ali so varnostni postopki pri posegih jasno opredeljeni in ali so v zvezi z njimi delavci dovolj usposobljeni v zvezi s tem in vestno uporabljajo osebno varovalno opremo;
  • ali delavec na svojem delovnem mestu pozna vse nevarnosti v zvezi z elektriko;
  • ali obstaja zavedanje pri delavcu, ki je nepooblaščen oz. neusposobljen, da ne posega po opravilih, ki niso v njegovi pristojnosti (ne menja žarnic sam, ne popravlja vtičev, stikal ipd.);
  • ali je obveščanje o napakah jasno opredeljeno in teče brezhibno.

___________________________________________

Gradivo:

Nevarnosti električnega toka, prof. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e., Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Oddelek za tehniško varnost

___________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb