ETUC za evropsko direktivo za obvladovanje stresa in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu

Aktualno:

3. 9. 2026:

Odbor Evropskega parlamenta za zaposlovanje je glasoval za to, da se od Komisije zahteva priprava zavezujoče zakonodaje, potrebne za obravnavanje naraščajočega stresa na delovnem mestu, ki je odgovoren za tisoče smrtnih primerov letno. Poslanci Evropskega parlamenta so glasovali za poročilo, ki ga je pripravila Estelle Ceulemans, o psihosocialnih tveganjih, stresu in duševnem zdravju na delovnem mestu. Glasovanje poteka v okviru druge faze posvetovanja Evropske komisije o Zakonu o kakovostnih delovnih mestih, ki vključuje tudi morebitne ukrepe v zvezi s psihosocialnimi tveganji.

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) poudarja, da je vključitev zavezujoče zakonodaje o preprečevanju in obvladovanju psihosocialnih tveganj, povezanih z delom, v okvir Zakona o kakovostnih delovnih mestih nujno potrebna, saj:

Stres na delovnem mestu je vzrok za več kot 10.000 smrtnih primerov letno v EU in Združenem kraljestvu;
Stres na delovnem mestu zdaj predstavlja več kot 40 % vseh primerov depresije;
Manj kot 40 % delovnih mest v EU ima akcijske načrte za preprečevanje psihosocialnih tveganj;
Evropsko gospodarstvo zaradi delovne depresije izgubi 620 milijard evrov letno;
Za 9 od 10 podjetij so ukrepi na področju zdravja in varnosti motivirani z zakonsko obveznostjo.

Esther Lynch, generalna sekretarka ETUC, je dejala: »Že predolgo se duševno zdravje na delovnem mestu obravnava kot osebni problem, s katerim se je treba spoprijeti, namesto kot nevarnost na delovnem mestu, ki jo je treba preprečiti. Delavci ne bi smeli zboleti, preden delodajalci ukrepajo. Preprečevanje ni le prijetna dodatna možnost, temveč je bistvo zakonodaje o zdravju in varnosti. Znaten premik v naši delovni kulturi v zadnjih desetletjih je povečal izčrpanost, depresijo in srčne bolezni do te mere, da psihosocialna tveganja zdaj predstavljajo večjo nevarnost za zdravje delavcev kot fizične nesreče. Vendar pa v EU ni zakonodaje, posvečene psihosocialnim tveganjem na delovnem mestu. Parlament je danes Komisiji jasno povedal, da je ta situacija nevzdržna. Rešitev ni v lepljenju plakatov, ki delavcem svetujejo, naj skrbijo za svoje duševno zdravje v vse bolj nemogočih okoliščinah. Potrebujemo zavezujočo zakonodajo o psihosocialnih tveganjih v okviru Zakona o kakovostnih delovnih mestih, ki bo delodajalce obvezala k preprečevanju in obvladovanju psihosocialnih tveganj na enak način, kot to velja za fizična tveganja. Zakonodaja mora zajemati vsa delovna mesta, vse poklice, vse sektorje in vse starostne skupine.“

Vir: MEPs back legislation on workplace stress epidemic | ETUC

Marec 2026

Utemeljitev potrebe po novi direktivi EU, ki bi vsestransko uredila obvladovanje psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu: Zdaj je pravi čas za usklajen in zavezujoč pristop EU k preprečevanju psihosocialnih tveganj, Povzetek politike ETUI (ETUI Policy Brief 2026.01 | March)

Psihosocialna tveganja na delovnem mestu (PSR) so razširjena med organizacijami EU. Velik delež delavcev je izpostavljen psihosocialnim tveganjem, povezanim z delom, kot so intenzivnost dela, dolgi delovni časi, nizka avtonomija, negotovost pri zaposlitvi in nadlegovanje, kar prispeva k naraščajočim ravnem stresa pri delu in duševnih težav.

Glej tudi: Skrajšani delovni čas, Vpliv na zdravje in dobro počutje delavcev, v angleščini

V anketi Eurobarometra, izvedeni junija 2023, je skoraj polovica (46 %) prebivalstva Evropske unije (EU) v preteklem letu poročala o težavah z duševnim zdravjem, vključno z depresijo in anksioznostjo. Raziskava delavcev OSH Pulse, ki jo je leta 2022 izvedla Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, je pokazala, da je do 27 % zaposlenih doživelo stres, tesnobo ali depresijo zaradi dela, pri čemer so bili nenavadni delovni čas in visoka delovna intenzivnost prepoznani kot pomembni dejavniki tveganja, ki prispevajo k tem zdravstvenim težavam. Preberite več

Namen kampanje ETUC:

Evropa potrebuje direktivo, posvečeno psihosocialnim tveganjem na delovnih mestih. Izkušnje s slabo izvajanim Okvirnim sporazum evropskih socialnih partnerjev o stresu v zvezi z delom iz leta 2004 so dokazale potrebo po pravno zavezujočih nalogah na širšem področju psihosocialnih tveganj. Pomembno je, da se razširi domet in definicija tako, da bodo poleg fizikalnih dejavnikov, kakršni so hrup, vročina in vibracije, upoštevani tudi družbeni vidiki in odnosi na delovnem mestu, kakršni sta organizacija dela (npr. omejitev števila dejavnikov za delavčevo časovno normo, meritev delovne in časovne obremenitve, delavčev nadzor oziroma vpliv, opazovanje in nadzor nad delavcem, merjenje delavčeve delovne uspešnosti, uvajanje sprememb itd.) ter vidik medčloveških odnosov (kakovost upravljanja, podpora vodstva in sodelavcev, nadlegovanje, nasilje in zastraševanje).

Resolucija ETUC o jasno izraženi zahtevi za evropsko direktivo o preprečevanju psihosocialnih tveganj pri delu, 15. in 16. oktobra 2024

Resolucija ETUC o aktivnostih za obvladovanje stresa in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu: Uvrstimo evropsko direktivo na dnevni red, sprejeta na seji izvršnega odbora ETUC, 25. – 26. junij 2018

Evropski sporazum o stresu, povezanem z delom, 2004

Evropski sporazum o nasilju in nadlegovanju, 2007