Podnebne spremembe

Pravičen prehod za delavke in delavce

Vir: IPCC

Glej tudi

Vročinski val – delo v prostorih in delo na prostem

Kampanja ETUC in ZSSS za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami

EU OSHA o vplivu podnebnih sprememb na varnost in zdravje pri delu

Aktualno:

14. 5. 2026: EU OSHA – Novi spletni razdelek „Prihodnji razvoj dogodkov in krize, povezani s podnebnimi spremembami“: V novi prognostični študiji se proučuje, kako bi lahko podnebne spremembe in podnebni ukrepi posredno vplivali na varnost in zdravje delavcev v naslednjih 25 letih. Obravnavana niso zgolj neposredna tveganja, kot je denimo vročinski stres, temveč tudi dolgoročnejše spremembe in motnje v delovnih pogojih ter vprašanja, kako se bo treba na podlagi tega odzvati s politikami in praksami. Ta študija dopolnjuje raziskave agencije EU-OSHA o podnebnih spremembah ter varnosti in zdravju pri delu ter prejšnje prognostične študije, v njej pa so opisani prihodnji scenariji, kako bi lahko izgledal svet dela v Evropi leta 2050. Za več informacij si preberite: Metodološko poročilo in povzetek

20. 1. 2026: ZDA z današnjim dnem tudi uradno izstopajo iz pariškega sporazuma, STA novice

Podnebne spremembe so nastale neposredno ali posredno zaradi človekovih dejavnosti, ki spreminjajo sestavo zemeljskega ozračja, in se poleg naravne spremembe podnebja opaža v primerljivih časovnih obdobjih. Čezmerne emisije toplogrednih plinov vplivajo na segrevanje ozračja in s tem na spremembe podnebja.

Slovenija se s posledicami spoprijema s politikami in ukrepi ter praksami Evropske unije in je pri doseganju zastavljenega podnebnega cilja pred velikimi izzivi. Skupni cilj je, da do leta 2050 postanemo ogljično nevtralna družba.

Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) je znanstveno in medvladno telo pod okriljem Združenih narodov. Zagotavlja kvalitetno, objektivno in znanstveno podlago za opazovanje podnebnih sprememb in njihovih političnih in ekonomskih učinkov. Šesto poročilo IPCC o podnebnih spremembah 2022: Učinki, prilagajanje, ranljivost posreduje alarmantno sliko podnebnih sprememb. Opozarja, da so že bile prestopljene meje, kjer se začne nepopravljiva škoda. Da je edina rešitev ukrepanje zdaj in da je zabloda čakanje na nekakšne tehnične rešitve, ki bodo vse popravile. Poročilo kaže, da zaradi podnebnih sprememb že trpijo nekatere najbolj revne in ranljive skupnosti. Sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izjavil: “Poročilo je zemljevid človeškega trpljenja. Dejstva so neovrgljiva. To izmikanje ukrepanju je zločin. Največji svetovni onesnaževalci uničujejo naš edini dom.”

IPCC ugotavlja, da bo že celo desetletje prej, kot se je domnevalo doslej, oziroma okoli leta 2030 povprečna globalna temperatura ozračja glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija. Gre za najresnejše opozorilo doslej, da svetu in človeštvu grozijo katastrofalne naravne nesreče. Nekaterih sprememb, kot so zviševanje morske gladine, ne bo mogoče ustaviti prihodnjih stotine ali tisoče let. Vseeno znanstveniki poudarjajo, da bi močno in vztrajno zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov omejilo podnebne spremembe. Hitro bi se s tem izboljšala kakovost zraka, da bi se stabilizirala globalna temperatura, pa bi lahko trajalo od 20 do 30 let.

Ogljična nevtralnost

Ogljična nevtralnost pomeni ravnovesje med človeškimi izpusti CO2 v ozračje in zajemanjem ogljika iz ozračja v sisteme, ki zajemajo več ogljika, kot ga s svojim delovanjem izpustijo. V naravi so to gozdovi in oceani.

Cilj EU in Slovenije: Do leta 2050 neto ničelna emisija CO2 oziroma podnebna nevtralnost.

Glej Evropski zeleni dogovor in Sklad EU za pravični prehod

Sindikalna stališča:

Stališča predsedstva ZSSS, 17. seja, 10. 9. 2019: Z dokumentom »Sindikati in podnebne spremembe« je predsedstvo podprlo socialno smiselne, premišljene ter na pravičnosti utemeljene ukrepe boja proti podnebnim spremembam in okoljski krizi. Podprlo je tudi prizadevanja mladih, ki se borijo za pravičnejši in okolju prijaznejši svet za vse ter izrazila podporo gibanju Mladi za podnebno pravičnost.

Sindikati in podnebne spremembe, 2016
zaveze P ZSSS, 10. 9. 2019
45/2019 e-novica ZSSS (16.9.2019): Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest

Akcijski program 2019-2023 14. kongresa Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), maj 2019, Dunaj

ETUC o klimatskih spremembah

ETUC in ZSSS za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami, kampanja

Prilagajanje podnebnim spremembam in svet dela (ETUC-adaptation-climate-guide_EN), priročnik ETUC, 2020, angleščina

Mednarodni projekt, 2026:

Zaščita pred socialnimi tveganji, povezanimi s podnebnimi spremembami v Evropi: primerjalna perspektiva, projekt: Kaj pomeni za državo zaščita prebivalstva v času podnebnih sprememb? Zadnje poročilo o prilagajanju Mednarodnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) opozarja na „neizogibno povečanje večplastnih podnebnih nevarnosti“ in „večplastna tveganja za ekosisteme in ljudi“ v kratko- in srednjeročnem obdobju, ne glede na prizadevanja za zmanjšanje emisij ogljika (IPCC 2022). Medtem ko najnovejše znanstvene raziskave poudarjajo, da se evropski kontinent segreva hitreje od pričakovanega in se sooča z „hujšimi od pričakovanih ekstremnimi podnebnimi pojavi“ (EEA 2024), je vprašanje, kako zaščititi prebivalstvo pred številnimi posledicami teh novih podnebnih tveganj, ki jih tukaj obravnavamo kot družbeno-ekološka tveganja (Mandelli, Beaussier, Chevalier, Palier 2024), postalo pereča tema tako na političnem in institucionalnem prizorišču kot v akademskih razpravah, h katerim želi prispevati tudi ta raziskovalni projekt.

Stališča ZSSS o podnebnih spremembah:

10. 9. 2019, 17. seja predsedstva ZSSS: Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest

Delavstvo, podnebne spremembe, sindikati, tematska številka Delavske enotnosti, april 2019

Ključni okoljski predpisi:

Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050

Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Slovenije (NEPN)

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030

Zakon o varstvu okolja (ZVO-2)

Pariški podnebni sporazum

Podnebni svet Vlade RS:

Podnebni svet Vlade RS

Podnebni svet je neodvisno znanstveno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije za podnebno politiko. Delovanje članov Podnebnega sveta s šestletnim mandatom obsega znanstveno svetovanje v obliki strokovnih mnenj in priporočil o že uveljavljenih in predlaganih ukrepih podnebne politike.

Podnebni svet pripravlja strokovna mnenja in priporočila Vladi RS o uveljavljenih in predlaganih ukrepih podnebne politike ter o njihovi skladnosti z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in pravnim redom EU s področja podnebnih sprememb. Naloge Podnebnega sveta obsegajo predvsem:

spremljanje izvajanja in revizije Dolgoročne podnebne strategije Republike Slovenije, Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Slovenije (NEPN) ter drugih strateških dokumentov, ki urejajo blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, opredeljevanje do poročil o njihovem izvajanju ter predlaganje ukrepov za njihovo učinkovito izvajanje;
predlaganje ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter za njihovo izvajanje v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji in prispevanje k celoviti obravnavi čezsektorskih ukrepov glede podnebnih sprememb;
sodelovanje pri pripravi predpisov in drugih aktov s področja podnebnih sprememb;
priprava letnega poročila o svojem delu, ki se javno objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave;
sodelovanje s strokovnimi ustanovami na področju podnebnih sprememb in z lokalnimi skupnostmi.