E-novica ZSSS št. 33 (13. 7. 2019): Vročina napada zdravje delavcev in njihovo produktivnost

Poletje nam kaže zobe. Ta teden nas je zajel že tretji vročinski val letos.

Kaj pravzaprav je vročinski val?
Definicije vročinskega vala ni.  Meteorološka stroka  je za slovenske razmere določila merilo, da o vročinskem valu govorimo takrat, ko povprečna dnevna temperatura vsaj tri dni zapored presega 24 stopinj Celzija v celinski Sloveniji, 25 stopinj v obmorskem podnebju in 22 stopinj Celzija v zmernem podnebju hribovitega sveta. V Sloveniji imamo od 1990 leta od tri do pet vročinskih valov na leto.

Posledica vročinskih valov se odraža na zdravju delavcev in na njihovi produktivnosti  
Stroka medicine dela (KIMDPŠ) pravi, da delovna učinkovitost ob vročini postane zelo omejena. Zaradi povišane temperature telesa, dehidracije in potenja se zmanjšajo pozornost, kognitivna učinkovitost in ročna spretnost. Poveča pa se utrujenost in s tem večja verjetnost za nezgode pri delu. Z vročino je povezanih kar nekaj bolezni, od vročinskih izpuščajev, krčev in sinkop do izčrpanosti in kapi. Najbolj so ogroženi delavci s slabo telesno pripravljenostjo, okužbami, uživalci alkohola in drog, delavci s srčno-žilnimi boleznimi. Še posebej pa so ogroženi ljudje z nadpovprečno težo, pri katerih je visoko tveganje za vročinsko kap. Vse to velja tako za delavce, ki delajo na prostem, kot tudi tiste, ki delajo v zaprtih neklimatiziranih prostorih.

Slovenska zakonodaja še ne določa preventivnih ukrepov delodajalca v primeru vročinskih valov
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih zgolj določa najvišjo temperaturo zraka v delovnih prostorih, ki ne sme presegati +28 °C (izjema so vroči delovni prostori). Vemo pa, da so temperature v delovnih prostorih (brez klimatskih naprav) te dni krepko čez 30 °C. Inšpektorat za delo RS je sicer pripravil nabor ukrepov glede povišanih temperatur na delovnih mestih, med drugim tudi kratke in pogoste premore v ohlajenih prostorih.  V marsikateri tovarni delodajalec delavcem zagotavlja pitno vodo, ohlajen prostor, celo prhe, vendar si delavci zaradi produkcijskih zahtev tega ne morejo privoščiti. Gre za delodajalčeve preventivne ukrepe, ki torej praviloma ostajajo neizkoriščeni.
Nasvet: Če so takšni ukrepi predvideni v oceni tveganja vašega delodajalca, potem od njega terjajte organizacijo dela, ki bo delavcem dejansko omogočala odmore v ohlajenih prostorih.

Za dela na prostem zgoraj omenjene določbe pravilnika seveda ne veljajo. Tudi nobena druga zakonodaja navzgor ne omejuje temperature za delo na prostem. Zato je delodajalčeva listina Izjava o varnosti z oceno tveganja tisti dokument, kjer so lahko na pobudo delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu ocenjena tveganja zaradi vročinskih valov in ustrezni preventivni ukrepi!

Ker smo sredi tretjega vročinskega vala, vas vabimo, da na spletni platformi Heat Shield (»Toplotni ščit«), ki je na voljo v slovenščini, preverite napoved vročinskega stresa za prihajajoče dneve. Če delate v sektorju kmetijstva, gradbeništva, turizma, prevozništva ali proizvodnje, vam ta spletna platforma omogoča, da si ustvarite svoj uporabniški profil s katerim dobite 5-dnevno osebno napoved vročinskega stresa ter nasvete glede hidracije, ukrepe za zmanjšanje toplotne obremenitve in predlagane rešitve.
Nasvet: Dobljeno napoved vročinskega stresa in ukrepe primerjajte z vašo oceno tveganja. Če ta ne odraža realnega stanja, terjajte njeno revizijo!

Kot delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu imate pravico, da od delodajalca zahtevate sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki se pojavljajo ob vročinskih valovih oziroma zahtevate inšpekcijsko nadzorstvo, če menite, da delodajalec, kljub vašim pozivom ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov.

Več o tveganjih zaradi previsokih temperatur na delovnem mestu na prostem pa tukaj.

Naj vas vročinski stres ne spravi ob zdravje!

E-novica ZSSS št. 32 (17. 6. 2019): EPSCO o varnosti in zdravju pri delu na novih oblikah dela

Obveščamo vas, da je Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) 13. 6. 2019 potrdil dokument z naslovom “Spreminjajoči se svet dela: preudarki o novih oblikah dela ter posledicah za varnost in zdravje pri delu”. Sklepi so naravnani na varnost in zdravje pri delu v povezavi z digitalizacijo, robotizacijo, umetno inteligenco ter razvojem digitalnega platformskega gospodarstva. Dokument poudarja, da nove oblike dela sicer res prispevajo k socialni vključenosti, vendar prav tako predstavljajo izziv tradicionalnim oblikam zaposlitve ter zagotavljanju zadostne zaščite delavcem.

EPSCO sestavljajo ministri in ministrice vseh držav članic EU, pristojni za zaposlovanje, socialne zadeve, zdravje in varstvo potrošnikov. Torej tudi slovenski ministri. Sej se udeležujejo tudi evropske komisarke in komisarji, pristojni za omenjena področja. Običajno se sestane štirikrat letno. Dve seji sta navadno namenjeni izključno temam s področja zaposlovanja in socialne politike.

Per Hilmersson, ki je bil maja letos na 14. kongresu ETUC izvoljen za namestnika generalnega sekretarja ETUC, je potrjeni dokument komentiral takole: „Gre za dober temelj za delo Evropske komisije v prihodnji sestavi. Sklepi EPSCO so pozitivni in konstruktivni ter izrecno povezujejo varnost in zdravje pri delu z novimi oblikami dela, ki so tveganje za kakovost služb, ki jih generira gospodarstvo ter za varnost in zdravje delavcev, ki jih opravljajo. Pozdravljamo priznanje, da so mišično-kostna obolenja in psihosocialne obremenitve najbolj pogost vzrok bolniške odsotnosti z dela ter poudarek na odgovornosti delodajalcev, da zaščitijo zdravje in varnost svojih zaposlenih. Oboje sta prioriteti v kongresnem akcijskem program ETUC za obdobje 2019-2023.«

Nič manj pomembno ni, da je EPSCO odobril Uredbo za vzpostavitev Evropskega organa za delo (angleško European Labour Authority, ELA). Per Hilmersson pravi: »Vzpostavitev ELA je pomemben korak v boju proti čezmejnim prevaram in za učinkovito izvajanje pravil EU glede prostega pretoka delavcev, socialne varnosti, napotenih delavcev ter za uresničevanje Evropskega stebra socialnih pravic. ELA se mora odzivati na vse pobude sindikatov in ta organ EU mora biti dejaven pri obvladovanju lažnega samozaposlovanja in podjetij – poštnih nabiralnikov.«

Glej dokument v slovenščini Spreminjajoči se svet dela: preudarki o novih oblikah dela ter posledicah za varnost in zdravje pri delu

Več v slovenščini o Evropskem stebru socialnih pravic na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 31 (13. 6. 2019): Praznik delavskega soupravljanja – 30 let okvirne direktive št. 391 iz leta 1989

Obletnice so namenjene razmisleku o prehojeni poti do zastavljenih ciljev. Naj vas zato opozorimo na 30. obletnico direktive, ključne tudi za obstoj slovenskih delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu. Na dan 12. junija 1989 oziroma pred okroglimi 30 leti je bila namreč sprejeta okvirna direktiva št. 391 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (89/391/EGS), ki velja za evropsko delavsko ustavo na področju varnosti in zdravja pri delu. Če je kasneje Slovenija 1. maja 2004 hotela postati članica Evropske unije, je seveda morala pred tem svoje predpise na področju varnosti in zdravja pri delu uskladiti z določili te okvirne direktive. Leta 1999 je bil zato najprej sprejet Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD), ki je prvič v Slovenijo vpeljal delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu. Leta 2011 ga je nadomestil sedaj veljavni zakon z istim imenom in s kratico ZVZD-1, ki je vlogo delavskih zaupnikov le še dodatno utrdil.

Okvirna direktiva je bila del načrta predsednika Evropske komisije Jacques Delorsa (1985-1995) za evropski enotni trg do 1. 1. 1993. Na podlagi njenega 16. člena je bilo v nadaljevanju sprejetih 23 posebnih direktiv, ki urejajo različna področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Vse te direktive določajo minimalno zahtevano raven varnosti in zdravja pri delu v državah članicah in tako preprečujejo socialni dumping oziroma nelojalno konkurenco na skupnem evropskem trgu. Z njimi so usklajeni slovenski podzakonski predpisi.

Med drugim okvirna direktiva določa, da se morajo v EU delodajalci v skladu s z nacionalno prakso in zakonodajo posvetovati z delavci in ali njihovimi zastopniki o vseh vprašanjih v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu. Pri nas te delavske zastopnike ZVZD-1 imenuje delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu, katerih naloge pa lahko opravljajo tudi sveti delavcev. Povzemamo okvirno direktivo: »Zastopniki delavcev imajo pravico, da zaprosijo delodajalca za sprejetje ustreznih ukrepov ter mu v ta namen pripravijo predloge, ki bi ublažili tveganja za delavce in/ali odstranili vire nevarnosti. Zaradi tega jih delodajalec ne sme postaviti v neugoden položaj. Zagotoviti jim mora ustrezen čas znotraj rednega delovnega časa brez vpliva na plačo ter jim zagotoviti potrebna sredstva za izvajanje pravic in funkcij, ki izhajajo iz te direktive. Delavci in/ali njihovi zastopniki so upravičeni, da se pritožijo inšpekciji dela, če menijo, da sta ogrožena varnost in zdravje pri delu. Omogočeno jim mora biti, da med inšpekcijskimi pregledi pristojnega organa izrazijo svoja opažanja. Upravičeni so do ustreznega usposabljanja znotraj rednega delovnega časa, katerega stroške mora pokriti delodajalec.«

Leta 2017 je Evropska komisija  v dokumentu Naknadno vrednotenje direktiv Evropske unije o varnosti in zdravju pri delu (vrednotenje REFIT, SWD(2017) 10 final)  ugotovila: »Vrednotenje v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) je zajelo Okvirno direktivo 89/391/EGS in 23 sorodnih direktiv. Podrobno naknadno vrednotenje pravnega reda EU, s katerim se preverja njihova ustreznost ter učinkovitost, uspešnost, skladnost in dodana vrednost za EU, ki ga je opravila Komisija, potrjuje, da ta okvir izpolnjuje svoj cilj v zvezi z ustreznim varstvom delavcev.«

Snovalcem okvirne direktive št. 391 jo je torej leta 1989 uspelo pripraviti tako odlično, da celo po treh desetletjih ohranja svojo učinkovitost in dodano vrednost! Odlični oceni okvirne direktive se pridružuje tudi Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu. Naj torej ostane pravna podlaga za vlogo delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu!

Več o direktivah EU na področju varnosti in zdravja pri delu na naslednji povezavi

Več o slovenskih predpisih, usklajenih s 24 direktivami EU, na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 28/2019 (31. 5. 2019): Anketa ZSSS o ekstremnih temperaturah na delovnem mestu

Vabimo vas k izpolnitvi SPLETNE ANKETE ZSSS O TEMPERATURAH NA DELOVNEM MESTU, ki jo s klikom najdete na naslednji povezavi.  Anketa bo dostopna od 31. 5. 2019 do 21. 6. 2019.

Anketo smo pripravili zato, ker se bliža poletje in z njim ekstremne temperature na delovnem mestu ter delo na soncu. Največ vprašanj delavcev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu se namreč nanaša prav na ekstremne temperature na delovnem mestu, zato bomo državnim organom predlagali dopolnitev predpisov tako, da bodo delavcem zagotavljali temperaturno udobje na delovnem mestu. Vaši odgovori bodo podlaga za naše zahteve za izboljšanje predpisov.

S spletno anketo Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu zato želi od čim večjega števila zaposlenih izvedeti, v kakšnih temperaturah delate in kakšni so ukrepi, ki jih dejansko izvaja vaš delodajalec, da bi vam zagotovil temperaturno udobje na delovnem mestu. Jamčimo, da je anketa popolnoma anonimna, zato vas vabimo, da jo izpolnite do konca. Več ljudi bo nanjo odgovorilo, bolj reprezentativni bodo njeni rezultati, zato vas vabimo tudi, da jo posredujete čim večjemu številu sodelavcev, znancev in prijateljev, ki so zaposleni v Sloveniji.

Povezava do ankete: https://www.1ka.si/a/222263

Hvala v naprej za vaše sodelovanje!

E-novica ZSSS št. 27/2019 (29. 5. 2019): Izgorelosti na delovnem mestu

Skupščina Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je 25. maja 2019 potrdila 11. revizijo Mednarodne statistične klasifikacije bolezni in z njimi povezanih zdravstvenih težav, označeno s kratico ICD-11. Vanjo je prvič v zgodovini vključila diagnozo izgorelosti na delovnem mestu. Verzija ICD-11 bo stopila v veljavo 1. januarja 2022. ICD je klasifikacija vseh diagnoz, saj definira vse bolezni, obolenja, poškodbe in druge zdravstvene težave ljudi. Njen namen je razumevanje, kaj povzroča obolevanje ljudi, da bi bilo na tej podlagi mogoče načrtovati zdravstveno politiko.

Izgorelost na delovnem mestu je v ICD-11 označena s šifro QD85 Burn-out. Za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu je pomembno, da ICD-11 definira, kaj so vzroki izgorelosti na delovnem mestu. In ti niso posledica osebnih lastnosti bolnika, kot so nas doslej prepričevali. ICD-11 namreč izrecno zanika povezovanje izgorelosti z bolnikovimi doživljaji izven delovnega mesta.

Po definiciji ICD-11 gre za bolezen, izrecno povezano z delovnim mestom oziroma z zaposlitvijo. Opisana pa je takole: Izgorelost (angleško burn out) je sindrom, ki je posledica kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ni uspešno obravnavan. Opredeljujejo jo tri dimenzije:

• občutek pomanjkanja energije in izčrpanosti,
• duševno oddaljevanje od dela ali negativizem in cinizem do delovnih nalog,
• zmanjšana poklicna učinkovitost.

Izgorelost smo srečevali doslej v poklicih, kjer je obseg delovnih obveznosti tako dolgo presegal zmožnosti posameznika, da je končno prišlo do njegovega kolapsa. Na podlagi primerov izgorelosti, s katerimi smo se v Službi ZSSS za varnost in zdravje pri delu srečali v preteklosti, lahko potrdimo, da gre za izjemno nevarno stanje, ki zahteva dolgotrajno zdravljenje in kjer popolna ozdravitev ni zagotovljena vsem. Mediji so v tujini poročali tudi o zabeleženih smrtnih primerih. Izgorelost na delovnem mestu je zato treba preprečevati. Posamezniku se ne sme naložiti bremen, ki presegajo njegove zmožnosti. Kolapsirajo navadno najbolj pridni, ki jim je zato najlažje nalagati nove in nove naloge. Opaziti je treba, kdaj jim je naloženo preveč delovnih nalog in se zavzeti zanje! Ne nazadnje je preprečevanje izgorelosti v poslovnem interesu delodajalca, saj ICD-11 opozarja, da zmanjšuje poklicno učinkovitost. Kljub temu, da izgoreli delavec dela več in več, da bi opravil vse naloženo delo, je zaradi izčrpanosti njegova učinkovitost vse manjša.

E-novica ZSSS št. 24/2019 (13. 5. 2019): Inšpektorat za delo RS (IRSD) je na svoji spletni strani objavil poročilo o svojem delu za leto 2018

Iz poročila IRSD:

Preobremenjenost inšpektorjev  se zaostruje. Na področju varnosti in zdravja pri delu je na IRSD zgolj 28 inšpektorjev, kar pomeni da na posameznega inšpektorja pride 7.691 poslovnih subjektov (6803 leta 2017) oziroma 31.712 delavcev (27.619 leta 2017). Inšpektorji  s področja varnosti  in  zdravja  pri  delu so v  letu  2018  opravil 5.842  inšpekcijskih pregledov.  V  letu  2018 so  prejeli 1.061  prijav s  področja  varnosti  in  zdravja  pri  delu ali  14  % več kot leto pred tem. Največ  prijav so  dali delavci,  ki  so  se pritoževali  glede neustreznih  delovnih  pogojev,  med  katerimi  so  izstopali  delo v  poletni  vročini, zimskem  mrazu  in  prepihu  na  delovnem  mestu ter prijave,  ki  so  se nanašale na neizvajanje usposabljanja delavcev  za  varno delo ter na nezagotavljanje  zdravstvenih pregledov delavcev. Ugotovili so 14.137 kršitev.  Skoraj 61 % vseh ugotovljenih kršitev se nanaša na postopke ocenjevanja tveganj in na zagotavljanje zdravstvenega varstva delavcem, v zvezi z urejenostjo delovnih mest na začasnih in premičnih gradbiščih ter v  zvezi  z  usposabljanjem  delavcev  za  varno delo. Več kot 19 % kršitev je bilo s področja zdravja pri delu oziroma preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev, neizvajanja nalog izvajalcev medicine dela skladno z določili Zakona o varnosti in zdravju  pri  delu (ZVZD-1), zagotavljanja  prve  pomoči, promocije  zdravja,  obvladovanja  psihosocialnih  tveganj,  kajenja ter vplivov  alkohola  in  zdravil  na delovnem mestu. Skoraj 10 % kršitev je bilo glede usposabljanja delavcev za varno delo. Kar v 9 % primerov delavcem ni bila zagotovljena varna  delovna oprema, ker ni pregledana ali ni ustrezno vzdrževana ali pa je bila preprečena uporaba zaščitnih in varovalnih elementov.

Na podlagi ugotovljenih kršitev so inšpektorji s področja varnosti in zdravja pri delu v  preteklem  letu izdali 4.144 upravnih in prekrškovnih ukrepov. Kar v 271 primerih so zaradi  neustreznega  delovnega  okolja  in  nevarnega delovnega procesa oziroma zaradi neposrednega ogrožanja življenja delavcev inšpektorji delodajalcem z upravnimi prepovednimi odločbami prepovedali opravljanje delovnega  procesa  ali  uporabo  delovne  opreme.

Pristojni inšpektorji so v letu 2018 raziskali 89 nezgod pri delu, od tega 8 smrtnih, 62 težjih, 15 lažjih, 3 kolektivne nezgode ter 1 nevarni pojav. Vzroki za prijavljene nezgode, ki so imele za posledico smrt delavca (teh je bilo 15), so bili povezani s padci z višine, prometnimi nesrečami, gibajočimi se deli delovne opreme, padci bremena, porušitvijo brežine ter premikajočim se vozilom.

IRSD je v letu 2018 izvedla tudi akcijo nadzora izvajanja Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) namreč med drugim določa sodelovanje delavcev pri upravljanju tudi glede vprašanj varnega in zdravega dela. V okviru akcije je bila posebna pozornost namenjena temu, kako delavci samostojno ali prek svojih predstavnikov to pravico izvajajo v praksi ter kako delodajalci delavskim zaupnikom omogočajo izvajanje njihovih nalog. Pristojni inšpektorji so opravili 42 inšpekcijskih nadzorov in ugotovili 39 nepravilnosti. Kar 11 se jih je nanašalo na zapisnik, ki bi moral biti priložen pisni oceni tveganja in ki bi opredeljeval način posvetovanja delodajalca z delavci in njihovimi predstavniki v postopkih ocenjevanja tveganj. V zvezi s sodelovanjem delavcev pri upravljanju, posvetovanjem z delavci in položajem delavskega zaupnika je bilo ugotovljenih 10 nepravilnosti. Od tega so bile 4 nepravilnosti ugotovljene glede sodelovanja delavcev pri obravnavi vseh vprašanj, ki se nanašajo na zagotavljanje varnega in zdravega dela, 6 nepravilnosti pa na položaj in delo predstavnikov delavcev v svetu delavcev oziroma delavskih zaupnikov.

Direktorja inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu Slavka Krištofelca smo povabili, naj dopolni zgornje poročilo. Napisal je:“Vsekakor na inšpektoratu ugotavljamo, da v praksi zakonsko določilo sodelovanja delavcev pri obravnavi vprašanj glede zagotavljanja varnega in zdravega dela pri delodajalcih ne dosega pričakovanj in namena zakonodaje na zadovoljiv način, saj so delavci vse preveč “pasivni”.  Vzrok za to je velikokrat v tem, da se delodajalci tej zahtevi izognejo, na kar jih napeljujejo tudi sami delavci oziroma njihovi predstavniki, ki se te svoje vloge ne zavedajo v zadostni meri oziroma se nočejo izpostavljati. Menimo, da bi z dodatnimi usposabljanji delavcev in še zlasti njihovih zastopnikov dvignili raven osveščenosti in znanja na področju varnosti in zdravja pri delu, kar bi nedvomno koristilo pri pogovorih z delodajalci oziroma strokovnimi delavci glede reševanja konkretne problematike in uveljavljanja zahtev, ki jih opredeljuje zakonodaja. Le znanje predstavlja pogoj za aktivno sodelovanje z delodajalci in iskanje smiselnih in učinkovitih rešitev.”

Več pa s klikom na Poročilo o delu IRSD za leto 2018.