Ženske

Varstvo nosečnic pri delu

Glej tudi

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

Nasilje / nadlegovanje / spolno nadlegovanje

Ženske predstavljajo malo manj kot polovico delovno aktivnega prebivalstva. Skoraj polovica delovno aktivnih žensk ima terciarno izobrazbo. Delovno aktivnih moških s tako izobrazbo je nekaj več kot četrtina. Poklicna tveganja žensk in moških se pomembno razlikujejo. Kar 45 % žensk dela v dvajsetih t. i. feminiziranih poklicih. To so npr. medicinske sestre, učiteljice, gospodinje, čistilke, negovalke, administratorke. Večina teh poklicev je povezana z visokimi čustvenimi obremenitvami. Ženske, ki delajo npr. v zdravstvu, imajo tudi več z delom povezanih bolezni in poškodb pri delu, kot npr. bolečine v križu, astmo, pogosteje so izpostavljene okužbam in nevarnim kemijskim snovem.

Razlike povzročajo različna tveganja, ki lahko vodijo do specifičnih bolezni ali simptomov. Čeprav prizadenejo z delom povezane bolezni oba spola, so ženske dvakrat pogosteje prizadete zaradi bolezni, ki jih povzroča nezdravo delovno okolje. Ženske so posebej prizadete zaradi mišično-skeletnih obolenj, pogosto še v povezavi s stresom na delovnem mestu. Ženske so izpostavljene številnim nevarnim snovem, posebej v zdravstvu, čistilnih servisih kot tudi v kmetijstvu in transportu. Razlike v poškodbah pri delu (predvsem zdrsi, padci, poškodbe, povezane z nasiljem in prevozom na delo) zahtevajo drugačno spremljanje poškodb pri delu za ženske in predvsem drugačne ukrepe. Ženske so pogosteje trpinčene in spolno nadlegovane kot moški. Nasilje in trpinčenje na delu posebej izstopata v nekaterih sektorjih. Prijavljanje in podpora pri takih dejanjih sta še vedno nezadostna, kar je verjetno odvisno od ozaveščenosti delavcev in delodajalcev.

Menopavza in varnost in zdravje pri delu

Okrog 50. leta starosti pri ženskah nastopi menopavza in z njo pogosto začasno porušenje hormonskega ravnotežja v telesu. Ženski z menopavznimi težavami lahko delo pomeni hudo oviro, če nima možnosti, da bi izbrala zdrav ali prilagojen način dela (za vročinske napade in znojenje ventilacija in klimatske naprave, ustrezne obleke in uniforme, občasni odmori). Neprijetni menopavzni simptom sta suha koža in oči. Ta simptom se lahko poslabša z delom v vročini in onesnaženem zraku, kar lahko vodi do pogostega draženja in vnetja.

Varstvo nosečnic in doječih mater

Posebej je potrebno z ukrepi varnosti in zdravja pri delu varovati nosečo in doječo mater. Nosečnost je fiziološko stanje. V času nosečnosti je treba varovati tako zdravje matere kot tudi otroka. Prvi meseci nosečnosti so še posebej pomembni, ker lahko delo, ki ga mati dela v določenem okolju, bistveno vpliva na to, ali se bo otrok rodil živ in zdrav: številni dejavniki delovnega okolja namreč lahko vplivajo na otrokov razvoj in povzročijo nepopravljive posledice na njegovem zdravju. Zato je bistveno poznati dejavnike tveganja tako za starševstvo, za plod in otroka ter varovati nosečnico, nerojenega otroka in doječo mater.

Noseča delavka ne sme biti izpostavljena snovem, ki lahko povzročijo dedne genetske okvare (glej stavke o nevarnosti H340 in H341), snovem s karcinogenim učinkom in snovem, ki lahko povzročijo hude okvare zdravja pri dolgotrajni izpostavljenosti (H350, H351, H372), hrupu nad 80 dB (A), ioniziranemu in neioniziranemu sevanju, ki lahko povzročita škodo na plodu, splošnim vibracijam nizkih frekvenc, vibracijam, ki se prenašajo direktno na trebuh, udarcem, ekstremnemu mrazu ali vročini, živemu srebru in živosrebrovim spojinam, drugim težkim kovinam, premeščanju bremen, težjih od 5 kg, delom, ki se opravljajo v izrazito nefiziološkem položaju telesa, delom z velikimi psihičnimi obremenitvami, ki lahko škodujejo plodu, nočnemu delu, nadurnemu delu …

Praksa kaže, da ženska delodajalca obvesti, da je noseča, praviloma šele v 10. tednu nosečnosti. Takrat je že lahko prepozno, saj je že prišlo do okvar zarodka. Marsikdaj ženska niti ne ve, da je že noseča. Zato so v delovnih okoljih z nevarnimi kemikalijami priporočljivi preventivni ukrepi, kot da so že vse ženske noseče. To je preprečitev okvar zaradi učinka nevarnih kemikalij pri njegovem viru, da do okvar zarodka sploh ne more priti. Delavski zaupnik naj to zahteva od delodajalca.

191. člen ZDR-1: Delavcu/delavki, ki še ni dopolnil/a 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen/a dejavnikom tveganja in postopkom, ter del, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca. Delavcu/ki, ki še ni dopolnil/a 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje.

Seveda pa noseča delavka, delavka, ki je pred kratkim rodila, ali doječa delavka prav tako ne sme biti izpostavljena tudi drugim dejavnikom, ki morajo biti v oceni tveganja izrecno navedeni in bi lahko vplivali na njeno zdravje in zdravje otroka!

Delo, spregledan dejavnik tveganja za raka dojke:

Rak dojke je najpogostejši rak med ženskami po vsem svetu, ki predstavlja približno četrtino vseh vrst raka, ki vsako leto prizadenejo ženske. V EU-27 rak dojke predstavlja 375.000 novih primerov in skoraj 96.000 smrti na leto, kaže najnovejša ocena Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) iz leta 2022. Zato se javni organi vsako leto oktobra mobilizirajo za mesec ozaveščanja o raku dojk.

Dejavniki tveganja za nastanek raka dojke so danes dobro znani: alkohol, kajenje, omejena telesna aktivnost, debelost in družinska anamneza. Vendar pa se eden od dejavnikov tveganja prepogosto spregleda: delo. Številne znanstvene študije kažejo, da je rak dojke lahko povezan z delom, pri čemer je bilo ugotovljenih veliko specifičnih poklicnih dejavnikov tveganja. Najbolj znan je pogosto nočno delo v določenem časovnem obdobju. Na primer, ženska, ki je 10 let delala tri noči na teden, ima 2,5- do 3-krat večjo verjetnost, da zboli za rakom dojk. Nočno delo moti dnevni/nočni cikel in s tem izločanje melatonina, hormona spanja, ki ima protirakav učinek. Drugi dokazani dejavnik tveganja je ionizirajoče sevanje (rentgenski žarki, gama žarki, kozmični žarki). Tretji dejavnik tveganja je povezan s poklicno izpostavljenostjo kemikalijam, kot je etilen oksid, ki se uporablja za sterilizacijo medicinske in kirurške opreme, ali izpostavljenostjo nekaterim nevarnih zdravilom, ki se uporabljajo v zdravstvenem sektorju. Ogroženo je običajno medicinsko osebje v bolnišnicah ali letalsko osebje v letalski industriji.

Med državami EU je Danska trenutno edina, ki priznava poklicni rak dojke. Vendar se stvari v drugih državah članicah začenjajo spreminjati. V Franciji je 16 delavkam zaradi prizadevanj Confédération Française Démocratique du Travail (CFDT), ene od glavnih sindikalnih organizacij, že uspelo doseči, da je bil njihov rak dojke priznan kot poklicni rak. Cilj CFDT je vključiti raka dojke na nacionalni seznam rakavih obolenj, priznanih kot poklicna bolezen, namesto da se vsak primer posebej obravnava na sodišču.

Obveščanje delavk po vsej Evropi o teh dejavnikih tveganja za raka dojke je bistveno, saj poklicni rak dojke ni neizogiben. Z obveščanjem delavk in uvedbo ustreznih preventivnih ukrepov ga je mogoče zmanjšati ali preprečiti.

Preberi več na ETUI, oktober 2025

Čtivo:

Vir slike: Odklikni, spolno nadlegovanje po spletu, Učni načrt, 2019

Gender, working conditions and health, ETUI, 2020, angleščina

The gender workplace health gap in Europe, Laurent Vogel, ETUI, 2003, angleščina

Smernice za odpravljanje stereotipov ter krepitev enakosti žensk in moških

Enakost spolov na mestih odločanja v gospodarstvu, raziskava

Enakost spolov ne mestih odločanja: pomen transparentnega kadrovanja, raziskava

Anketa in priročnik ZSSS z nasveti žrtvam in sindikalnim zaupnikom:

ANALIZA ANKETE ZSSS: POJAVNOST SPOLNEGA IN DRUGEGA NADLEGOVANJA TER TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU, ZSSS, december 2022

SPOLNO IN DRUGO NADLEGOVANJE TER TRPINČENJE NA DELOVNEM MESTU, E-priročnik, ZSSS, december 2022

Nasilje nad ženskami na in izven delovnega mesta:

25. november je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Združeni narodi so ga pred četrt stoletja razglasili, da bi ozaveščali o pojavnosti in preprečevanju različnih vrst nasilja nad ženskami in dekleti.

Statistika SURS ob 25. 11. 2025, mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami

25. november, mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, SURS