Anketa ZSSS o varnosti in zdravju pri delu v prvem valu epidemije COVID-19, 2020
Vlada RS je v obdobju od 12. 3. do 31. 5. 2020 na podlagi Zakona o nalezljivih bolezni razglasila epidemijo COVID-19. Šlo je za pandemijo, ki jo je povzročil virus SARS-CoV-2. Sprejeti so bili številni predpisi za preprečevanje širjenja okužbe, zaradi katerih je prišlo do še nikoli doživetih omejitev tudi na trgu dela. Delodajalci so prvič v zgodovini množično odrejali delo na domu na vseh delovnih mestih, kjer je to omogočala informacijska tehnologija. Tam, kjer so delodajalci ocenili, da ni možno zagotoviti varnega dela, so delavcem odredili začasno čakanje na delo doma. Zaradi predpisov, sprejetih na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih, so se zaprli vrtci, šole, restavracije, hoteli, kulturne ustanove, ustavil se je tudi javni prevoz. Mnogi delavci zaradi tega niso mogli na delo zaradi višje sile. Kljub temu pa je na sto tisoče delavcev v zasebnem in javnem sektorju delalo naprej. Njihovi delodajalci so s pomočjo svojih obveznih strokovnih služb (izvajalci medicine dela in strokovni delavci za varnost pri delu) bili dolžni tem delavcem zagotoviti varno in zdravo delo, upoštevajoč usmeritve Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ) za preprečevanje širjenja okužbe. Anketa je bila torej namenjena vsem tistim, ki so v času epidemije delali naprej na svojih delovnih mestih oz. jim je delodajalec odredil delo od doma.
S to anketo smo želeli izvedeti kako je bilo poskrbljeno za varnost in zdravje zaposlenih v času razglašene epidemije COVID-19 in kako odzivna in aktivna je bila pri tem medicina dela. Anketa je bila dostopna od 3. 6. do 8. 6. 2020. Nanjo je odgovorilo 133 zaposlenih.
Anketa je pokazala, da je vsak tretji v času epidemije ves čas delal na lokaciji delodajalca, vsak četrti pa od doma.
29% udeležencev anketa pravi, da so v času epidemije ves čas delali na lokaciji delodajalca, 24% jih je delalo od doma, 19% jih je bilo na čakanju na delo, 8% jih poroča, da so bili na čakanju zaradi višje sile (zaradi nezmožnosti prihoda na delo zaradi zaustavitve javnega prometa, zaprtja meja ali varstva otroka do petega razreda), preostalih 20% pa poroča, da so delali deljeno – delno na lokaciji delodajalca in delno od doma oz. v kombinaciji čakanja na delo in delo od doma/na lokaciji delodajalca.
Delodajalčevi uvedeni protiepidemijski ukrepi so po mnenju anketiranih zadoščali.
– udeleženci ankete poročajo o naslednji najpogosteje uvedenih ukrepih delodajalca zoper širjenje okužbe COVID-19:
- razkužila – 89%
- maske za zaščito dihal – 82%
- milo in topla voda – 67%
- uvedba dela od doma – 61%;
- razkuževanje površin, ki se jih dotakne večje št ljudi – 56%
- varovalne rokavice – 51%
- zagotavljanje najmanj 2 metrov razdalje med zaposlenimi – 43%
- reorganizacija malice med delo – 37%
- uvedba protokola ravnanja v primeru obolelih delavcev za COVID-19 – 36%
- izločitev iz delovnega procesa ogroženih kategorij delavcev (nosečnice, delavci z neurejeno sladkorno boleznijo, delavci z visokim in
neurejenim krvnim tlakom …) – 35% - merjenje temperature ob prihodu na leo – 31%
- …
– 82% jih pravi, da so ukrepi, ki jih je zagotovil delodajalec zadoščali.
– le 32 % jih poroča, da se je delodajalec o uvedenih ukrepih predhodno posvetoval z delavci oz. njihovimi predstavniki, kar 42% pa jih ne ve ali je bilo posvetovanje opravljeno.
Zaposleni v času epidemije bolj zadovoljni z delom strokovnih delavcev za varnost pri delu kot z delom izvajalcev medicine dela. Sodelovanje med strokama skoraj neopazno.
– 66% udeležencev ankete ve, da ima njihov delodajalec strokovnega delavca za varnost pri delu. 64% teh je njegovo delo ocenilo odlično oz. dobro.
– 63% udeležencev ankete ve, da ima njihov delodajalec izvajalca medicine dela. Le 41% teh je njegovo delo ocenilo odlično oz. dobro.
– udeleženci ankete, ki so poročali, da imajo tako strokovnega delavca za varnost pri delu, kot tudi izvajalca medicine dela, jih le 30 % meni, da sta ti dve stroki v času epidemije dobro sodelovali, med tem ko jih kar 46% ne ve kako sta sodelovali.
– 23 % respondentov ne ve ali njihov delodajalec ima strokovnega delavca za varnost pri delu, za izvajalca medicine dela pa jih ne ve 28%.
Komentar: Čeprav mora imeti po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu vsak delodajalec ti dve strokovni službi, ju očitno ti zaposleni nikoli niso srečali. To jasno pokaže, koliko sta bili v resnici prisotni v podjetju/organizaciji in posledično temu je bilo njuno delo neopazno.
Izvajalci medicine dela v času epidemije slabo odigrali svojo vlogo.
– udeleženci ankete, ki so povedali, da njihov delodajalec ima izvajalca medicine dela, jih le 5% poroča, da je bil ta prisoten v podjetju in si je dejansko ogledal delovna mesta, da bi ugotovil ali ukrepi delodajalca zadoščajo, 11 % pa jih poroča, da je bil prisoten zgolj po telefonu in/ali E-pošti.
– udeleženci ankete poročajo, da so se izvajalci medicine dela vključili šele po pozivu delodajalca.
– udeleženci ankete pročajo tudi, da je le polovica izvajalcev medicine dela, ki so bili prisotni v podjetju oz. na voljo po telefonu in/ali E-pošti posredovala potrebne informacije, četudi iz podjetij/organizacij zanje niso prosili, druga polovica pa jih je posredovala šele ko so bili zanje zaprošeni.
Več o rezultatih ankete:
