Platformno delo

  Foto: ZSSS

 

Glej tudi 

Delavci z negotovimi oblikami pogodbe o delu

Digitalizacija dela

Evropska kampanja Varno in zdravo delo v digitalni dobi

Razvoj digitalnih tehnologij omogoča nove načine dela prek spletnih platform. V 27 državah EU približno 6 % delavcev del ali celo večino svojega dohodka zasluži prek digitalnih platform. Najpogosteje v sektorjih, kot so informacijska in komunikacijska tehnologija, tehnične in strokovne storitve, trgovina, promet, nastanitev, prehrana in administrativne podporne storitve. Delež žensk ni velik, se pa povečuje. Platformno delo je pogostejše med migranti in mlajšimi delavci – zlasti na najnevarnejših delih. Poznamo dve vrsti platformnega dela, za katerega se delavec lahko dogovori preko spletne platforme:

  1. digitalno preko spleta: naloge se izvajajo samo ali večinoma virtualno s pomočjo elektronske naprave na kateri koli lokaciji (večinoma na domu delavca) – na primer snovalci vsebin, programerji programske opreme, pisarniški delavci in grafični oblikovalci;
  2. na lokaciji: naloge se izvajajo samo ali večinoma v fizičnem svetu, na primer na javnih površinah, na poti ali v prostorih naročnika –  na primer dostavljavci na kolesu ali z avtom, rokodelci, pomočniki v gospodinjstvu, medicinske sestre in negovalci.

Značilnosti platformnega dela:

  • plačano delo je organizirano preko spletne platforme,
  • udeležene so tri strani: spletna platforma, stranka in delavec,
  • cilj je izvedba naloge,
  • delo se odda podizvajalcem oziroma zunanjim izvajalcem,
  • storitve se izvajajo na zahtevo.

Seveda so tveganja za varnost in zdravje za platformne delavce podobna kot za redno zaposlene. Kljub temu pa je nekaj pomembnih posebnosti:

  1. Preko digitalnih platform delajo praviloma samozaposleni oziroma samostojni podjetniki, ki so zato sami odgovorni za lastno varnost in zdravje pri delu. Običajno niso deležni delodajalčevih preventivnih ukrepov in niso vključeni v kolektivna pogajanja.
  2. Platforme uporabljajo algoritemsko dodeljevanje nalog ter ocenjevanje uspešnosti in vedenja delavcev. Algoritem (torej stroj in ne človek) razvršča in nagrajuje oziroma kaznuje delavce na podlagi njihove uspešnosti ali vedenja. Način delovanja algoritma je praviloma nepregleden, kar povzroča negotovost in stres ter je ovira za posvetovanje z delavci.
  3. Platformni delavci praviloma delajo sami in so zato socialno izolirani. Poročajo o težavah s spanjem, izčrpanosti, stresu, depresiji, izgorelosti, osamljenosti, kostno-mišičnih obolenjih, nezgodah in splošnem nezadovoljstvu z delom in osebnim življenjem. Za razliko od redno zaposlenih delavcev so le stežka deležni usposabljanja in strokovnega nasveta za varno delo.
  4. Pomembna psiho-socialna dejavnika tveganja sta negotovost zaposlitve in dohodka, saj platformni delavci praviloma nimajo pogajalske moči nad tem, koliko lahko delajo in zaslužijo.

Sindikati po vsej Evropi delujejo za varnost in zdravje pri platformnem delu. Kolektivne pogodbe so se izkazale učinkovite za zagotavljanje osebne varovalne opreme za platformne delavce. Na klepetalnih forumih in družbenih medijih platformni delavci neformalno izmenjujejo informacije in nasvete za previdnostne ukrepe pri posameznih nalogah. Platforme se zato začenjajo zavedati svoje odgovornosti do njihove varnosti in zdravja pri delu. Tako so npr. platforme Glovo, Lyft, DoorDash, Uber, Waymo in Amazon Flex v delovanje svojih aplikacij in tehnologij vključile številne vidike varnosti in zdravja pri delu, kar je dokaz, da je to možno.

Direktiva EU o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu:

DIREKTIVA (EU) 2024/2831 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. oktobra 2024 o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu (Besedilo velja za EGP), Uradni list EU, 11. 11. 2024

Iz direktive (izbor):

12. člen – Varnost in zdravje: 

    1. Brez poseganja v Direktivo 89/391/EGS in povezane direktive s področja varnosti in zdravja pri delu digitalne platforme dela v zvezi s platformnimi delavci:

(a) ocenijo tveganja avtomatiziranih sistemov spremljanja in avtomatiziranih sistemov odločanja za njihovo varnost in zdravje, zlasti morebitna tveganja za nezgode, povezane z delom, ter psihosocialna in ergonomska tveganja;

(b) ocenijo, ali so zaščitni ukrepi teh sistemov primerni za ugotovljena tveganja glede na posebne značilnosti delovnega okolja;

(c) uvedejo ustrezne preventivne in zaščitne ukrepe.

    1. Digitalne platforme dela v zvezi z zahtevami iz odstavka 1 tega člena zagotovijo učinkovito obveščanje platformnih delavcev in/ali njihovih predstavnikov ter posvetovanje z njimi in njihovo sodelovanje v skladu s členoma 10 in 11 Direktive 89/391/EGS.
    2. Digitalne platforme dela avtomatiziranih sistemov spremljanja ali avtomatiziranih sistemov odločanja ne uporabljajo na način, ki bi ustvarjal nepotreben pritisk na platformne delavce ali kako drugače ogrožal varnost ter njihovo telesno in duševno zdravje.
    3. Poleg uporabe za avtomatizirane sisteme odločanja se ta člen uporablja tudi, kadar digitalne platforme dela uporabljajo avtomatizirane sisteme za sprejemanje ali v podporo odločitev, ki na kakršen koli način vplivajo na platformne delavce.
    4. Za zagotovitev varnosti in zdravja platformnih delavcev, tudi varnosti pred nasiljem in nadlegovanjem, države članice zagotovijo, da digitalne platforme dela sprejmejo preventivne ukrepe, vključno z zagotavljanjem učinkovitih kanalov za prijavo.

25. člen: Spodbujanje kolektivnih pogajanj na področju platformnega dela: Države članice brez poseganja v avtonomijo socialnih partnerjev in ob upoštevanju razlik med nacionalnimi praksami sprejmejo ustrezne ukrepe za spodbujanje vloge socialnih partnerjev in uveljavljanje pravice do kolektivnih pogajanj pri platformnem delu, vključno z ukrepi za določanje pravilnega zaposlitvenega statusa platformnih delavcev in lažje uveljavljanje njihovih pravic glede algoritmičnega upravljanja iz poglavja III.

28. člen: Kolektivne pogodbe in posebna pravila glede obdelave osebnih podatkov: Države članice lahko na podlagi člena 26 (1) z zakonom ali kolektivnimi pogodbami določijo podrobnejša pravila za zagotovitev varstva pravic in svoboščin v zvezi z obdelavo osebnih podatkov oseb, ki opravljajo platformno delo, na podlagi členov 9, 10 in 11. Države članice lahko socialnim partnerjem dovolijo, da v skladu z nacionalnim pravom ali prakso ohranijo kolektivne pogodbe, ki ob upoštevanju splošnega varstva platformnih delavcev določajo ureditve glede platformnega dela, ki se razlikujejo od tistih iz členov 12 in 13 ter, kadar socialnim partnerjem zaupajo izvajanje te direktive na podlagi člena 29(4), od tistih iz člena 17, in da se o teh pogodbah pogajajo, jih sklepajo in izvršujejo.

29. člen – prenos in izvajanje:

    1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 2. decembra 2026. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
    2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
    3. Države članice v skladu s svojim nacionalnim pravom in prakso sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo učinkovito vključevanje socialnih partnerjev ter spodbujajo in krepijo socialni dialog z namenom izvajanja te direktive.
    4. Države članice lahko socialnim partnerjem na njihovo skupno zahtevo zaupajo izvajanje te direktive, pod pogojem, da države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi lahko kadar koli zagotovijo rezultate, ki naj bi jih ta direktiva dosegla.

Dokumenti iz postopka sprejemanja direktive 2024/2831

Statistika:

Delo prek digitalnih platform opravljalo 30.000 oseb, 28. 6. 2023

Statistični urad RS: Eksperimentalna statistika: Delo prek digitalnih platform, 2022

Povezava do celotne vsebine novice: http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/11207

Prek digitalnih platform je 2022 delalo približno enako število moških in žensk, večina jih je bila starih 35–54 let, največ pa jih je platforme uporabljalo za oddajanje nastanitev ali prodajo izdelkov.

Prek digitalnih platform večina oddajala nastanitve ali prodajala izdelke

Med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, jih je v prejšnjem letu približno 30.000 imelo izkušnjo dela prek digitalnih platform v zadnjih 12 mesecih. Prek spletnih platform ali mobilnih aplikacij so ponujali svoje storitve, opravljali prevoz ljudi, hrane ali blaga, prodajali svoje izdelke ali oddajali nastanitev. Prevladujoči obliki dela prek spletnih platform sta bili prodaja izdelkov in oddaja različnih vrst nastanitev.
Mladi so predstavljali nekaj več kot četrtino vseh, ki so delali prek digitalnih platform

Med tistimi, ki so delali prek digitalnih platform, sta bila približno enako zastopana oba spola. Okoli 60 % jih je bilo starih med 35 in 54 let, nekaj več kot četrtino oseb, ki so delale prek spletnih platform, so predstavljali mladi (15–34 let), nekaj več kot desetino pa starejši od 54 let.

Večina opravila manj kot 30 delovnih ur na mesec

Nekaj več kot polovica vseh, ki so delali prek digitalnih platform, je tako delo opravila tudi v mesecu pred anketiranjem. Večina od teh jih je opravila manj kot 30 ur dela. Za več kot dve tretjini delavcev je dohodek iz tega dela predstavljal manj kot polovico skupnega mesečnega dohodka.

Večina tistih, ki so v prejšnjem letu delali prek digitalnih platform, je bila sicer zaposlenih ali samozaposlenih (86 %), preostali pa so se opredelili kot študenti, brezposelni ali upokojenci.

Digitalne platforme prispevale k novim oblikam zaposlitev na trgu dela

Pri delu prek digitalnih platform gre za odnos med tremi akterji:
– ponudnikom določene storitve ali izdelka (»platformni delavec«),
– stranko (fizična ali pravna oseba) in
– platformo ali aplikacijo, digitalno spletno storitvijo, ki omogoča interakcijo med dvema ali več različnimi (soodvisnimi) skupinami ponudnikov in strank.

Med platformami, ki posredujejo pri izmenjavi storitev in izdelkov, je zaznati različne stopnje (izvajanja) nadzora nad delavci. Nekatere imajo le manjšo vlogo in delujejo kot spletišče za lažjo izmenjavo storitev, druge pa z določanjem omejitev in pogojev plačila ter lokacije ali časa dela posegajo tako v organizacijo kot tudi v nadzor nad izvedbo.

Večina fleksibilna pri določanju svojega delovnega časa

Med tistimi, ki so delali prek digitalnih platform v zadnjem mesecu (tj. polovica vseh, ki so v 2022 opravili kakršno koli delo prek spletnih platform), si je 90 % oseb lahko samih določalo delovni čas za naloge, povezane s tem delom, ali pa so delo lahko samostojno razporedili znotraj določenih časovnih okvirov. Trije od štirih so lahko cene storitev oz. izdelkov določili sami ali pa so ceno postavili v dogovoru s platformo ali strankami.

EU OSHA o platformnem delu:

Spletne platforme platformnim delavcem ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu.

Eno od tveganj digitalizacije so negotovi delovni pogoji delavcev, ki delo opravljajo preko spletnih platform. Ti delavci so prisiljeni v lažno samozaposlitev in nimajo ustrezne socialne zaščite. Ostajajo brez ustrezne varnosti in zdravja pri delu.

EU OSHA: Spodbujanje varnosti, pravičnosti in pravne urejenosti dela na digitalnih platformah | Safety and health at work EU-OSHA, november 2024

12/05/2023: Delo na digitalnih platformah: novi dokumenti obravnavajo raznolikost delovne sile ter posledice za varnost in zdravje pri delu ter pobude za preprečevanje in obvladovanje tveganj

POZOR: Spodnje povezave so na spletno stran EU OSHA v angleščini. v izbirnem seznamu jezikov izberi slovenščino!

Digitalne platforme so preoblikovale svet dela in prinesle nove izzive, ki jih je treba nemudoma obravnavati. Več kot 500 platform, ki so trenutno dejavne v EU, ustvarja zaposlitvene priložnosti, a se njihovi delavci srečujejo s tveganji, kot so povečanje intenzivnosti dela, slabo spoštovanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu ter negotovost zaposlitve. Po drugi strani pa lahko delo na digitalnih platformah pomeni priložnost za nekatere skupine delavcev, kot so invalidni delavci ali delavci migranti, da vstopijo na trg dela ali se nanj vrnejo.

Nova dokumenta za razpravo, ki sta del našega raziskovalnega projekta varnosti in zdravja pri delu v zvezi z digitalizacijo, zagotavljata vpogled v:

preprečevanje in obvladovanje zdravstvenih in varnostnih tveganj pri delu na digitalnih plaformah, s primeri praks in orodij, ki jih digitalne platforme izvajajo za spodbujanje varnih delovnih pogojev, in

raznolikost delovne sile in delo na digitalnih platformah: posledice za varnost in zdravje pri delu, razprava o tem, kako je lahko delo prek digitalnih platform odskočna deska za zaposlovanje posebnih skupin delavcev.

Delo na digitalnih platformah je eno od prednostnih področij naše prihodnje kampanje „Varno in zdravo delo v digitalni dobi“ 2023–2025.

Za več informacij si oglejte naše prejšnje publikacije.

Stališča ZSSS in ETUC:

Predsedstvo ZSSS je novembra 2021 sprejelo resolucijo “Za poštene delovne pogoje v platformnem gospodarstvu”. V njej je napovedalo: “Zavzemali se bomo za oblikovanje določb o dostojnih delovnih pogojih in potrebni zaščiti tako na področju socialne varnosti kot na področju varnosti in zdravja pri delu.” Ozavestimo, kaj pomeni platformno delo za delavske pravice na trgu dela! Bodimo solidarni do platformnih delavcev!

Resolucija predsedstva ZSSS, sprejeta na 32. seji z dne 16. 11. 201: Za poštene delovne pogoje v platformnem gospodarstvu na tej povezavi

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) zahteva predpise, ki bodo uredili delovno-pravni položaj platformne delavce in seveda tudi varnost in zdravje pri delu. Njena dolgoletna prizadevanja so obrodila prvi konkreten rezultat, saj je bil 9. 12. 2021 objavljen predlog EU direktive o izboljšanju delovnih razmer v platformnem delu. Predlog pozdravljamo! Toda proces njenega sprejemanja bo še dolg. Tudi ZSSS opozarja na nujnost ureditve položaja platformnih delavcev.

Sporočilo Evropske komisije v slovenščini: Predlogi Komisije za izboljšanje delovnih pogojev oseb, ki delajo prek digitalnih platform dela in povezava na predlog direktive (v angleščini) z dne 9. 12. 2021 o izboljšanju delovnih razmer v platformnem delu (COM(2021) 762 final na tej povezavi

Projekt ZSSS:

ZSSS je v letih 2020-2021 partner v projektu avstrijskih sindikatov DIDANET, posvečen digitalizaciji in njenim izzivom in ​​priložnostim na trgu dela, kamor sodi tudi platformno delo. Ozavešča o načinu in o pogojih dela platformnih delavk in delavcev. Prihajajo večinoma iz ranljivih skupin družbe in pogosto ne poznajo sindikalnega dela in svojih pravic. Preko več kot 500 platform že dela vedno več ljudi.

O projektu DIDANET (DIGITAL DANUBE NETWORK) avstrijske zveze sindikatov ÖGB in ZSSS, 2020-2021, na tej povezavi

Webinar ZSSS 10. 12. 2021 “Platformno delo – sanjska fleksibilnost ali izkoriščanje najšibkejših?”  o prihodnosti dela v luči platformnega dela in njegovega pomena za zaposlitve, socialno varnost in način opravljanja dela.

 

Raziskave o platformnem delu:

DELO NA DOMU IN PLATFORMSKO DELO, Valentina Franca, Polona Domadenik, februar 2022

E-novice ZSSS o platformnem delu:

39/2024 e-novica ZSSS (26. 8. 2024): Brezplačni seminarji s področja varnosti in zdravja pri delu

13/2024 e-novica ZSSS (22. 2. 2024): Francosko-nemški veto na direktivo o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu

10/2024 e-novica ZSSS (13. 2. 2024): Varnost in zdravje pri delu na digitalnih platformah

71/2021 e-novica ZSSS: O platformnem delu na 10. 12. 2021, svetovni dan človekovih pravic

On 24. junija, 2022   /   Platformno delo