NASLOV PROJEKTA: SKRB ZA ZDRAVJE ZAPOSLENIH SKOZI USMERJENO OBVLADOVANJE PSIHOSOCIALNIH OBREMENITEV

LETO: 2013-2014

SOFINANCER: Zavod za zdravstveno zavarovanje slovenije (ZZZS)

VIŠINA SOFINANCIRANJA: 70.000,00 € (90%)

VREDNOST PROJEKTA: 77.778,00 €

PRORAČUNSKA LINIJA: Javni razpis Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2013 in 2014

NOSILEC: ZRC – SAZU

PARTNER: ZSSS

PODROBNOSTI PROJEKTA

Skrb za ohranjanje psihofizičnega zdravja zaposlenih, preprečevanje poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z nezdravim življenjskim slogom in delovnim okoljem, ter zmanjševanje bolniških odsotnosti, so v zadnjem desetletju pridobili na pomenu in predstavljajo eno izmed javnozdravstvenih in ekonomskih prioritet. Posebna pozornost je namenjena ukrepom na področju obvladovanja psihosocialnih tveganj, ki v zadnjih letih predstavljajo predmet povečanega zanimanja na področju zagotavljanja varnosti in zdravju pri delu, saj predstavljajo velik izziv pri njihovem odkrivanju in preprečevanju. Tudi v Sloveniji se je povečala stopnja ozaveščenosti na področju psihosocialnih tveganj, saj je z decembrom 2011 stopil v veljavo nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki je prinesel številne novosti tako na področju promocije zdravja kakor tudi pri obvladovanju psihosocialnih tveganj na delovnem mestu. Izhaja iz tega, da področje promocije zdravja na delovnem mestu predstavlja skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu. Delodajalcem nalaga v 24. členu, da sprejmejo ukrepe na področju preprečevanja, odpravljanja in obvladovanja primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnih tveganj, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Namreč, številne raziskave poročajo, da psihosocialna tveganja pomembno vplivajo na psihofizično zdravje zaposlenih, saj se povezujejo tako z zdravstvenim absentizmom, kakor tudi z zmanjšano storilnostjo in učinkovitostjo na delovnem mestu zaradi zdravstvenih težav (zdravstveni prezentizem).

Po uveljavitvi ZVZD-1 so se v praksi delodajalci, delojemalci in strokovnjaki na področju varnosti in zdravja pri delu soočili s številnimi nejasnostmi glede prepoznavanja psihosocialnih tveganj ter njihovega obvladovanja. V slovenskem prostoru namreč še vedno ne razpolagamo z dovolj znanja in zadovoljivimi kompetencami, strokovnimi podlagami in smernicami za obvladovanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju. Mednarodna strokovna in raziskovalna javnost poudarja, da je učinkovite ukrepe mogoče oblikovati le z ustreznim celostnim pristopom obvladovanja psihosocialnih tveganj na delovnem mestu, ki vključuje več faz: analiza stanja, oblikovanje strategije, implementacija ukrepov ter evalvacija učinkov ukrepov. Pri tem je še posebej pomembno, da ukrepi niso zgolj splošno preventivno promocijski ampak, da so selektivno naravnani tako glede ranljivih skupin zaposlenih kakor tudi glede specifičnih izvorov ter posledic, ki jih določena psihosocialna tveganja lahko izzovejo. Zato je bil glavni namen projekta pripraviti strokovna izhodišča, priporočila ter usmeritve za obvladovanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju in pri zaposlenih, s ciljem povečevanja kompetenc delodajalcev in delojemalcev na področju spoprijemanja s problematiko psihosocialnih obremenitev ter zdravstvenega absentizma, kar bi doprineslo k večjemu zadovoljstvu ter dobremu počutju zaposlenih v njihovem delovnem okolju ter k zmanjšanemu obsegu odsotnosti z dela zaradi bolezni.

OPREDELITEV CILJEV PROJEKTA

Predvidene aktivnosti v okviru projekta so zasledovale več ciljev, dolgoročno usmerjenih v izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva in zmanjšanje absentizma zaposlenih oseb, kar se bo posledično odražalo tudi v zmanjševanju stroškov delodajalcev in ZZZS za nadomestila za začasno zadržanost od dela.

• Vzpostavitev instituta regionalnih promotorjev zdravja na delovnem mestu, z namenom ozaveščanja in informiranja ciljnih javnosti (delodajalci, delojemalci, strokovnjaki za zdravje in varnost pri delu) o posledicah psihosocialnih obremenitev za zdravje zaposlenih, o možnostih njihovega obvladovanja ter o postopkih oblikovanja selektivnih ukrepov za njihovo omejevanje in posledično zmanjševanje zdravstvenega absentizma.

• Izdelava prosto dostopnega orodja za vrednotenje psihosocialnih obremenitev s smernicami za njihovo obvladovanje, ki bo omogočalo delovnim organizacijam pripravo izhodišč za oblikovanje s ukrepov na primarni, sekundarni in terciarni ravni v okviru promocijsko preventivnih aktivnosti na področju varovanja zdravja na delovnem mestu.

• Implementacija pilotnih programov obvladovanja psihosocialnih tveganj in zdravstvenega absentizma v obliki primerov dobrih praks v štirih delovnih organizacijah (enega v majhni, dva v srednji in enega v veliki delovni organizaciji) iz štirih območnih enot ZZZS (Celje, Maribor, Ravne na Koroškem, Murska Sobota), kjer se v primerjavi z drugimi območnimi enotami ZZZS v zadnjih letih pojavlja največ izgubljenih delovnih dni zaradi bolniškega staleža.

• Izdelava prosto dostopnega priročnika s teoretičnimi izhodišči in s smernicami obvladovanja psihosocialnih tveganj v delovnih organizacijah ter s priporočili za oblikovanje selektivnih ukrepov na področju obvladovanja psihosocialnih tveganj in z njimi povezanega zdravstvenega absentizma

• Ozaveščanje in informiranje ciljnih javnosti o naravi psihosocialnih obremenitev, njihovih posledicah za zdravje zaposlenih ter o možnostih njihovega obvladovanja, s ciljem povečevanja kompetenc predstavnikov delojemalcev, delodajalcev in strokovnjakov na področju zdravja in varnosti pri delu pri oblikovanju selektivnih ukrepov omejevanja psihosocialnih tveganj in posledično zmanjševanja zdravstvenega absentizma.

PRESOJA USPEŠNOSTI PROJEKTA

Področje obvladovanja psihosocialnih tveganj v delovnem okolju in pri zaposlenih, predstavlja v Sloveniji relativno novo področje zanimanja. Šele po sprejetju ZVZD-1 se je pojavil tudi med delodajalci, delojemalci in strokovnjaki za varnost in zdravje pri delu povečan interes po informacijah o naravi psihosocialnih tveganj, metodah njihovega presojanja in ukrepih, s katerimi bi jih lahko obvladovali. Pri tem se je izkazalo, da imamo v Sloveniji v tem pogledu na voljo le malo število strokovnjakov z ustreznimi kompetencami in pomanjkljiv nabor strokovne literature s praktičnimi smernicami za obvladovanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju. Aktualne študije psihosocialne dejavnike neposredno povezujejo z razvojem težav na področju psihofizičnega zdravja in pripisujejo tudi do 60% izgube delovnih dni razlogom, ki so posledica prekomernih psihosocialnih obremenitev. Prekomerne in dlje časa trajajoče psihosocialne obremenitve v delovnem okolju imajo poleg negativnih učinkov na zdravje zaposlenih, še druge škodljive posledice kot npr. povečano tveganje za razvoj izgorelosti in poklicnega stresa. Posledice neustreznega obvladovanja psihosocialnih tveganj pa se odražajo tudi na ravni delovne organizacije, saj se začne povečevati odsotnost z dela (absentizem), zmanjšuje se delovna učinkovitost in storilnost zaposlenih (prezentizem), narašča obseg nesreč in napak pri delu ter poveča se število zaposlenih, ki želijo oziroma tudi dejansko zapustijo delovno organizacijo (fluktuacija). Tovrstni pojavi so dober pokazatelj tudi tega, da je počutje zaposlenih v delovnem okolju slabo in da je potrebno opraviti ustrezno analizo stanja ter predvideti strategijo ukrepov. V praksi vsakodnevno opažamo, da so se odgovorni v delovnih organizacijah znašli v precejšnji zagati, po eni strani morajo zadostiti zakonskim predpisom glede obvladovanja psihosocialnih tveganj na delovnem mestu, po drugi strani pa so v tem oziru bolj ali manj prepuščeni lastni iznajdljivosti. Glede na mednarodne primerjave se Slovenija trenutno uvršča med države, kjer so psihosocialne obremenitve pri zaposlenih med največjimi. In v bodoče se pričakuje da bo zaradi posledic gospodarske krize in družbene negotovosti še dodatno naraščal obseg in intenziteta psihosocialnih obremenitev v delovnem okolju in pri zaposlenih, kar se bo posledično odslikavalo tudi v slabšem psihofizičnem zdravju slovenskih delavcev in v večjem ekonomskem bremenu zaradi naraščajočega zdravstvenega absentizma in prezentizma.

Zato predstavljajo rezultati projekta pomemben doprinos na področju pomanjkanja strokovnih izhodišč, priporočil ter usmeritev za obvladovanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju in pri zaposlenih saj smo v sklopu izvedenih projektnih aktivnosti povečali kompetence delodajalcev, delojemalcev in oseb, ki so odgovorne v delovnih okoljih za varnost in zdravje pri delu. Pri tem smo upoštevali najnovejše smernice na področju obvladovanja psihosocialnih tveganj in z njimi povezanega zdravstvenega absentizma, ki omogočajo tudi obvladovanje t.i. skritega absentizma in zdravstvenega prezentizma, ki se največkrat povezujeta s prekomernimi psihosocialnimi obremenitvami v delovnem okolju in širše.

V sklopu projektnih aktivnosti smo izdelali orodje OPSA, ki poleg presoje psihosocialnih bremen omogoča tudi oblikovanje smernic za pripravo selektivnih ukrepov na primarni, sekundarni in terciarni ravni obvladovanja psihosocialnih tveganj in posledično zdravstvenega absentizma. Orodje je prosto dostopno od konca oktobra 2014 na spletni strani, za njegovo uporabo pa je bilo izkazano že precejšnje zanimanje, saj nas je v mesecu dni kontaktiralo kar nekaj delovnih organizacij, varnostnih inženirjev in raziskovalcev glede njegove uporabe po čemer sklepamo, da se bo njegova uporaba v bodoče dobro uveljavila v slovenske prostoru.

IZVEDBA PROJEKTA

Izdelki in rezultati projekta:
1. Promocijsko izobraževalne vsebine iz področja psihosocialnih tveganj in zdravstvenega absentizma so dostopne TUKAJ.
2. Orodje za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma (orodje OPSA) je dostopno TUKAJ.

Kako do boljšega zdravja zaposlenih? – zloženka

Orodje za obvladovanje psihosocialnih obremenitev absentizma – OPSA – zloženka

NASLOV PROJEKTA: MODEL ZA MEDIACIJO – ORODJE ZA DOSEGANJE ENAKOPRAVNOSTI NA TRGU DELA

MODEL FOR MEDIATION – A tool to achieve equal opportunities on the labour market

LETO: 2008 – 2009

SOFINANCER: EUROPEAN COMMISSION – DG Employment, Social Affairs and Equal Opportunities

VIŠINA SOFINANCIRANJA: 88,50% (69.716,78 €)

VREDNOST PROJEKTA: 78.785,86 €

PRORAČUNSKA LINIJA: Information and training measures for workers’ organizations Budget heading 04.03.03.06

NOSILEC: ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE

PARTNERJI V PROJEKTU: Österreichischer Gewerkschaftsbund, Savez samostalnih sindikata Hrvatske, Transport Salaried Staff’s Association

Izhodišče projekta

Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer je leta 2005 objavila četrto raziskavo o delovni sili, ki je razkrila, da je Slovenija po poročanju o odstotku žrtev nasilja, nadlegovanja in diskriminacije na delovnem mestu nad povprečje EU 27: nadlegovanje in šikaniranje 7.4 % (primerjava z 5.1 % EU27), spolno nadlegovanje 2.8 % (1.8 % EU27) in diskriminacija na podlagi spola 3.5 % (2.7 % EU27). Nacionalna raziskava o delovni sili i leta 2007, ki temelji na metodologiji EUROSTAT je potrdila, da 8 % slovenske delovne populacije poroča o nadlegovanju na delovnem mestu.

V sindikatih smo naleteli na neposredno in posredno diskriminacijo žensk na delovnem mestu v večini primerov zaradi starševske vloge. Zaradi obstoječe ali potencialne starševske vloge, ki v mnogih primerih pade pretežno na ženske, opažamo diskriminacijo skozi naslednje primere: visok odstotek nezaposlenih žensk, predvsem mladih iskalk prve zaposlitve, zmanjšanje zaposlitvenih priložnosti, oviranje kariernega napredovanja ali celo karierno nazadovanje po rojstvu otroka, razlika v izplačanih plačah moških in žensk, usklajevanje dela in družinskega življenja, spolno nadlegovanje in nasilje na delovnem mestu, ki pa je prav tako lahko posledica diskriminacije.

Zaradi naše posebne vloge na trgu dela bi z ustreznimi ukrepi za pomoč žrtvam takšne diskriminacije naredili pomemben korak v smeri enakih možnosti ne samo na trgu dela ampak tudi širše. Ne glede na to, pa žrtve ne iščejo pomoč pri sindikatih, saj je tradicionalno pomoč sindikatov usmerjena le v smeri zastopanja v sodnem postopku, kar pa pomeni za nekatere žrtve le eskalacijo konflikta in ne normalizacijo odnosov, za katero bi si drugače želeli prizadevati.

Dodana vrednost in inovativnost projekta

Cilji projekta zajemajo izmenjavo dobrih praks na področju reševanja sporov na delovnem mestu s pomočjo mediacije, vzpostavitev mreže mediatorjev po Območnih organizacijah ZSSS, izboljšanje pomoči za žrtve diskriminacije ter vzpostavitev novega sindikalnega orodja za mediacijski postopek, katerega cilj je normalizacija odnosov med žrtvijo diskriminacije in delodajalcem oz. nadrejenim oz. sodelavcem. Cilji projekta zajemajo tudi definiranje samega postopka mediacije na ravni podjetij, identifikacijo možnih rešitev za posamezne primere skozi postopek mediacije ter strukturirane smernice za področje usposabljanja in izobraževanja.

Temelj projekta predstavlja raziskava multidisciplinarne ekipe strokovnjakov, ki je na podlagi skupinskih intervjujev (fokusnih skupin) z delavci ter individualnih intervjujih z vodstvenim kadrom in sindikalnimi zaupniki v petih slovenskih podjetjih pokazala stanje reševanja sporov na delovnem mestu.

Dodana vrednost projekta je vzpostavitev novega servisa za člane sindikatov ZSSS ter še učinkovitejšo in predvsem hitrejšo pomoč v primerih spora na delovnem mestu.

Projekt je temeljil na 5 ključnih usmeritvah:

Izmenjava dobrih praks na področju reševanja sporov s pomočjo mediacije,
Oblikovanje novega sindikalnega orodja za mediacijo, ki bi prispeval k normalizaciji odnosov med žrtvijo diskriminacije in delodajalcem/nadrejenim/sodelavcem,
Oblikovati smernice za mediacijo,
Vzpostaviti mrežo mediatorjev,
Aktivno prispevati k reševanju sporov, ki temeljijo na diskriminaciji.

Produkti projekta

Poročila držav o dobrih praksah HR ENG DE
Rezultati raziskave o reševanju sporov na delovnem mestu v 5 slovenskih podjetjih SLO
Smernice za mediacijo SLO HR ENG DE
Priročnik »Priročnik za usposabljanje delavskih zaupnikov za enake možnosti« SLO HR ENG DE

NASLOV PROJEKTA: OCENJEVANJE IZVOROV PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ V ZDRAVSTVENIH, SOCIALNIH IN IZBRANIH DEJAVNOSTIH JAVNEGA SEKTORJA: E-ORODJE ZA CELOVITO PODPORO PROMOCIJI ZDRAVJA ZAPOSLENIH

KRATEK NAZIV PROJEKTA: OCENJEVANJE IZVOROV PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ V ZDRAVSTVENIH, SOCIALNIH IN IZBRANIH DEJAVNOSTIH JAVNEGA SEKTORJA

TRAJANJE PROJEKTA: 1. 8. 2015 – 10. 11. 2016

SOFINANCER: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

VIŠINA SOFINANCIRANJA: 59.151,34 €

VREDNOST PROJEKTA: 65.723,72 €

PRORAČUNSKA LINIJA: Javni razpis Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2015 in 2016

PARTNERJI PROJEKTA

Nosilec projekta: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Partnerji projekta: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Inštitut za produktivnost

NAMEN PROJEKTA

Namen projekta je izdelava e-orodja za ocenjevanje izvorov psihosocialnih tveganj, ki bo v treh različicah prilagojeno zaposlenim v zdravstvenih, socialnih in izbranih dejavnostih javnega sektorja. Hkrati bodo v sklopu projekta opravljena tudi regijska strokovna usposabljanja, namenjena odgovornim v delovnih organizacijah na področju spremljanja zdravja in varnosti pri delu.
Projekt želi prispevati k boljšemu zdravju in počutju zaposlenih, izboljšanju znanja in kompetenc delodajalcev pri soočanju s psihosocialnimi tveganji pri delu ter tudi k znižanju ekonomskih posledic nezdravega delovnega okolja. S široko diseminacijo rezultatov projekta (prosto dostopnim e-orodjem, publikacijami, članki, promocijo po spletnih omrežjih, raznimi gradivi, obvestili delovnim organizacijam itd.) bo zagotovil koristi za zaposlene in delodajalce za čas trajanja projekta kot tudi po njegovem izteku. Potrebno je namreč izpostaviti, da se učinki uspešnega obvladovanja psihosocialnih tveganj pokažejo v daljšem časovnem obdobju. Zato je pomembno, da se v delovnih organizacijah vzpostavi sistematičen in kontinuiran načrt spoprijemanja s psihosocialnimi tveganji, ki se ga tekom izvajanja dopolnjuje, prilagaja in tudi preverja njegove učinke na ravni zaposlenih kot tudi delovne organizacije. Vse našteto bo e-orodje tudi omogočalo.

CILJI PROJEKTA

Uporabniku prijazno e-orodja za ocenjevanje izvorov psihosocialnih tveganj bo v splošni različici, namenjeni širokemu naboru organizacij, ter dveh prilagojenih različicah za zdravstvene in socialne dejavnosti ter dejavnosti javnega sektorja, s priročnikom za uporabo.
1. E-orodje bo omogočalo koristno podporo programom promocije zdravja zaposlenih, ker bo:
• vsebovalo platformo za enostaven vnos podatkov s strani uporabnika in samodejno obdelavo podatkov, povezanih izvori psihosocialnih tveganj zaposlenih, z nazornim grafičnim in tekstovnim prikazom ocene tveganj ter njihovih posledic. Omogočalo bo tudi primerjalno analizo psihosocialnih obremenitev med več poklicnimi skupinami znotraj določenega podjetja.
• predlagalo bo seznam v izvore psihosocialnih obremenitev usmerjenih ukrepov, ki jih bo možno vključiti v programe promocije zdravja. Ukrepi bodo zajemali primarne, sekundarne in terciarne intervencije, tako na ravni posameznika, kot na ravni delovne organizacije.
2. Usposabljanje ciljne javnosti (inženirji za varnost pri delu, predstavniki delodajalcev in delojemalcev ter kadrovskih služb) na področju problematike psihosocialnih tveganj in uporabe e- orodja, s ciljem povečevanja njihovih kompetenc na področju obvladovanja psihosocialnih tveganj in spodbujanja uporabe e-orodja na področju celotne Slovenije (predvidenih 10-12 delavnic za usposabljanja v različnih slovenskih regijah).
3. »Vodič za razumevanje pravih stroškov težav povezanih z zdravjem zaposlenih« s pripadajočo zloženko, namenjen vodstvu in delodajalcem, s ciljem krepitve njihovega razumevanja stroškov bolniške odsotnosti in donosnosti programov promocije zdravja in tudi s tem posledično spodbujanju njihove podpore izvajanju programov promocije zdravja.

E-ORODJE ZA OCENJEVANJE IZVOROV PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ

V okviru projekta bo nastalo uporabniku prijazno e-orodje za ocenjevanje izvorov psihosocialnih tveganj.
E-orodje bo vsebovalo vprašalnik, sestavljen iz dveh delov. V prvem oz. osnovnem delu se bodo vprašanja nanašala na zdravstveno stanje in sociodemografske značilnosti zaposlenega. V drugem delu pa bo orodje vsebovalo samoocenjevalni vprašalnik s 130 trditvami, ki se bodo nanašale na značilnosti dela in delovne organizacije, v kateri je posameznik zaposlen, na njegove osebnostne značilnosti in posebnosti okolja, v katerem živi.
E-orodje bo omogočalo enostaven izpis vprašalnika in izpis rezultatov analize (pregled zdravstvenih in sociodemografskih značilnosti, profil obremenitev, oceno ranljivosti, priporočila za ukrepe) in bo prilagajalo vprašalnike in izpise analiz glede na to, iz kakšne delovne organizacije bodo izhajali zaposleni – glede na sektor, kjer se bo izvajala ocena psihosocialnih tveganj.
To e-orodje bo prosto dostopno na svetovnem spletu in na voljo vsem zainteresiranim delovnim organizacijam (majhnim, srednjim in velikim) na celotnem območju Republike Slovenije. Ker bo e-orodje izdelano na osnovi najnovejših smernic na področju obvladovanja psihosocialnih tveganj v delovnem okolju, predstavlja glede na tovrstna razpoložljiva orodja v slovenskem prostoru pomembno novost, ki bo delovnim organizacijam v veliko pomoč pri načrtovanju ustrezne strategije na področju promocije zdravja, ki bo vključevala tako omejevanje izvorov psihosocialnih obremenitev v delovnem okolju kakor njihovih za zdravje škodljivih posledic (stres, izgorevanje, nasilje, idr.).

PRIROČNIK ZA UPORABO E-ORODJA ZA CELOVITO PODPORO PROMOCIJE ZDRAVJA PRI DELU

Priročnik bo seznanil uporabnike s problematiko psihosocialnih obremenitev, ki jih doživljajo zaposleni, tako v svojem delovnem okolju kot izven njega. Uporaben bo tudi pri oblikovanju različnih preventivno promocijskih ukrepov, usmerjenih v izboljševanje zdravja zaposlenih in njihovega počutja v delovnem okolju. Izdelan bo v pdf formatu in bo osnovan na interaktivnih poglavjih, ki bodo uporabniku omogočala hitro iskanje relevantnih podatkov. Vključeval bo tudi povezave do uporabnih spletnih strani iz področja promocije zdravja, ki olajšajo strokovnjakom za zdravje in varnost pri delu pripravo ustreznih ukrepov ter z njimi povezanih dejavnosti, kot jih narekujejo sodobne smernice na področju obvladovanja psihosocialnih tveganj. Vključeval bo tudi navodila za delo z zgoraj omenjenim e-orodjem.

STROKOVNA USPOSABLJANJA NA PODROČJU OBVLADOVANJA PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ IN OBLIKOVANJE PROGRAMOV PROMOCIJE ZDRAVJA PRI DELU S POMOČJO E-ORODJA

S ciljem povečanja kompetenc na področju razumevanja psihosocialnih tveganj in načinov njihovega ocenjevanja ter priprave ustreznih ukrepov bo izvedena serija izobraževanj v 12 slovenskih regijah, kjer bomo udeležence strokovno usposabljali na področju obvladovanja psihosocialnih tveganj. V sklopu strokovnih usposabljanj bomo predstavili tudi e-orodje in njegovo uporabo. Na praktičnih primerih bo prikazana uporabnost e-orodja za izdelavo ocene tveganj, analizo zdravstvenega stanja in počutja zaposlenih, oblikovanje usmerjenih ukrepov na različnih področjih psihosocialnih obremenitev. Predstavljene bodo različice e-orodja ter njihova uporabnost glede na specifično dejavnost. Udeleženci usposabljanj bodo e-orodje tudi samostojno preizkusili.

Cilji strokovnih usposabljanj bodo:
– usposobiti in motivirati udeležence za samostojno uporabo orodja,
– spodbuditi podjetja oziroma organizacije za uporabo e-orodja v praksi, v njihovih organizacijah, in
– pokriti območje celotne Slovenije in s tem zagotoviti uporabo e-orodja tudi v regijah, kjer uporaba tovrstnih orodij, oziroma ukrepi promocije zdravja in zmanjševanja absentizma, zaostajajo za povprečjem v Republiki Sloveniji.

VODIČ ZA RAZUMEVANJE STROŠKOVNO FINANČNIH VIDIKOV ZDRAVJA ZAPOSLENIH

Vodič za razumevanje finančnih ekonomskih vidikov zdravja zaposlenih bo vključeval informacije in kvantitativne podatke iz raziskav in virov, povezanih s stroški absentizma, prezentizma. Predstavljeni bodo različni stroški, ki sestavljajo celoten strošek bolniške odsotnosti zaposlenega, kot so nadomestilo plače za čas bolniške odsotnosti, povečani stroški zaradi nadurnega dela ali najema nadomestnih delavcev, stroški sistema upravljanja z bolniškimi odsotnostmi, itd. Predstavljeni bodo tudi ekonomsko finančni vidiki prezentizma, ki se kažejo v povečanih stroških zaradi delovnih nesreč, napak pri delu in upada kakovosti, izgubah prihodkov zaradi zmanjšanega produktivnosti, ipd.
Predstavljene bodo prednosti in pomanjkljivosti nekaterih razpoložljivih metodologij vrednotenja stroškov absentizma in prezentizma ter podana priporočila in usmeritve v smeri vrednotenja stroškov in donosnosti programov, povezanih z zdravjem zaposlenih. Izpostavljena bo potreba po spremembi neugodne davčne zakonodaje v Sloveniji, ki ne priznava nekaterih stroškov promocije zdravja, predstavljene bodo rešitve znotraj obstoječe zakonodaje za uveljavljanje davčno priznanih odhodkov, povezanih z ukrepi promocije zdravja.

OPREDELITEV CILJNIH JAVNOSTI, KI JIM JE PROJEKT NAMENJEN

Rezultati projekta so namenjeni različnim javnostim s celotnega območja Republike Slovenije.

Ciljne javnosti glede na ključne sklope projekta so sledeče:
I. e-orodje ter priročnik za njegovo uporabo in implementacijo ukrepov
• organizacije iz dejavnosti zdravstva in sociale (npr. zdravstveni domovi, bolnišnice, domovi za ostarele, centri za socialno delo, varstveni zavodi in podobne organizacije)
• izbrane dejavnosti javnega sektorja (zlasti dejavnosti javne uprave, državne uprave, lokalne samouprave, nekateri javni zavodi, agencije, ipd.)
• splošna različica: vse organizacije oz. podjetja v Sloveniji

II. strokovna usposabljanja na področju obvladovanja psihosocialnih tveganj in priprave programov promocije zdravja pri delu ter uporabe e-orodja
• inženirji za varnost pri delu
• predstavniki kadrovskih služb
• sindikalni zaupniki
• drugi zainteresirani strokovnjaki (predstavniki vodstev, promotorji zdravja, itd.)

III. promocija rezultatov projekta
• 200 največjih delovnih organizacij v Sloveniji (poštne pošiljke)
• vse delovne organizacije v Sloveniji (svetovni splet, objave v medijih, ipd.)

IV. publikacija s področja stroškov, povezanih z zdravstvenimi in psihosocialnimi težavami, ter donosnost programov promocije zdravja
• vodilni in vodstveni kadri
• delavski predstavniki (sindikati, delavski sveti)
• finančniki in ekonomisti
• zainteresirana javnost

PRODUKTI PROJEKTA

Spletna aplikacija e-OPSA (Orodje za celovito podporo promociji zdravja na delovnem mestu)

V sklopu projekta je bila kot nadgradnja predhodnega orodja OPSA, izdelana spletna aplikacija e-OPSA. Na voljo je v treh različicah: za zaposlene v izbranih dejavnostih javnega sektorja, v zdravstveno-socialnih dejavnostih in ostalih sektorjih.
Aplikacija omogoča izdelavo ocene tveganj za razvoj težav, povezanih s psihosocialnimi obremenitvami, s pomočjo samoocenjevalnega vprašalnika ter oblikovanje selektivnih ukrepov za obvladovanje stresa. Prav tako vključuje tudi kalkulator stroškov in donosnosti promocije zdravja na delovnem mestu.
Spletna aplikacija e-OPSA je dostopna na spletni strani opsa.si.

LETO: 1. december 2010 – 30. november 2011

SOFINANCER: Ministrstvo Republike Slovenije za delo, družino in socialne zadeve

VIŠINA SOFINANCIRANJA: 799.982,40 €

VREDNOST PROJEKTA: 799.982,40 €

PRORAČUNSKA LINIJA: Javni razpis za sofinanciranje projektov socialnih partnerjev na področju izboljšanja delovnega okolja z dne 17. 11. 2009

Trajanje aktivnosti: 27 mesecev

PARTNERJI V PROJEKTU: Združenje delodajalcev Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

NOSILEC: Univerza v Mariboru

PODROBNOSTI PROJEKTA

Pripravljalna faza: analiza strokovne literature, raziskav in statističnih podatkov s področja stresa na delovnem mestu in z njim povezanih pojavov (absentizem, prezentizem , fluktuacija, izgorevanje, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja) ter ukrepov za njihovo zmanjševanje, izdelava instrumenta za določanje s stresom povzročenih dejavnikov tveganja na delovnem mestu, aktivnosti na področju izvedbe in analize 5 pilotnih modelov

Glavni dogodek: priprava orodja za odkrivanje stresa v podjetjih, testiranje na pilotnih podjetjih

Zaključna faza izobraževanja

KRATEK OPIS PROJEKTA

Univerza v Mariboru je bila, skupaj s socialnima partnerjema Združenjem delodajalcev Slovenija (ZDS) in Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), izbrana na javnem razpisu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS, kjer je pridobila sredstva za izvajanje in sofinanciranje projekta »Program podpore za delodajalce in zaposlene pri odpravljanju stresa povezanega z delom in pri zmanjševanju njegovih škodljivih posledic (PPDZ-S)«. Namen projekta, ki je v teku že od marca 2010, njegov zaključek pa je predviden šele junija 2012, je ustvarjanje podpornega okolja za izboljšanje delovnih procesov in razmer na področju varovanja zdravja. V njem bo sodelovalo pet izbranih slovenskih podjetij, v katerih bo pozornost namenjena predvsem na področjih stresa na delovnem mestu; izostajanja z delovnega mesta; zmanjševanja produktivnosti na delovnem mestu; fluktuacije zaposlenih; izgorevanja na delovnem mestu ter usklajevanja poklicnega in družinskega življenja.

Problematiko stresa in zdravja zaposlenih obravnava program celostno, kar pomeni, da obsega področja duševnega zdravja in dobrega počutja, poškodb pri delu in bolezni, preventive in vzdrževanja ustreznega stanja ter druge programe zdravja. Prvenstveno je namenjen zaposlenim, nadrejenim, sindikalnim zaupnikom in vodstvu podjetja. Program z raziskavami, kjer uporablja vprašalnike, ankete ali intervjuje z zaposlenimi, odkriva tiste stresorje na delovnem mestu, ki povzročajo največ bolniške odsotnosti, konfliktov, slabega zdravja, prezentizma oziroma nizke produktivnosti. Nato jih z ostalimi ukrepi kot so izobraževanje, svetovanje, postavljanje učinkovitega delovnega okolja in drugimi, poskuša obvladati. V okviru celostnega pristopa k problematiki, pa program vključuje tudi svetovanje za družinske člane zaposlenih, saj del težav, ki povzročajo stres, izvira iz zasebnega življenja zaposlenega, predvsem njegove družine.

Projekt, ki bo skupaj trajal 27 mesecev, je razdeljen na več faz. Na podlagi poglobljene analize dejavnikov, povezanih s škodljivimi posledicami stresa na delovnem mestu in razvoja metodologije, ki omogoča spremljanje in vrednotenje s stresom povezanih pojavov, bodo v kratkem pričeli z izvajanjem aktivnosti za obvladovanje stresa v petih pilotskih podjetjih. Najprej bodo izvedene posebne raziskave, glavne aktivnosti pa se bodo izvajale med januarjem 2011 in junijem 2012.

REZULTATI

Cilji in rezultati v pilotskih podjetjih:

– ugotavljanje stresa in z njim povezanih pojavov (absentizem, prezentizem, fluktuacija, izgorevanje, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja) z mednarodno primerljivima vprašalnikoma OSI in WPAI-GH

– ugotavljanje stroškov stresa/izgorevanja, absentizma/prezentizma, fluktuacije in vpliva usklajenosti dela z življenjem za podjetja

– znižanje stresa na delovnem mestu do 10% v 1 letu izvajanja projekt

– znižanje absentizma do 5% v 1 letu izvajanja projekta

– znižanje prezentizma do 10% v 1 letu izvajanja pilotskega projekta

– obvladovanje fluktuacije na za podjetje sprejemljivi in na začetku izvajanja pilotskega projekta določeni ravni

– znižanje izgorevanja na delovnem mestu do 5% v 1 letu izvajanja projekta

– izboljšanje usklajenosti med delom in življenjem do 10% v 1 letu izvajanja pilotskega projekta

– ugotavljanje učinka programa pilotskega projekta na zvišanje produktivnosti

– izračun donosnosti naložbe v obvladovanje in zniževanje stresa/izgorelosti, absentizma/prezentizma, fluktuacije in usklajenosti dela z življenjem v pilotskih podjetjih po 1 letu izvajanja pilotskega projekta

Cilj in rezultati za sindikalne zaupnike in delodajalce:

– povišanje zavedanja o vzrokih in posledicah stresa in izgorevanja

– povečanje zavedanja o možnostih in načinih vlaganja v zdravje zaposlenih in učinkih tovrstnega vlaganja

– prenos znanja iz EU o učinkovitih načinih obvladovanja stresa, izčrpanosti, absentizma, prezentizma fluktuacije ter usklajevanja dela z zasebnim življenjem

– povečanje znanja o možnostih in načinih učinkovitega obvladovanja stresa in izgorevanja na delovnem mestu v podjetju

– strokovne info skripte za delojemalce s področja, ki ga projekt obravnava

– informacijska gradiva za področje stresa

– 6 zloženk: stres na delovnem mestu, izostajanje (absentizem) z delovnega mesta, zmanjšanje produktivnosti (prezentizem) na delovnem mestu, fluktuacija na delovnem mestu, izgorevanje na delovnem mestu

– usklajevanje poklicnega in družinskega življenja

– priporočila za obvladovanje in znižanje stresa, izgorevanja, absentizma, prezentizma, fluktuacije in usklajevanja dela z življenjem za velika, srednja in mala podjetja

– možnost uporabe validiranega merskega instrumenta za merjenje stresa

– možnost dostopa do spletne strani projekta in javno dostopnih podatkov ter izračunov stroškov absentizma in fluktuacije za podjetje ter izračuna donosnosti naložbe v zdravje zaposlenih

Cilji in rezultati za svetovalce:

– pridobitev standardiziranih znanj v EU s področja programov podpore zaposlenim, ki se ukvarjajo z učinkovitim obvladovanjem absentizma, prezentizma, stresa, izgorevanja, fluktuacije ter usklajevanja dela z življenjem

– pridobitev znanja o načinih merjenja absentizma, prezentizma, stresa, izgorevanja, fluktuacije ter usklajevanja dela z življenjem med zaposlenimi in ugotavljanja stroškov, ki jih predstavljajo ti pojavi za podjetja ter merjenja donosnosti naložbe v obvladovanj teh pojavov v podjetju

– pridobitev delovnih izkušenj na tem področju v pilotskih podjetjih

– usposobljenost za prenos znanja v slovenski prostor (na fakultetah, v tečajni obliki in v podjetjih)

Cilji in rezultati za strokovno javnost:

– sprejeti standardi dela za svetovalce/strokovnjake za programe podpore zaposlenim z namenom učinkovitega obvladovanja in zniževanja stresa/izgorevanja, absentizma/prezentizma, fluktuacije in ravnovesja med delom in življenjem v podjetjih

– ustanovljeno strokovno združenje svetovalce/strokovnjake za programe podpore zaposlenim

– sprejet etični kodeks dela svetovalcev/strokovnjakov za program podpore zaposlenim

– vključevanje in predstavitev vsebin ter izsledkov projekta v pedagoške procese dodiplomskega in podiplomskega študija

Cilji in rezultati za splošno javnost:

– povečanje zavedanja o vzrokih stresa in izgorelosti, zmožnosti prepoznavanja znakov in načinih obvladovanja in zniževanja stresa in izgorelosti na delovnem mestu

– povečanje zavedanja o pomembnosti usklajenosti med delom in zasebnim življenjem

– povečanje zavedanja o pomembnosti vlaganja podjetij v zdravje zaposlenih

– vpliv vlaganja podjetij v obvladovanje in zniževanje stresa na delovnem mestu ter skrb za zdravje in varnost zaposlenih na ugled podjetij med iskalci zaposlitve

– možnost dostopa do spletne strani projekta in javno dostopnih podatkov

– dostop do 4 delovnih zvezkov za samopomoč s področja obvladovanja stresa, sproščanja, odvisnosti in posttravmatskega stresnega sindroma

DOLGOTRAJEN IN/ALI ŠIRŠI VPLIV PROJEKTA

– priporočila za obvladovanje in znižanje stresa, izgorevanja, absentizma, prezentizma, fluktuacije in usklajevanja dela z življenjem za velika, srednja in mala podjetja

– 3 usposobljeni svetovalci

– 4 delovni zvezki za samopomoč pri obvladovanju stresa na delovnem mestu, odvisnosti, sproščanja in posttravmatskega stresnega sindroma

– v Sloveniji validirana mednarodno primerljiva merska instrumenta za oceno vrste in stopnje stresa, stopnje fluktuacije, izgorevanje ravnovesje med družino in delom avtorice dr. Karen Belkic Occupational Stress Index (OSI) in absentizma/prezentizma avtorice Reilly Margaret (Work Productivity and Activity Impairment Questionnaire – General Health (WPAI-GH) ter instrument za ekspertno napoved psihosocialnih in zdravstvenih dejavnikov tveganj na delovnem mestu, povezanih s stresom (IDTS)

– sprejet etični kodeks dela svetovalcev/strokovnjakov za program podpore zaposlenim

– sprejeti standardi dela za svetovalce/strokovnjake za programe podpore zaposlenim z namenom učinkovitega obvladovanja in zniževanja stresa/izgorevanja, absentizma/prezentizma, fluktuacije in ravnovesja med delom in življenjem v podjetjih

NASLOV PROJEKTA: BOLJŠE POKLICNO ZDRAVJE DELAVCEV Z USPOSABLJANJEM DELAVSKIH ZAUPNIKOV ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU ZA UČINKOVITO SODELOVANJE PRI OCENJEVANJU TVEGANJA

KRATEK NAZIV PROJEKTA: DELAVSKI ZAUPNIK 2015-2016

LETO: 2015-2016

SOFINANCER: Zavod za zdravstveno zavarovanje slovenije (ZZZS)

VIŠINA SOFINANCIRANJA: 85.000,00 €

VREDNOST PROJEKTA: 95.505,62 €

PRORAČUNSKA LINIJA: Javni razpis Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2015 in 2016

NOSILEC: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

PODROBNOSTI PROJEKTA

Projekt je namenjen celotnemu območju RS: Ciljna javnost projekta so delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu in sveti delavcev, ki naj bi bili izvoljeni pri vsakem delodajalcu v Sloveniji tako v zasebnem kot javnem sektorju.

Velikost populacije, ki ji bodo namenjeni rezultati projekta: Po podatkih Statističnega urada RS za leto 2013 je v Sloveniji 182.089 mikro, majhnih, srednjih in velikih delodajalcev, kjer si naj bi zaposleni izvolili svojega delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu oziroma svet delavcev v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, UL RS 43/2011). Seveda volitve nikoli ne bodo izvedene pri vseh. Po pet let starem podatku iz evropske raziskave ESENER so bile volitve izvedene pri 27 % anketiranih delodajalcev.

Jasnost namena, ciljev in vsebine projekta: Cilj projekta je izboljšanje poklicnega zdravja zaposlenih z usposabljanjem njihovih predstavnikov, ki so bili izvoljeni, da pri delodajalcu zastopajo njihov interes za varno in zdravo delo. Raziskava ESENER je leta 2009 dokazala, da je raven varnosti in zdravja pri delu višja pri delodajalcih, kjer so bili izvoljeni delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu. Ti so toliko bolj učinkoviti pri zastopanju tega interesa, kolikor bolj so usposobljeni za izvajanje svoje predstavniške vloge. V tokratnem projektu želimo pripraviti njihovo usposabljanje za učinkovito sodelovanje pri ocenjevanju tveganja, ključnem preventivnem elementu sistema varnosti in zdravja pri delu.

Pričakovane koristi projekta: izboljšano poklicno zdravje zaposlenih in s tem celotne populacije
Pomembnost javno zdravstvenega problema, s katerim se projekt ukvarja: Poleg javnega zdravja je prav preventivno varovanje poklicnega zdravja področje, kjer lahko pričakujemo najbolj velike učinke za izboljšanje zdravja populacije.

Opredelitev namenov in ciljev projekta
Cilj informativnega, izdajateljskega in vzgojno izobraževalnega projekta »Boljše poklicno zdravje delavcev z usposabljanjem delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu za učinkovito sodelovanje pri ocenjevanju tveganja« je pripraviti novo sodobno usposabljanje za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu oziroma za svete delavcev, ki bo povečalo učinkovitost njihovega zastopanja interesa delavcev do varnega in zdravega dela pri ocenjevanju tveganja zaradi nevarnosti, ki so jim izpostavljeni na delovnem mestu.

Namen projekta je izboljšanje poklicnega zdravja slovenskih delavcev in s tem posredno znižanje stroškov obveznega zdravstvenega zavarovanja za njihovo zdravstveno varstvo.

Projekt uveljavlja sistematične ciljane aktivnosti in ukrepe za ohranjanje in krepitev telesnega in duševnega zdravja delavcev (boljše poznavanje vzrokov poklicnih bolezni in poškodb, identifikacijo in vrednotenje tveganj ter izvajanje preventivnih ukrepov, obvladovanje zdravstvenega absentizma) in je namenjen delavcem in delodajalčevim strokovnim službam za varnost in zdravje pri delu.

Ciljne javnosti projekta so:
1. delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu oziroma sveti delavcev,
2. strokovni delavci za varnost pri delu in izvajalci medicine dela.

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu je v skladu z ZVZD-1 element sistema varnosti in zdravja pri delu. ZVZD-1 je glede tega usklajen z direktivo Evropskega sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (89/391/EGS). V skladu z ZVZD-1 je generični izraz za vse te tipe delavskih predstavnikov za varnost in zdravje pri delu delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu, zato ga uporabljamo v naslovu projekta. Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu zastopajo interes zaposlenih za varno in zdravo delo. Po podatkih raziskave Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) oziroma ankete podjetij o novih in nastajajočih tveganjih iz leta 2009 je v Sloveniji delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu izvoljen pri 27,3 %, svet delavcev pa pri 24,97 % delodajalcih ().

V Sloveniji poznamo naslednje tipe delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu:

Zasebni sektor:

– svet delavcev (pri delodajalcih z več kot 20 zaposlenimi),

– delavski zaupnik (pri delodajalcih z manj kot 20 zaposlenimi),

– delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu (kjer delavci niso izvolili sveta delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu),

Javni sektor:

– delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu.

– kjer delavci niso izvolili svojega predstavnika: delodajalec se mora o vsakem ukrepu varnosti in zdravja pri delu posvetovati z vsemi delavci med delovnim časom.

Ker načrtujemo v projektu tudi publikacijo s predstavitvijo poklicnih bolezni, ki so v Sloveniji najbolj prisotne, pa bo ciljna publika projekta tudi strokovna javnost: strokovni delavci za varnost pri delu in izvajalci medicine dela, ki jim delodajalec poveri izvajanje strokovnih nalog. Načrtujemo namreč naklado publikacije o poklicnih boleznih 1500 kosov. Tudi ta publikacija bo omogočila, da bodo slovenske ocene tveganja v bodoče pogosteje ocenile tveganja za nastanek poklicnih bolezni in na tej podlagi zanje določile preventivne ukrepe. To se bo dolgoročno brez dvoma odrazilo na izboljšanju poklicnega zdravja aktivne populacije.

Projekt Delavski zaupnik – osebna izkaznica

NASLOV PROJEKTA: BOLJŠE POKLICNO ZDRAVJE DELAVCEV Z USPOSABLJANJEM DELAVSKIH ZAUPNIKOV ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

LETO: 2013 – 2014

SOFINANCER: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

VIŠINA SOFINANCIRANJA: 55.00 EUR

VREDNOST PROJEKTA: 63.953 EUR

PRORAČUNSKA LINIJA: Javni razpis Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2013 in 2014

NOSILEC: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

 

PODROBNOSTI PROJEKTA

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Uradni list RS, št. 9/1992) določa, da Zavod za zdravstveno zavarovanje izvaja tudi obvezno zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Delodajalci morajo zato v skladu z Zakonom o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/1996) plačati 0,53 % na bruto plačo delavca za zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Poklicno zdravje je brez dvoma najpomembnejši dejavnik podaljšanja trajanja zdravega življenja, saj je večina glavnih razlogov tako za bolniško odsotnost z dela kot za invalidizacijo (izgubo delovne zmožnosti) povezana z delovnim mestom (mišično-kostna obolenja, psiho-socialne obremenitve, poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam ipd.). Izboljšanje poklicnega zdravja je zato najbolj učinkovita strategija za obvladanje stroškov izvajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ključno vlogo pri tem ima sistem varnosti in zdravja pri delu in v njegovem okviru tudi delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu. Raziskave namreč kažejo, da je prav njihova vloga za predpisi drugi najpomembnejši vzvod za delodajalčevo vlaganje v varnost in zdravje zaposlenih.

OPREDELITEV CILJEV PROJEKTA

Prvenstvena cilja projekta sta povečanje deleža delavcev z izvoljenim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu ter usposabljanje teh zaupnikov za učinkovito izvajanje svoje predstavniške vloge. Raziskave namreč kažejo, da so poleg predpisov prav delavski zaupniki najbolj učinkovit dejavnik za izboljšanje poklicnega zdravja in s tem zdravja nasploh.

OPREDELITEV CILJNIH JAVNOSTI, KI JIM JE PROJEKT NAMENJEN

Ciljna javnost so delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu. ZSSS je že vzpostavila e-omrežje delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu, ki omogoča pretok informacij in pridobivanje strokovnih nasvetov v zvezi s problemi, ki jih delavski zaupniki rešujejo. S projektom želimo izboljšati strokovno podporo, ki jim jo nudimo in pri tem izkoristiti prednosti informacijske tehnologije.

ZVZD-1 določa definicijo: Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu je zaupnik delavcev, ki ima položaj in vlogo sveta delavcev. Delodajalec mora delavcem omogočiti, da sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela, v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi. To pravico uresničujejo delavci neposredno in s svojimi zaupniki v svetu delavcev, v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju ali z delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu. Za izvolitev delavskega zaupnika iz prejšnjega odstavka tega člena se uporabljajo predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju (ZSDU). Če delavski zaupnik ni izvoljen, se mora delodajalec posvetovati o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu z vsemi delavci. Delavskemu zaupniku za varnost in zdravje pri delu mora delodajalec omogočiti način dela ter zagotoviti pravice, ki veljajo za svet delavcev. Zaradi uresničevanja teh pravic ne more biti pri delodajalcu postavljen v neugoden položaj. Inšpekcija za delo nadzira upoštevanje določil o delavskem soupravljanju na področju varnosti in zdravja pri delu in izreka globe delodajalcu, ki ne omogoča izvajanja teh delavskih pravic.

V Sloveniji poznamo tri oblike delavskih zaupnikov, ki sodelujejo pri upravljanju, ki ju določata ZVZD-1 in ZSDU. Svete delavcev smejo izvoliti delavci v zasebnem sektorju, kadar je pri delodajalcu zaposlenih več kot 20 delavcev. Pri delodajalcih zasebnega sektorja z manj kot 20 zaposlenimi delavci smejo izvoliti delavskega zaupnika. Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu pa je zaupnik delavcev javnega sektorja, ki ima položaj in vlogo sveta delavcev in je izvoljen na način, ki ga za izvolitev svetov delavcev določa ZSDU. Delavskega zaupnika v skladu z ZVZD-1 izvolijo tudi zaposleni v zasebnem sektorju, kadar ne izkoristijo pravice za izvolitev sveta delavcev. V tem primeru sodeluje pri upravljanju zgolj na področju varnosti in zdravja pri delu. Volitve so v skladu z ZSDU pravica in ne obveznost, ki jo delavci pri marsikaterem delodajalcu ne izkoristijo zlasti tam, kjer ni organiziranega sindikata. Izvoljenih delavskih zaupnikov zato zlasti primanjkuje pri mikro in malih delodajalcih.

VOLITVE DELAVSKIH ZAUPNIKOV

V skladu z ZSDU imajo aktivno volilno pravico voliti svoje zaupnike v svet delavcev vsi delavci, ki delajo v gospodarski družbi nepretrgoma najmanj šest mesecev. Toda pasivno volilno pravico biti izvoljen imajo zgolj delavci z aktivno volilno pravico, ki so zaposleni v družbi nepretrgoma najmanj 12 mesecev. To pomeni, da je lahko za delavskega zaupnika izvoljen lahko zgolj nekdo, ki je zaposlen pri delodajalcu. Praviloma so izvoljeni torej tisti, ki med sodelavci uživajo ugled in zaupanje. Praviloma pa to niso strokovnjaki s področja varnosti in zdravja pri delu in zato potrebujejo strokovno podporo, da se v svoji odgovorni vlogi znajdejo. Njihov mandat traja štiri leta.

USPOSABLJANJE DELAVSKIH ZAUPNIKOV

V skladu z ZVZD-1 mora delodajalec za izvajanje nalog članov sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu zagotavljati ustrezne oblike usposabljanja. To pa niso usposabljanja za varno delo, ki jih mora delodajalec zagotoviti vsem zaposlenim glede na tveganja na različnih delovnih mestih, predvidena v delodajalčevi listini »izjava o varnosti z oceno tveganja«. ZVZD-1 namreč predvideva posebna usposabljanja za učinkovito izvajanje vloge delavskega zaupnika. ZSDU dodatno določa, da imajo člani sveta delavcev pravico do treh plačanih ur na mesec za posvetovanje z delavci in pravico do 40 plačanih ur na leto za izobraževanje, potrebno za učinkovito delo sveta delavcev.

Usposabljanja si delavski zaupniki izberejo zato sami. Delodajalec jih pri tej izbiri ne sme omejevati. Evropske raziskave kažejo, da 95 % usposabljanj za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu organizirajo sindikati. V vseh državah EU so zato razvite najrazličnejše oblike usposabljanja. Marsikje jih sofinancira državni proračun prav zaradi splošne koristi za dvig ravni zdravja na delovnem mestu. Sindikati zato v številnih evropskih državah upravljajo z sindikalnimi akademijami, kjer se izvajajo osnovna začetna in nadaljevalna usposabljanja za vse novoizvoljene delavske zaupnike. Pogosto nadaljevalna usposabljanja upoštevajo posebna tveganja, ki obstajajo v različnih sektorjih.

V projektu bomo pripravili sodobna usposabljanja delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu, ki bodo:

• povečala delež delavcev z izvoljenim delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu,

• zvišala njihovo učinkovitost pri zastopanju interesa delavcev za varno in zdravo delo,

• izkoristila prednosti informacijske tehnologije za njihovo boljšo informiranost in za boljšo dostopnost ponujenih možnosti za usposabljanje.

• posledično omogočila boljše poklicno zdravje zaposlenih in s tem znižanje obsega bolniške odsotnosti z dela in stroškov obveznega zdravstvenega zavarovanja za zdravljenje slabega poklicnega zdravja.

PRESOJA USPEŠNOSTI PROJEKTA

Uspešnost projekta se bo presojala po:

1. številu izvedenih usposabljanj za izvedbo volitev delavskih zaupnikov,

2. številu delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu, ki se bodo udeležili usposabljanj za učinkovito izvajanje njihove vloge,

3. številu delavskih zaupnikov, ki se bodo vključili v e-omrežje pri ZSSS in po zadovoljstvu udeležencev usposabljanj.

IZVEDBA PROJEKTA

Izdelki in rezultati projekta:

1. publikacije:

a. žepni priročnik »Vade mecum« delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu,

b. publikacija za usposabljanje za izvedbo volitev delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu,

c. publikacija za usposabljanje o splošnih znanjih in veščinah delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu,

2. e-učila: on-line učila za pridobivanje dodatnih znanj in veščin o posebnih področjih varnosti in zdravja pri delu,

3. usposobljena ekipa predavateljev / tutorjev / mentorjev.