E-novica ZSSS št. 15/2019 (26. 3. 2019): Nova e-publikacija ZSSS o standardu SIST ISO 45001:2018

Obveščamo vas, da je Služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu v pomoč delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu marca 2019 izdala v spletni obliki novo publikacijo z naslovom »Vodnik za delavske zaupnike »ISO 45001 – Uporaba novega standarda o varnosti in zdravju na delovnem mestu«.

Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) je namreč v slovenščini in angleščini 1. 2. 2019 izdal novi slovenski standard SIST ISO 45001:2018, Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu – Zahteve z napotki za uporabo, ki ga bodo v prihodnjih mesecih želela pridobiti številna slovenska podjetja. Pričakuje se nenazadnje, da bo ta standard najbrž pomemben pri pridobivanju posla na mednarodnem tržišču. Že potekajo prva usposabljanja za strokovne delavce za varnost pri delu o tem novem standardu.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 45. členu med drugim določa tudi, da mora delodajalec delavcem omogočiti, da sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela, v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi. Mednje sodi prav gotovo tudi vzpostavljanje sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu v skladu z novim standardom ISO 45001:2018. V novi publikaciji je zato vrsta nasvetov za delavske zaupnike, kako smiselno in učinkovito sodelovati v procesu pridobivanja certifikata po tem standardu.

Ker pa je standardizacija za marsikoga povsem novo področje, smo za vas v slovenščino prevedli tudi informacijski letak Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) z naslovom »Standardi so pomembni tudi za delavce«. Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu pripravlja tudi nov program usposabljanja za delavske zaupnike o njihovi vlogi pri certificiranju po ISO standardih na področju varnosti in zdravja pri delu.

Vabimo vas, da si oba kratka v slovenščino prevedena dokumenta o standardih VZD preberete! Gotovo vama bosta v pomoč.

Do obeh dokumentov s klikom na naslednji povezavi:

• Letak ETUC »Standardi so pomembni tudi za delavce«
• Publikacija »Vodnik za delavske zaupnike »ISO 45001 – Uporaba novega standarda o varnosti in zdravju na delovnem mestu«

E-novica ZSSS št. 13/2019 (8. 3. 2019): Tolmačenje Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja glede pravice do denarnega nadomestila za čas nege ožjega družinskega člana

Utrujenost na delovnem mestu zvišuje tveganje za nezgode pri delu, zato je pomembno, da je delavcu zagotovljen ustrezen počitek. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) zato npr. določa, kolikšen počitek mora biti delavcu zagotovljen. V praksi pa se pojavlja vrsta vprašanj, kako velja uresničevati pravico do počitka. Tokrat vam posredujemo tolmačenje 6. odstavka 138. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki nam ga je posredoval Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Gre za tolmačenje, kako pravilno izpolniti obrazec ZZZS št. 189_Izjava-upravičena zadržanost od dela_Verzija 5_Veljavno od 19.9.2018. Z njim pri osebnem izbranem zdravniku (praviloma) mati potrdi, da nege ožjega družinskega člana ne more zagotoviti drug zakonec brez zadržanosti od dela. (OPOMBA: za ožjega družinskega člana veljata otrok in zakonec.) Obrazec izjave se namreč sklicuje na 6. odstavek 138. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja: »Zavarovanec ima pravico do nadomestila plače za nego ožjega družinskega člana, če nege ne more zagotoviti zakonec, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela.«

V praksi se postavlja vprašanje, ali je do nadomestila plače za nego ožjega družinskega člana upravičena (praviloma) mati kljub temu, da je njen zakonec sicer doma, vendar spi po pravkar opravljeni delovni nočni izmeni. Tolmačenje ZZZS je:
»Pri odločanju o tem, ali staršu pripada nega za otroka, je potrebno ugotavljati vse okoliščine konkretnega primera, pri čemer je potrebno izhajati iz dejstva, da mora imeti otrok v času bolezni oziroma poškodbe dejansko zagotovljeno ustrezno nego. Zato je potrebno upoštevati tudi čas, ki ga starša potrebujeta za prihod na in z dela ter tudi naravo dela starša, ki je zaposlen in opravlja npr. delo v nočnem delovnem času, saj po našem mnenju otroku v tem primeru ne more biti zagotovljena ustrezna nega. V teh primerih, ko drug od staršev v času nege sicer ne bi bil začasno zadržan od dela, predlagamo, da se kot utemeljen razlog na izjavi navede npr. »delo v nočnem času.««

Do tolmačenja ZZZS s klikom na nasledjo povezavo.

E-novica ZSSS št. 11/2019 (4. 3. 2019): ZSSS ministru za zdravje predlaga dopolnitev seznama poklicnih bolezni

V naši letošnji 3/2019 e-novici smo vas seznanili, da bodo poklicne bolezni v letu 2019 ena od prioritet delovanja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Že v e-novici št. 63/2018 z dne 18. 12. 2018 smo vas obvestili, da sta predsednica ZSSS Lidija Jerkič in izvršna sekretarka ZSSS Lučka Böhm 13. 12. 2018 obiskali novega ministra za zdravje Sama Fakina in mu osebno predstavili oktobrski poziv predsedstva ZSSS, naj  že v prvem letu svojega mandata izda nov pravilnik o poklicnih boleznih. V skladu s predpisi je namreč to prav njegova naloga. Minister je takrat na licu mesta generalni direktorici Direktorata za javno zdravje Mojci Gobec naročil, naj takoj začne pripravljati nekatere potrebne rešitve. Kdaj bo pravilnik dokončno pripravljen, pa še vedno ni znano.

Zato pa ZSSS ne odneha in nadaljuje s svojimi pobudami ministru za zdravje. Tako smo mu 27. 2. 2019 uradno posredovali pobudo za dopolnitev od leta 2003 še vedno veljavnega seznama poklicnih bolezni z boleznimi. Z njimi pa naj dopolni tudi seznam, ki je bil priloga še vedno nesprejetega novega Pravilnika o poklicnih boleznih, ki je bil v javni razpravi aprila 2018. Predlagali smo mu bolezni, ki jih povzročajo nekateri dejavniki, na katere smo v zadnjem letu postali pozorni pri svojem sindikalnem delu v praksi:

1. vse nevarne snovi, ki jih še ni na veljavnem seznamu dejavnikov, čeprav je zanje določena zavezujoča mejna vrednost za poklicno izpostavljenost,
2. izpušni plini dizelskih motorjev,
3. radon,
4. posttravmatska stresna motnja.

Pomembno je namreč, da so ti dejavniki vključeni v seznam poklicnih bolezni, saj naj bi na tej podlagi delodajalci, pri katerih se pojavljajo, ocenjevali tveganje za nastanek poklicnih bolezni in določali preventivne ukrepe. Svojo pobudo smo takole utemeljili:

1. Vse nevarne snovi, ki jih še ni na veljavnem seznamu dejavnikov, čeprav je zanje določena zavezujoča mejna vrednost za poklicno izpostavljenost: Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (UL RS št. 100/2001, 39/2005, 53/2007, 102/2010, 43/2011 – ZVZD-1, 38/2015 in 78/2018) in Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem (UL RS št. 101/2005, 43/2011 – ZVZD-1 in 38/2015) določata zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost za karcinogene in mutagene ter za druge nevarne kemične snovi. Mejne vrednosti so določene, da bi se preprečil nastanek poklicnih obolenj, kar kaže na dokazano tveganje za njihov nastanek.
2. Izpušni plini dizelskih motorjev: Za izpuhe dizelskih motorjev še ni določena mejna vrednost poklicne izpostavljenosti, zato naj bodo na seznamu posebej omenjeni. Mednarodne izkušnje kažejo, da so četrti najpogostejši povzročitelj poklicnega raka s smrtnim izidom in to predvsem zaradi visokega števila izpostavljenih delavcev. Evropski parlament je sicer 27. 3. 2018 predlagal, da se zanje določi evropska obvezujoča mejna vrednost 50µg /m³ elementarnega ogljika kot komponente dizelskih izpuhov, vendar postopek sprejema ustrezne evropske direktive še ni zaključen.
3. Radon: Radon je naraven radioaktiven plin brez vonja in barve. Nastaja pri radioaktivnem razpadu radija v zemeljski skorji in prodira na površje. V zaprtih prostorih se akumulira in lahko doseže zelo visoke koncentracije. Nevarni so zlasti  njegovi kratkoživi razpadni produkti, ki pa so vedno prisotni v zraku skupaj z radonom. Na svojem delovnem mestu so mu izpostavljeni delavci na tistih delovnih mestih, kjer se radon naravno nahaja. Doze izpostavljenosti na delovnem mestu delavca v turističnih jamah ali delavca, ki opravlja težka fizična dela v zaprtih prostorih, določa Uredba o nacionalnem radonskem programu (UL RS št. 18/2018 in 86/2018).
4. Posttravmatska stresna motnja: Posttravmatska stresna motnja je intenzivna anksiozna reakcija, ki je posledica izpostavljenosti enemu ali več hudim dogodkom oziroma travmam. Nastopi lahko, če je oseba doživela travmatični dogodek (huda nesreča, nasilje, ustrahovanje, vojna …). Pojavlja se lahko v poklicih, kjer zaposleni rešujejo žrtve travmatskih dogodkov (npr. poklicni gasilci). Kadar simptomi akutne stresne motnje ne izginejo, ampak začnejo omejevati človekovo življenje in delovanje, govorimo o posttravmatski stresni motnji. Je že priznana poklicna bolezen na Nizozemskem in v Belgiji. Svetovna zdravstvena organizacija v seznamu diagnoz mentalnih motenj navaja tudi kategorijo F43 Reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje ter v okviru te kategorije določa tudi diagnozo F43.1 Posttravmatska stresna motnja. Medicina dela podpira vključitev te diagnoze na seznam.

Glej na tej povezavi

  O rezultatih pobude vas bomo sproti seznanjali!

E-novica ZSSS št. 10/2019 (15. 2. 2019): Grafična predstavitev EU OSHA o nevarnih kemičnih snoveh

V naših e-novicah smo vas že večkrat obvestili o poteku evropske kampanje Zdravo delovno okolje, ki v letih 2018 in 2019 poteka pod naslovom »Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta«.

Tokrat vas želimo opozoriti na e-orodje v slovenskem jeziku z grafično predstavitvijo nevarnih kemičnih snovi, pripravljeno v okviru te kampanje. E-orodje omogoča s klikanjem na ustrezna polja seznanitev z osnovnimi dejstvi, glavnimi tveganji in preventivnimi ukrepi v podjetjih, kjer uporabljajo nevarne kemične snovi. Omogoča nam torej, da se naučimo varno ravnati z nevarnimi kemičnimi snovmi. Pri klikanju se nam odpirajo polja z naslednjimi naslovi:

• Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi
• Izpostavljenost
• Tveganja za posebne skupine
• Gospodarske panoge, ki so izrazito izpostavljene tveganjem
• Rakotvorne snovi
• Učinki na zdravje
• Koristi
• Preventivni ukrepi

Tisti, ki obvladate angleščino, boste tu našli veliko orodij in smernic, s katerimi si lahko podjetja pomagajo pri izvajanju celovitih in učinkovitih ocen tveganja. V teh orodjih so predstavljeni različni pristopi k učinkovitemu ravnanju z nevarnimi snovmi. Pogosto so obravnavani določeni delovni postopki, kot so polnjenje in črpanje tekočin ali varjenje. V drugih virih je podan izčrpen pregled nekaterih skupin snovi, kot so snovi, ki povzročajo preobčutljivost, ali pa so poudarjena tveganja, značilna za nekatere sektorje. Poleg visokokakovostnega ocenjevanja tveganja je mogoče z večino teh orodij pridobiti dobre praktične rešitve, npr. razlage, kako zmanjšati tveganja v pogostih delovnih razmerah, pri katerih pride do izpostavljenosti nevarnim snovem. Na voljo so tudi orodja v podporo določenim akterjem, med drugim delovnim inšpektorjem, malim in srednjim podjetjem ter delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu. Zato le raziščite to stran, da boste izvedeli, kakšno pomoč vam ponuja.

Glejte tudi informacijski letak v slovenščini o najbolj učinkovitem ukrepu za obvladovanje nevarnosti v zvezi z nevarno snovjo: Zamenjava nevarnih snovi na delovnem mestu.

E-novica ZSSS št. 8/2019 (11. 2. 2019): Spoznajmo Matejo Kočevar – Slovenko na pripravništvu v  Evropski agenciji za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA)

Na 49. seji upravnega odbora Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA), ki je bila 23. in 24. januarja 2019 v španskem Bilbau, smo srečali Slovenko. V tej evropski agenciji je na enoletnem pripravništvu. Ker je prva iz Slovenije, zaposlena v EU OSHA, smo jo zato povprašali o njenih izkušnjah.

Kaj dela EU OSHA in kakšno delo opravljate vi kot pripravnica?
Agencija EU-OSHA je agencija Evropske unije, ki raziskuje, razvija in širi  informacije o varnosti in zdravju pri delu. Skozi delovanje povezuje predstavnike Evropske komisije, vlad držav članic, delodajalskih organizacij in sindikatov ter vodilne strokovnjake iz držav članic in drugih delov sveta. Kot inženirka tehniške varnosti prispevam znanje na  področjih ravnanja z nevarnimi kemičnimi snovmi v industriji, preprečevanja mišično-kostnih bolezni s pripomočki, kot so robotski eksoskeleti, sodelujem pa tudi pri pripravi smernic za varna delovna mesta v kmetijskem sektorju. Poleg naštetega sem odgovorna za pripravo strokovnih vsebin za e-orodje OiRA, ki je namenjeno ocenjevanju tveganj v mikro in malih podjetjih. Moje delo obsega tudi komunikacijo s strokovno javnostjo in socialnimi partnerji in organizacijo diskusij, zavzela pa sem se tudi za kakovost prevodov slovenskih gradiv, ki se neposredno tičejo naših delovnih mest.

Kako in zakaj ste postali pripravnica na EU OSHA?
Lahko rečem, da me je življenje pripravljalo na delo na EU agenciji (smeh). Zadnjih nekaj let sem v sklopu Društva podeželske mladine Semič in Ekološke kmetije Župnca vpeta v več uspešnih lokalnih in tudi mednarodnih projektov s področja skrbi za ohranjanje okolja in krepitve zdravja med mladimi bodočimi delavci. V sodelovanju z  Zavodom Varen Sem sem ljubljanske osnovnošolce  ozaveščala o škodljivosti hrupa in kemikalij, s katerimi se dnevno srečujemo. Izkušnje na področju zakonodaje in politike v povezavi z varnostjo in zdravjem pri delu sem pridobivala pri Združenju delodajalcev obrti in podjetništva GIZ,  kjer sem vodila aktivnosti testiranja in promocije orodja OiRA in programa za promocijo zdravja na delovnem mestu. Želja po raziskovanju stroke na evropskem nivoju pa me je vodila naravnost  v EU-OSHA.

Ali je pripravništvo v EU-OSHA izkušnja, ki jo priporočate mladim v Sloveniji?
Danes je praktično izobraževanje v tujini mladim bolj dostopno kot kadarkoli prej. Na splošno so pripravništva izjemno dragocena, saj mladi na ta način izboljšajo sposobnost prilagajanja, razvijejo samozavest in občutek za razumevanje ljudi iz različnih okolij, pri tem pa se jim odpirajo nova obzorja in priložnosti za razvoj poklicne kariere. Konec februarja se odpira nov razpis za pripravništvo na EU-OSHA in vabim ambiciozne  mlade, ki jih si želijo spoznati delovanje agencije EU, da se prijavijo.

Kakšni so vaši načrti po zaključenem pripravništvu? Boste pridobljene izkušnje prinesli nazaj v Slovenijo?
Po zaključenem pripravništvu se vračam v Slovenijo, kjer  me čaka zagovor magistrskega dela. Menim, da je kombinacija mojih kompetenc s področja mednarodnih odnosov in strateškega načrtovanja varnosti in zdravja pri delu pomembna za Slovenijo, saj imamo veliko izzivov povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu, kot so npr. poklicne bolezni, katerih razsežnosti v Sloveniji še ne poznamo. Želim sooblikovati razvoj varnostne kulture v Sloveniji, pri čemer se bo na vlaganje v varnost in zdravje delavcev gledalo kot na investicijo, ki krepi delovne sposobnosti in produktivnost ter posledično vpliva na rast gospodarstva.