Starejši
Prenos izkušenj med generacijami
Starejši delavci predstavljajo vse večji delež zaposlenih. Ker ljudje delajo dlje, je upravljanje varnosti in zdravja pri delu za starajočo se delovno silo postalo prednostna naloga. Starejši delavci niso homogena skupina; med posamezniki iste starosti lahko obstajajo znatne razlike. Spremembe funkcionalnih zmožnosti, ki so povezane s staranjem, zaradi individualnih razlik v načinu življenja, prehranjevanju, telesni pripravljenosti, genetski nagnjenosti k boleznim, stopnji izobrazbe ter na delovnem mestu in v drugih okoljih niso enotne. Na zdravje ljudi v poznejšem obdobju življenja vpliva njihov odnos do zdravja v zgodnejših letih.
Mnoge lastnosti, kot so razumnost, strateško razmišljanje, celovito dojemanje in sposobnost presoje, se s staranjem izboljšujejo ali prvič pojavijo. Poleg tega se s starostjo povečujejo tudi delovne izkušnje in strokovno znanje. Vendar se nekatere funkcionalne zmožnosti, zlasti fizične in senzorične, zaradi naravnega procesa staranja zmanjšujejo. Morebitne spremembe funkcionalnih zmožnosti je treba upoštevati pri oceni tveganja, delo in delovno okolje pa je treba navedenim spremembam prilagoditi.
Poslabšanje zdravstvenega stanja kot posledica staranja je v glavnem povezano s fizičnimi in senzoričnimi zmožnostmi, ki so bistvene pri težkem fizičnem delu. Starosti primerna ocena tveganja pomeni, da se pri oceni tveganja upoštevajo značilnosti različnih starostnih skupin, povezane s starostjo, vključno z morebitnimi spremembami funkcionalnih zmožnosti in zdravstvenega stanja. Tveganja, ki zadevajo starejše delavce, vključujejo zlasti: težke fizične obremenitve, nevarnosti, povezane z delom v izmenah ter vroče, hladno ali hrupno delovno okolje.
Spremembe fizioloških lastnosti zaradi staranja (NIJZ):
|
20 let |
40 let | 60 let | |
| Hitrost informacije % |
100 |
98 |
91 |
| Akomodacija D |
20 |
5 |
1 |
| Ostrina vida % |
105 |
92 |
75 |
| Sluh (dB) |
0 |
-10 |
-30 |
| Mišična moč % | 100 | 95 |
83 |
Delovna sposobnost je ravnovesje med delom in individualnimi zmožnostmi; kadar so delo in individualni viri dobro usklajeni, je delovna sposobnost dobra. Temeljni dejavniki, ki nanjo vplivajo, so:
- zdravje in funkcionalne zmožnosti;
- izobrazba in usposobljenost;
- vrednote, odnosi in motiviranost;
- delovno okolje in skupnost;
- vsebina dela, delovne obremenitve in organizacija dela.
Delovno sposobnost je mogoče izmeriti z indeksom delovne sposobnosti (Work Ability Index – WAI).
Dolgotrajna odsotnost z dela zaradi bolezni lahko povzroči težave v duševnem zdravju, socialno izključenost in predčasen odhod s trga dela. Omogočanje lažje vrnitve na delo po odsotnosti zaradi bolezni je ključno za pomoč starajoči se delovni sili.
Dobra praksa za prilagajanje dela delazmožnosti šestdesetletnikov (80-90-100):
S staranjem objektivno prihaja do sprememb v delazmožnosti. Kognitivne zmožnosti se baje ne zmanjšajo do 70. leta, toda fizične sposobnosti 60-letnika znašajo zgolj še 85 % zmožnosti 30-letnika. A vse delovne norme so nastavljene na zmožnosti 30-letnikov, kar pomeni, da 60-letniki le stežka dosegajo norme. S starostjo se namreč slabša vid, sluh, počasnejše so reakcije, človek se hitreje utrudi in potrebuje dlje za počitek. Delo šestdesetletnikov olajša zmanjšanje obremenitev pri delu.
Evropski socialni partnerji so leta 2017 podpisali Evropski sporazum o aktivnem staranju in medgeneracijskem pristopu. Nizozemci so leta 2021 v poročilu o izvajanju tega evropskega sporazuma poročali, da so že podpisali več kot 200 panožnih kolektivnih pogodb za generacijski pakt 80-90-100. To pomeni, da 60-letniki tam lahko delajo zgolj 80 % delovnih ur, dobivajo za to 90 % plače in 100 % prispevke za pokojninsko zavarovanje.
Primer nizozemske kolektivne pogodbe 80-90-100 (prevod iz angleščine) na tej povezavi
Dobra praksa iz Finske:
Daljše kariere z modelom življenjskega cikla delovnega mesta – vodnik za oblikovanje starostnega načrta, sporazum finskih socialnih partnerjev, 2011/2012, angleščina
Model življenjskega cikla delovnega mesta – Daljše poklicne poti s prilagodljivimi ureditvami, izkušnje finskih socialnih partnerjev, 2016, angleščina
Več na:
EU OSHA na tej povezavi
Zdravo delovno okolje za vse starosti, večjezični e-priročnik o upravljanju varnosti in zdravja pri delu za starajočo se delovno silo, EU OSHA (POZOR: Izberi jezik slovenščina!)
Daljša aktivna delovna doba z modelom življenjskega cikla zaposlitve – vodnik za oblikovanje starostnega načrta Model življenjskega cikla zaposlitve (Longer careers with the job life cycle model – guide to designing an age plan), Finska, 2016
