Reprotoksini
Publikacija ZSSS:
PROIZVODNJA IN RAZMNOŽEVANJE. KRAJA ZDRAVJA PRIHODNJIH GENERACIJ
Glej tudi
Mladi
Ženske
Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju
Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti
Biološki monitoring
Stavki o nevarnosti
Reprotoksin je snov, strupena za razmnoževanje (rojevanje otrok). Nekatere kemijske snovi lahko vplivajo na reproduktivni sistem človeškega telesa. Vpliv je lahko vezan ne le na spolno funkcijo in plodnost pri odraslih moških in ženskah ampak tudi na zdravje njihovih potomcev. Posledice izpostavljenosti se najpogosteje pokažejo, če je bila mati izpostavljena reprotoksinu med nosečnostjo, sicer pa se posledice na plodu lahko kažejo tudi, če sta bila starša reprotoksinu izpostavljena kadarkoli v njunem življenju. Posledice takih izpostavljenosti so lahko smrt razvijajočega se organizma, strukturne abnormalnosti, spremenjena rast, spremenjena funkcija organa ali organizma, funkcionalni deficit. Nekatere snovi, ki sicer sodijo med mutagene (spreminjajo DNK organizma in povzročajo mutacije) in/ali karcinogene, so lahko tudi reprotoksini.
POZOR: Navadno so ljudje pozorni zgolj na učinek reprotoksinov na žensko oziroma mater. V resnici pa učinkujejo tudi na plodnost moških in zdravje njihovih potomcev. Glej na spletni strani ZSSS publikacijo »Proizvodnja in razmnoževanje. Kraja zdravja prihodnjih generacij«.
Praksa kaže, da ženska delodajalca obvesti, da je noseča, praviloma šele v 10. tednu nosečnosti. Takrat je že lahko prepozno, saj je že prišlo do okvar zarodka. Marsikdaj ženska niti ne ve, da je že noseča. Zato so v delovnih okoljih z nevarnimi kemikalijami priporočljivi preventivni ukrepi, kot da so že vse ženske noseče. To je preprečitev okvar zaradi učinka nevarnih kemikalij pri njegovem viru, da do okvar zarodka sploh ne more priti. Delavski zaupnik naj to zahteva od delodajalca.
191. člen ZDR-1: Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen dejavnikom tveganja in postopkom, ter del, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca. Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje.
Trenutno je znanih 156 kemikalij, ki jih uvrščamo med reprotoksine. Mednje prištevamo zlasti kovine, kakršna je svinec, organska topila (na primer benzen, toluen in ksilen), epoksidne smole, pesticide, poliklorirane bifenile, dibenzodioksine in dibenzofurane ter nekatera zdravila (anestezijske pline, citostatike), nanodelce, delce, ki nastanejo pri varjenju, izpušne delce dizel motorjev in endokrine motilce.
Stavki nevarnosti, ki opozarjajo na reprotoksine:
H360: Lahko škoduje plodnosti ali nerojenemu otroku.
H361: Sum škodljivosti za plodnost ali nerojenega otroka.
H362: Lahko škoduje dojenim otrokom.
NASVET: Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj bo pozoren, če v varnostnih listih, s katerimi so opremljene kemikalije, opazi te stavke o nevarnosti. Kadar ugotovite, da vaš delodajalec uporablja reprotoskine, se ne zadovoljite zgolj z zaščito nosečnic! Za nerojenega otroka je taka zaščita prepogosto, žal, že prepozna. Najbolje, da se zaščitne ukrepe v naprej določi tako, kot da so že noseči vsi delavci in da zato nikakor ne smejo biti v stiku z reprotoksini. Najmanj pa, kar zahtevamo od delodajalcev, je da na dela z reprotoksini ne razporejajo mladih delavk in delavcev v plodni dobi, ki šele načrtujejo rojstvo otroka.
Piktogram na etiketi kemikalije, ki opozarja tudi na reprotoksine:
Kampanja sindikatov za višjo zaščito delavcev pred reprotoksini:
Evropska konfederacija sindikatov in z njo ZSSS sta vsaj 15 let vodila kampanjo, da naj evropske direktive nudijo delavcem na delovnem mestu enako zaščito kot pred reprotoksini.
V letu 2022 je ta kampanja končno dosegla svoj cilj. V direktivo, ki delavce ščiti pred karcinogeni, so bili vključeni tudi reprotoksini!
Glej: 11/2022 e-novica ZSSS: Četrta dopolnitev direktive EU o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu
Reprotoksini, za katere bi bilo treba določiti mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti, publikacija ETUI, 2016, v angleščini, na tej povezavi
E-novice ZSSS o reprotoksinih:
17/2024 e-novica ZSSS (20. 3. 2024): Nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate
Glej: 11/2022 e-novica ZSSS: Četrta dopolnitev direktive EU o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu
42/2020 e-novica ZSSS: Trije reprotoksini in hormoski motilec, ki vzbujajo skrb
51/2019 e-novica ZSSS: Nova danska študija o učinku reprotoksinov na otroke zaposlenih v industriji barv in tiska
55/2018 e-novica ZSSS: Zaščitimo mlade v rodni dobi pred reprotoksini
10/2017 e-novica ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu: Odbor v Evropskem parlamentu glasoval za sindikalne amandmaje
Stališča ZSSS do zaščite pred reprotoksini:
2020: na tej povezavi
2019: Predlogi evropskih sindikatov za zaščito reprotoksičnih snovi, prispevek Böhm, ZSSS, strokovni simpozij, Celje, 7. 11. 2019
2018: na tej povezavi
Predpisi:
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu
Več o reprotoksinih:
Reprotoksini, za katere bi morale veljati mejne vrednosti za izpostavljenost delavcev, Henning Wriedt, ETUI, v angleščini, 2016
ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
Najnovejše poročilo o stanju na področju snovi, strupenih za razmnoževanje, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, 2016
Proizvodnja in razmnoževanje. Kraja zdravja prihodnjih generacij, avtorica: Marie-Anne Mengeot, 80 strani, 2009
Evropska komisija bo omejila uporabo štirih ftalatov: Evropska komisija bo omejila uporabo štirih ftalatov (DEHP, BBP, DBP in DIBP) v potrošnikih proizvodih na trgu EU. Te snovi imajo toksične učinke na reproduktivno zdravje človeka. Navzoče so lahko v plastificiranih materialih v številnih proizvodih, od kablov in prevlečenih tkanin do športne opreme. Potrošniki lahko pridejo v stik z njimi z zaužitjem, prek kože ali z vdihavanjem prašnih delcev. Nova pravila zajemajo vse potrošniške izdelke, ki vsebujejo zadevne štiri snovi. Omejitev je bila sprejeta na podlagi znanstvenih in tehničnih priporočil Evropske agencije za kemikalije, veljati pa bo začela junija 2020. Kaj so ftalati si preberite tukaj.
