DOMOV        ZSSS        SINDEKS

ODPRAVITE POKLICNEGA RAKA !

OCENA: V SLOVENIJI LETNO UMRE 440 LJUDI ZARADI POKLICNEGA RAKA, POVZROČENEGA ZARADI KARCINOGENOV NA DELOVNEM MESTU

Poklicni rak v Evropski uniji letno ubije 102.500 ljudi. Je najpogostejša oblika smrti, povezane z delom:

  • od 8 do 16 % vsega raka v Evropi je posledica izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu;
  • malo manj kot eden od petih delavcev v EU je redno izpostavljen karcinogenom;
  • na približno 50 karcinogenov odpade več kot 80 % izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu.

 Najbolj pogoste oblike raka in koga ogrožajo, infografika prirejena po nizozemskem sindikatu FNV

Uporabno: Spletišče za dostop do podatkov o raku v Sloveniji in drugod (Slora – Register raka v RS)

Poklicnega raka je mogoče preprečiti z mejnimi vrednostmi poklicne izpostavljenosti karcinogenom! Zahtevamo evropske zavezujoče mejne vrednosti za vsaj 50 najpomembnejših karcinogenov že v letu 2016 (in ne šele do konca leta 2020)!

Plakat ETUC za kampanjo za zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti (slovenščina)

Direktiva 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu iz leta 2004 določa zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za zgolj tri snovi. Čeprav zadnjih dvanajst let poteka njeno revidiranje, pa ni bila sprejeta nobena dopolnitev za zaščito evropskih delavcev pred znanimi povzročitelji raka.

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) poziva EU, naj preneha zavlačevati in naj ukrepa za odpravljanje poklicnega raka.

O mejnih vrednostih poklicne izpostavljenosti

Kaj je mejna vrednost poklicne izpostavljenosti ?

Mejna vrednost za poklicno izpostavljenost pomeni povprečno koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki na splošno ne škoduje zdravju delavca, če delavec dela pri koncentraciji nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu, ki je manjša ali enaka mejni vrednosti nevarne kemične snovi, 8 ur na dan oziroma 40 ur na teden polno delovno dobo, pri normalnih mikroklimatskih razmerah in pri fizično lahkem delu.

Kratkotrajna vrednost pomeni koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki ji je delavec brez nevarnosti za zdravje lahko izpostavljen krajši čas. Izpostavljenost kratkotrajni vrednosti lahko traja največ 15 minut in se ne sme ponoviti več kot štirikrat v delovni izmeni, med dvema izpostavljenostima tej koncentraciji pa mora preteči najmanj 60 minut. Kratkotrajna vrednost je podana kot mnogokratnik dovoljene prekoračitve mejne vrednosti.

Biološka mejna vrednost pomeni opozorilno raven nevarne kemične snovi in njenih metabolitov v tkivih, telesnih tekočinah ali izdihanem zraku, ne glede na to, ali je nevarna kemična snov vnesena v organizem z vdihavanjem, zaužitjem ali skozi kožo. Biološki monitoring (spremljanje) je določanje škodljive snovi in/ali njenih metabolitov oziroma bioloških učinkov, nastalih zaradi delovanja te snovi v organizmu delavca.

OSHwiki članek o mejnih vrednostih, angleščina

Publikacija “Odpravljanje poklicnega raka v Evropi in svetu”, (Eliminating occupational cancer in Europe and globally), Jukka Takala, 2015, angleščina

OSHwiki članek; Global Estimates of the Burden of Injury and Illness at Work in 2012

IARC seznam karcinogenov,  Mednarodna agencija za raziskovanja raka

Informacije o kemikalijah Evropske agencije za kemikalije ECHA

Seznam 50 karcinogenov, za katere ETUC terja evropske zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti (slovenščina)

RISCTOX: a comprehensive database on toxic and hazardous substances, zbirka podatkov o nevarnih kemikalijah, Evropski sindikalni inštitut ETUI

Direktiva 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (slovenščina)

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in /ali mutagenim snovem; Uradni list RS 38/2000, 101/2005

Priloga III: Razvrstitev in zavezujoče mejne vrednosti rakotvornih ali mutagenih snovi za poklicno izpostavljenost

Priloga IV: Obvestilo o uporabi rakotvornih ali mutagenih snovi pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu s seznamom zavezujočih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost

 

Kako so se zadeve začele premikati?

Nizozemska, ki je v prvi polovici 2016 predsedovala Svetu EU, se je v svojem programu predsedovanja zavezala, da si bo »prizadevala za obvladanje poklicnega raka z zaščito delavcev pred daljšim naborom karcinogenov« in da se naj s tem namenom »dopolni direktiva o karcinogenih«.

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) je zato pozvala nizozemsko predsedstvo, naj:

  • izpolni svoje obljube,
  • določi mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za 50 najbolj razširjenih povzročiteljev poklicnega raka.

Da bi nizozemskemu predsedstvu pomagala izpolniti to obljubo, je Evropska konfederacija sindikatov:

  • objavila seznam 71 karcinogenov, ki so pomembno prisotni na delovnih mestih v EU in bi zanje zato veljalo določiti mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti,
  • poziva Evropsko komisijo, naj poskrbi za izvajanje teh mejnih vrednosti že v letu 2016 namesto predlaganega datuma v letu 2020.
ETUC o poklicnem raku

Poklicni rak je prezrta epidemija. Čeprav vsako leto umre dobesedno na tisoče delavcev, EU dolgih dvanajst let ni storila ničesar. »Te smrti so posledica izpostavljenosti, ki bi jo bilo mogoče preprečiti,« pravi Esther Lynch, konfederalna sekretarka ETUC. Sindikalisti terjamo mejne vrednosti izpostavljenosti za te predvidljive vzroke raka. Komisija mora prenehati zavlačevati, odlaganje na leto 2020 je neodgovorno in nesprejemljivo.

»EU bi si morala postaviti cilj nič poklicnega raka. Delavce, ki so bili izpostavljeni rakotvornim snovem ali procesom, bi bilo treba redno zdravstveno pregledovati med delovno dobo in po njej.«

Seznam 71 Evropske konfederacije sindikatov vključuje izpuhe dizelskih strojev, usnjeni prah, formaldehid, netopljiva keramična vlakna, vdihani kremenčev prah, kadmij in njegove spojine, benzo(a)piren, zmesi kroma VI, etilen oksid, trikloretilen (tri) …

Od države do države se mejne vrednosti močno razlikujejo: mejna vrednost za kremenčev prah je v nekaterih državah EU šestkrat višja kot v drugih. Študije kažejo, da so posamične države določile od 3 do 82 karcinogenov in da ima najmanj 17 držav v EU manj kot 50 zavezujočih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti.

Utemeljitev kampanje, slovenščina, angleščina

ETUC: A focus for trade union action during the Dutch Presidency of the EU January 2016 – June 2016 (angleščina)

Konferenca “Preventing work-related cancer, European conference on carcinogens” v okviru nizozemskega predsedovanja Svetu EU, 23. – 25. 5. 2016, Amsterdam

Akcije ETUC-a

Odgovor evropske komisarke Marianne Thysson Evropski konfederaciji sindikatov ETUC, 4. 4. 2016, angleščina

Pismo Esther Lynch, konfederalne sekretarke ETUC Michelu Servozu, generalnemu direktorju Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje s predlogi mejnih vrednosti, 25. 4. 2016

End workplace cancer

Evropska komisija predlaga boljšo zaščito delavcev pred rakotvornimi kemikalijami, 13. 5. 2016

Podatkovna baza GESTIS mednarodnih mejnih vrednosti (Database GESTIS for International Limit Values)

Akcije ZSSS

Predsednik ZSSS in izvršna sekretarka ZSSS pozivata Evropsko komisijo k ukrepanju

Odgovor podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa na poziv ZSSS

Pismo predsedniku vlade RS in ministricama za delo in zdravje s pozivom:

  • naj podprejo določitev zavezujočih evropskih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti za 50 karcinogenov,
  • naj se še v letu 2016 izda predpis, ki bo določal poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni.

Vabilo akademski/znanstveni/strokovni javnosti naj s pismom Vladi RS in Evropski komisiji podpre kampanjo ETUC

Vzorec pisma podpore akademikov/strokovnjakov/znanstvenikov

Poziv poslancem Evropskega parlamenta iz Slovenije naj zahtevajo sprejem mejnih vrednosti za 50 najpomembnejših karcinogenov že v letu 2016, 4. 3. 2016

Obveščamo vas o poslanskem vprašanju, ki ga je 22.3.2016 podpisalo vseh osem slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu in naslovilo na Evropsko komisijo. Poslansko vprašanje je vložila poslanka Tanja Fajon, vendar ga je podpisalo vseh osem slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu (Tanja Fajon, Franc Bogovič, Alojz Peterle, Igor Šoltes, Patricija Šulin, Romana Tomc, Ivo Vajgl, Milan Zver). Ker prihajajo iz različnih političnih strank, mu daje to posebno težo.

Poslansko vprašanje se glasi: « Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) kot članica Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) v Sloveniji vodi kampanjo za dopolnitev Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu. Ta namreč še vedno določa zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za zgolj tri karcinogene. ETUC pa je pripravil seznam 50 najpomembnejših karcinogenov, ki predstavljajo  80 odstotkov izpostavljenosti karcinogenom na delovnih mestih v EU. Evropska komisija je bila s pozivi  in predlogi za dopolnitev direktive že večkrat seznanjena. Evropsko komisijo sprašujemo, kdaj namerava sprejeti zavezujoče evropske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za 50 najpomembnejših karcinogenov. Pozivamo, naj to stori že letos in tako začne takoj zmanjševati število žrtev tovrstnih karcinogenih bolezni. »

Objava poslanskega vprašanja na spletni strani Evropskega parlamenta

Zahvaljujemo se osmim slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu za poslansko vprašanje, tako pomembno ne le za slovenske delavce ampak za vse v EU, ki se na svojem delovnem mestu srečujejo s karcinogeni. Rešili so veliko življenj!

Poziv ZSSS pristojnima ministrstvoma za posodobitev predpisov na področju zaščite delavcev pred karcinogeni in drugimi, 10. 1. 2018

ZSSS pozvala Stalno predstavništvo RS pri EU, naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev, 3. 10. 2018

Odgovor Salnega predstavništva RS pri EU, z dne 8.10. 2018: Slovenija na COREPER glasovala za vključitev mejne vrednosti za hlape dizel motorjev v Direktivo 2004/37/ES

 

EU komisija

Komisija sprejela nadaljnje ukrepe za boljšo zaščito delavcev pred rakotvornimi kemikalijami (Bruselj, 5. aprila 2018)

 

Podpisniki evropskega dogovora  za preprečevanje poklicnega raka

Podpisniki evropskega Dogovora (angleško convenant) za preprečevanje poklicnega raka za obdobje 2016-2018 so 24. 9. 2018 na Dunaju na konferenci v okviru avstrijskega predsedovanja Evropskemu svetu podaljšali njegovo veljavnost do konca leta 2019. Cilj podaljšanja je vztrajati, dokler EU ne bo določila evropskih obvezujočih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti za 50 najpomembnejših karcinogenov na evropskih delovnih mestih. Z njimi bi lahko v EU v prihodnosti preprečili letno 100.000 smrti zaradi poklicnega raka. Na konferenci je bila podana ocena, koliko ljudi letno umre zaradi poklicnega raka v posameznih evropskih državah. Za Slovenijo je bila ocena dvignjena na 446 umrlih letno. Več tukaj.

 

 

 

Loading...