Alergeni

Alergeni:

  Kontaktni dermatitis – vnetna reakcija kože zaradi stika s kovino

Skoraj vsak peti človek odgovori z alergijo, ko je izpostavljen določeni snovi. Alergijo povzročajo alergeni. Alergen je snov, ki je lahko naravnega izvora ali pa je sintetizirana kemična spojina. Večinoma so to neškodljive snovi iz okolja, ki vstopijo v telo, razdražijo imunski sistem in povzročijo nastajanje specifičnih protiteles. Alergeni so lahko živila, cvetni prah, zdravila, sestavine tkanin, dlaka domačih živali, snovi na delovnem mestu itd. Poznamo že več kot 20.000 alergenov, ki se jim naše telo lahko upre. Ob stiku z njimi se sluznica v ustih, nosu in očeh razdraži, boli nas glava, imamo drisko, v hujših primerih lahko pride do krčev v sapnicah, težko dihamo, posledično lahko pride do nepravilnega delovanja krvnega obtoka. Najhujša oblika takojšnje preobčutljivostne reakcije je anafilaktični šok, ki se lahko konča s smrtjo.

Imunski sistem je skupek različnih celic, ki telo branijo pred škodljivimi snovmi. Snov, ki je zanje tuja, prepoznajo, razgradijo, nevtralizirajo in odstranijo iz telesa.

Anafilaktični šok je življenjsko ogrožujoča alergijska reakcija, ki jo povzroči stik organizma z alergenom (pik žuželke, zaužita hrana, zdravila …). Pojavi se odpoved funkcije obtočil ter se pogosto konča s smrtjo.

Preobčutljivost (senzibilizacija) se pojavi ob prvem stiku z alergenom in je neke vrste imunski spomin. Ko se telo prvič sreča z alergenom, si ga zapomni. Ob drugem in vseh naslednjih ponovnih stikih z alergenom pride do preobčutljivostne reakcije. Razvoj preobčutljivosti traja pri različnih ljudeh različno dolgo, pri nekaterih nekaj dni, pri drugih tudi več let. Zato lahko na delovnem mestu zelo dolgo uporabljamo neko snov (npr. frizerji barvila), preden pride do alergijske reakcije.

Obstajajo alergije na dihalih in na koži.

Primer – astma ali naduha: Je kronična bolezen dihal. Gre za stalno vnetje dihalnih kanalov (bronhijev), kar vpliva na pretok zraka v pljuča in iz njih ter s tem povzroča oteženo dihanje. Značilno je, da se poklicna astma razvije le pri manjšem delu izpostavljenih in to po obdobju, ki je različno dolgo: od nekaj tednov do nekaj let. Znaki astme se lahko pojavijo v času nekaj minut do pol ure po izpostavljenosti (zgodnja reakcija) ali pa šele od 3 do 8 ur po izpostavljenosti (pozna reakcija). Klasične znake astme, kot so kašelj, stiskanje v prsnem košu, piskanje in težko dihanje, lahko opazimo tudi pri drugih boleznih pljuč in srca. Simptomi nočne astme ali nočnega kašlja ali pa naduha ob telesnem naporu pri mladem delavcu, in to brez obolenja srca, so tipični za začetno poklicno astmo. V zgodnjih fazah bolezni se simptomi navadno zmanjšajo ali izzvenijo v času vikendov in počitnic ter se ponovno pojavijo po vrnitvi na delo. Pri velikem deležu bolnikov s poklicno astmo sta pridružena tudi alergijsko vnetje nosu in oči, katerih znaki se običajno pojavijo pred znaki astme.

Primer – poklicni alergijski rinitis: Poklicni alergijski rinitis povzročajo različni alergeni, to so »napadalci« z delovnega mesta oziroma iz delovnega okolja, ki povzročajo pretirano preobčutljivostno obrambno reakcijo organizma pri ljudeh, ki so zanje preobčutljivi. Možni alergeni so npr. moka, pršice, cvetni prah, lesni prah, lateks, rastlinska guma, zdravila, razni alergeni živalskega in rastlinskega izvora, anhidridi, kovine, sintetična vlakna. Poklici, ki so pogosto povezani s pojavom alergijskega rinitisa, so: peki, mlinarji, slaščičarji, kuharji, mesarji, živinorejci, kmetje, vrtnarji, cvetličarji, gozdni
delavci, zdravstveni delavci, laboratorijski delavci, slikopleskarji, izolatorji, delavci v proizvodnji gume, farmacevtski, živilski, kemični industriji, delavci v proizvodnji in predelavi kovin itd. 

Vir: IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, ZSSS, 2016

Če boste vsaj na štiri spodnja vprašanja odgovorili pritrdilno, obstaja verjetnost, da imate alergijo. Posvetujte se s svojim zdravnikom.

    1. Ima kdo od vaših staršev alergijsko bolezen oziroma so pri njem alergijski kožni testi pozitivni?
    2. Vas pogosto srbijo oči, kihate in vam teče iz nosa?
    3. Imate pogosto črevesne krče, slabosti in včasih tudi bruhate?
    4. Vas velikokrat srbi koža in imate izpuščaje?
    5. Vam kdaj nenadoma in brez razloga otečejo obraz, roke, noge in stopala?
    6. So vaše težave pogostejše od februarja do aprila ali od aprila do septembra?
    7. So med cvetenjem travnikov vaše težave hujše (kihanje, smrkanje, srbenje oči)?
    8. Imate težave samo, ko stopite v proizvodne prostore?
    9. Ali težave izginejo med dopusti in podaljšanimi vikendi?
    10. Imate težave samo na drugih točno določenih mestih (npr. samo doma, samo v zaprtih prostorih)?
    11. Se težave pojavijo po določeni hrani (jajca, mlečni izdelki, oreški, začimbe, sadje) ali kadar jemljete določena zdravila (antibiotike)?
    12. So težave povezane z ozračjem/vremenom (vlažno, mrzlo, klimatizirano)?

 

NASVET: Brez oklevanja se umaknite iz delovnega okolja, v katerem je alergen, ki vas muči, če ga ni mogoče odstraniti. Alergijske reakcije lahko postajajo vse bolj resne. V ekstremnih primerih mora človek biti povsem izoliran od okolice.

___________________________________________________________

Piktogram, ki opozarja med drugim tudi na alergen:

___________________________________________________________

Stavki o nevarnosti, ki opozarjajo na alergogene:

H317 Lahko povzroči alergijski odziv kože.
H334 Lahko povzroči simptome alergije ali astme ali težave z dihanjem pri vdihavanju.
EUH 203 Vsebuje krom (VI). Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 204 Vsebuje izocianate. Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 205 Vsebuje epoksidne sestavine. Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 208 Vsebuje (ime snovi, ki povzroča preobčutljivost). Lahko povzroči alergijski odziv.

___________________________________________________________

Več v:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

___________________________________________________________