Prva pomoč

Varnostni znaki, ki v delovnem okolju opozarjajo na prvo pomoč

Glej tudi

Center za zastrupitve v Sloveniji

Cilji prve pomoči so ohraniti življenje poškodovanim, nenadno obolelim ali akutno zastrupljenim delavcem, preprečiti poslabšanje zdravstvenega stanja in poskrbeti za strokovno medicinsko pomoč. Prva pomoč traja toliko časa, da se poškodovani, nenadno oboleli osebi ali akutno zastrupljeni osebi zagotovi strokovna medicinska prva pomoč.

OPOZORILO: 46. člen ZVZD-1 med drugim določa tudi, da se mora delodajalec z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati o izbiri delavcev za prvo pomoč. Delavski zaupnik naj torej delodajalca obvesti, če delavci niso zadovoljni z organizacijo prve pomoči.

ZVZD-1 o prvi pomoči

Delodajalec mora sprejeti ukrepe za zagotovitev prve pomoči delavcem in drugim navzočim osebam ter ukrepe za sodelovanje s službo nujne medicinske pomoči. Minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, natančneje predpiše ukrepe za zagotovitev prve pomoči delavcem in drugim osebam, ki so navzoče v delovnem procesu. Glej Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu!

Ukrepi ter število delavcev oziroma pooblaščenih oseb po posebnih predpisih, ki jih delodajalec določi za njihovo izvajanje, morajo biti prilagojeni naravi dejavnosti in številu zaposlenih ter morajo upoštevati druge navzoče osebe v delovnem procesu.

Zunanje strokovne službe morajo imeti dostop do podatkov o delavcih zadolženih za izvajanje prve pomoči, varstva pred požarom in evakuacije.

Izvajalec medicine dela sodeluje pri pripravi načrta delodajalca za dajanje prve pomoči ter sodeluje pri usposabljanju delavcev in delodajalcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči.

Delodajalec mora delavce seznaniti o delavcih, zadolženih za izvajanje ukrepov prve pomoči.

Delodajalec, pri katerem na podlagi pogodbe opravljajo delo delavci drugega delodajalca, mora poskrbeti, da ti prejmejo tudi informacije o delavcih, ki so določeni za prvo pomoč, ter o delavcih oziroma pooblaščenih osebah po posebnih predpisih, zadolženih za izvajanje ukrepov požarnega varstva in evakuacije.

Delodajalec se mora z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati tudi o izbiri delavcev za prvo pomoč, in delavcev oziroma pooblaščenih oseb po posebnih predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo.

ZVZD-1 določa globe za delodajalca in njegovo odgovorno osebo, ki ne sprejmeta ukrepov za zagotovitev prve pomoči delavcem in drugim navzočim osebam ter ukrepov za sodelovanje s službo nujne medicinske pomoči.

Omarica za prvo pomoč:

Delodajalec mora zagotoviti, da je na vsakih 50 zaposlenih delavcev oziroma na vsako delovno enoto na razpolago vsaj ena omarica za prvo pomoč. Pri izvajanju del, pri katerih iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nastanek nezgod pri delu, mora zagotoviti, da je v delovnem procesu na vsakih 20 delavcev oziroma na delovno enoto na razpolago vsaj ena omarica za prvo pomoč. Pravilnik določa, kateri sanitetni material mora biti v omarici za prvo pomoč.

Delavci, zadolženi za izvajanje ukrepov prve pomoči

Delodajalec mora zagotoviti, da je v delovnem procesu vsaki krajevno ločeni enoti in vsaki delovni izmeni prisoten vsaj en delavec, ki je usposobljen za izvajanje prve pomoči. Delodajalec mora pri izvajanju del, pri katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nastanek nezgod pri delu, zagotoviti, da je v delovnem procesu na vsakih 20 delavcev prisoten en delavec, ki je usposobljen za izvajanje prve pomoči.

Šteje se, da so za izvajanje prve pomoči na delovnem mestu po tem pravilniku usposobljeni zdravstveni delavci, pripadniki enot za prvo pomoč Civilne zaščite ter delavci, ki so v zadnjih petih letih opravili izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil.

Usposabljanje delavcev za prvo pomoč izvajajo pravne osebe, ki imajo pooblastilo za usposabljanje za prvo pomoč, v skladu z veljavnimi predpisi. S sedanjo pravno ureditvijo je pooblastilo za usposabljanje za prvo pomoč podeljeno z Zakonom o Rdečem križu Republike Slovenije. Prvo pomoč pri Rdečem križu Republike Slovenije poučujejo zdravstveni delavci, ki za poučevanje pridobijo tudi licenco, ki jo podeljuje Rdeči križ.

Program usposabljanja delavcev za prvo pomoč vsebuje teoretični in praktični del in mora biti prilagojen nevarnostim na delovnem mestu in usklajen s pooblaščenim zdravnikom. Kadar je zaradi posebnih nevarnosti na delovnem mestu potrebno, da so delavci, z dodatnim ali posebnim znanjem usposobljeni za izvajanje prve pomoči, se na predlog pooblaščenega zdravnika za delavce izvede dodatno usposabljanje.

Delavci, določeni za izvajanje prve pomoči na delovnem mestu, morajo izpit iz prve pomoči opraviti vsakih pet let.

Služba nujne medicinske pomoči:

Nujna medicinska pomoč (NMP) obsega izvajanje nujnih zdravstvenih storitev, katerih opustitev bi vodila v nepopravljivo in hudo okvaro zdravja ali smrt pacienta, pa tudi nujne prevoze pacientov. Izvajajo jo zunajbolnišnične službe NMP, mobilne enote in dežurne službe, in bolnišnične službe NMP, urgentni centri, ki so sestavni del javne zdravstvene službe. Slovenija zagotavlja 24-urno zdravstveno varstvo vsem prebivalcem.

Zunajbolnišnično NMP izvajajo mobilne enote z reševalnimi vozili (reanimobil ali nujno reševalno vozilo) na terenu in v ambulanti NMP. Mobilno ekipo sestavljata zdravstveni reševalec in diplomirani zdravstvenik (ekipa nujnega reševalnega vozila) ter po potrebi tudi zdravnik (ekipa reanimobila). Ekipe mobilnih enot so dodatno usposobljene za izvajanje nujne medicinske pomoči.

Klic v sili: telefonska številka 112:

Ko kličete na številko 112, povejte: KDO kliče, KAJ se je zgodilo, KJE se je zgodilo, KDAJ se je zgodilo, KOLIKO je ponesrečencev, kakšne so POŠKODBE, kakšne so OKOLIŠČINE na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave… ), kakšno POMOČ potrebujete.

Vladna stran Klici v sili

Zgibanka Klic na številko 112 – vsebina za tisk (pdf, 675 KB)

Plakat Klic na številko 112 – vsebina za tisk (pdf, 1,4 MB)

Sistem javnega obveščanja in alarmiranja po javnih mobilnih omrežjih:

Za boljšo zaščito ljudi in premoženja v primeru naravnih in drugih nesreč v Sloveniji se vzpostavlja (leta 2025) sistem javnega obveščanja in alarmiranja prebivalstva SI-ALARM s pošiljanjem opozorilnih obvestil, ki bo omogočal hitro pošiljanje nujnih sporočil v obliki tako imenovanega potisnega sporočila na mobilne telefone uporabnikov na določenem geografskem območju.

Sistem SI-ALARM je namenjen hitremu in učinkovitemu pošiljanju nujnih informacij na določenem geografskem območju (država, regija, občina) v primeru naravnih in drugih nesreč, ki resno ogrožajo življenja in premoženje. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) je skrbnik sistema javnega obveščanja in alarmiranja, katerega del bo tudi sistem SI-ALARM. Uporablja ga večina evropskih držav.

Sistem deluje na mobilnih telefonih vseh generacij v Republiki Sloveniji uporabljenih mobilnih omrežij (2G, 3G, 4G in 5G). Potisno sporočilo bodo prejeli vsi mobilni telefoni, ki bodo v času oddaje sporočila priključeni v omrežje katerega koli operaterja na območju, ki ga bo URSZR določila kot območje, na katerem je izdan alarm oziroma obvestilo. To velja tudi za mobilne telefone, ki gostujejo v nacionalnem omrežju (uporabljajo omrežje drugega domačega operaterja), kakor tudi za obiskovalce iz tujine.

Gre za dopolnitev obstoječih sistemov za obveščanje, kot so alarmne sirene, radijski in televizijski programi, spletna obvestila ter javno ozvočenje. Sistem omogoča hiter prenos sporočil – v nekaj sekundah – na mobilne telefone, povezane z mobilnim omrežjem kateregakoli operaterja v Republiki Sloveniji.

Sistem se bo uporabljal za različne namene za zaščito zdravja in premoženja prebivalcev in obiskovalcev na območju Republike Slovenije, med katerimi so:

opozarjanje na neposredne nevarnosti (na primer velik požar, poplave, potres, razlitje nevarne snovi, industrijska nesreča, teroristični napad),
opozarjanje na bližajoče se nevarnosti (na primer poplave, vetrolom, zemeljski plaz, neurje, teroristični napad),
obveščanje o ukrepih prebivalcev pred, med in po naravni ali drugi nesreči,
pomoč pri iskanju pogrešanih oseb.

Prikaz testnega sporočila na mobilnem telefonu

Več na tej povezavi

45/2025 e-novica ZSSS (22. 9. 2025): V soboto, 27. 9. 2025 ob 12. uri, boste prejeli testno sporočilo SI-ALARM