Delovni čas

Glej tudi

Delo od doma / delo na daljavo

Humanizacija dela in ergonomija

Delovni čas ni neposredno tematika varnosti in zdravja pri delu, vendar so vsebinske povezave očitne. Predolg delovni čas v daljšem obdobju vodi v utrujenost in izčrpanost ter posledično v večje tveganje za nezgode pri delu. Prav tako je z raziskavami dokazano, da delo daljše od 55 ur tedensko izrazito učinkuje na zgodnjo smrt. Izmensko delo pa je IARC uvrstila na seznam karcinogenov.

Različno ugodne razporeditve delovnega časa priznava plačni sistem v obliki dodatkov na izmensko in nočno delo.

Počitek med delom:

V delovni čas se poleg efektivnega delovnega časa, v katerem delavec izpolnjuje svoje obveznosti iz delovne pogodbe in je na razpolago delodajalcu, všteta tudi čas odmora ter čas upravičene odsotnosti z dela. Delavcu, ki delo opravlja polni delovni čas, mora delodajalec dnevno zagotoviti odmor v trajanju 30 minut. Delavcu, ki dela krajši delovni čas in najmanj 4 ure dnevno, se pravica do dnevnega odmora določi sorazmerno s časom, prebitim na delu. V primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa, se dolžina odmora določi sorazmerno, glede na dolžino dnevnega delovnega časa. Delavec sme pravico do odmora koristi šele po eni uri dela, ter najkasneje eno uro pred iztekom delovnega časa.

V obdobju 24 ur ima delavec pravico do dnevnega počitka v nepretrganem trajanju 12 ur, v kolikor pa je delovni čas neenakomerno razporejen oziroma začasno razporejen, pa je za isto obdobje pravica do nepretrganega počitka omejena na 11 ur.

Po zaporednih sedmih dneh dela se delavcu poleg pravice do dnevnega počitka prizna tudi tedenski počitek, ki mora trajati najmanj 24 neprekinjenih ur. V primeru, da mora delavec iz objektivnih, tehničnih, organizacijskih vzrokov delati na dan tedenskega počitka, mu mora delodajalec zagotoviti tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu.

ZDR-1 pa dopušča, da delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi drugače, ne glede na določbe tega zakona, uredita delovni čas, odmor, dnevni in tedenski počitek, če gre za pogodbo o zaposlitvi:
– s poslovodno osebo ali prokuristom,
– z vodilnim delavcem iz 74. člena tega zakona,
– z delavcem, ki opravlja delo na domu, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.

Pravica do dopusta:

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v prejšnjem členu, se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta. Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh.

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta.

Izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, je neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

Namen dopusta je počitek in regeneracija oziroma dolgoročno ohranjanje zdravja in delazmožnosti. Zato se naj delavec tej pravici ne odpoveduje.

Izmensko delo:

Izmensko delo poruši normalni dnevni ritem telesa in družabno življenje in je povezano s povečanimi zdravstvenimi težavami (npr. čir, srčno-žilne bolezni, presnovni sindrom, rak na dojkah, težave pri zanositvi) ter z akutnimi učinki na varnost in produktivnost.

Cirkadijski ritem telesa se nanaša na biološke procese v človeškem telesu, vezane na 24-urni dan (spreminjanje tekom dneva npr. telesne temperature, možganske aktivnosti, nastajanja hormonov in metabolizma/presnove t. j. kemičnih in fizikalnih procesov, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu).

Raziskava VISAT dveh univerz Toulouse in Swansea o povezavi med izmenskim delom kognitivnimi sposobnostmi možganov iz leta 2014 je odkrila povezavo med izmenskim delom in slabšanjem kognitivnih sposobnosti možganov. Raziskava je pokazala, da eno desetletje triizmenskega dela (izmenjavanje dopoldanske, popoldanske in nočne izmene) »postara kognitivne sposobnosti možganov« za dodatnih 6,5 let. Znanstveniki so ugotovili, da so se tisti, ki so delali v treh izmenjujočih se izmenah, v primerjavi s tistimi, ki so delali v normalnem delovnem času, bistveno slabše odrezali pri spominskih in kognitivnih testih. Rezultati raziskave opozarjajo na potrebo za medicinskim nadzor izmenskih delavcev, ki delajo izmensko več kot 10 let. Delo v izmenah kronično poslabša kognicijo, kar je lahko nevarno tako za posameznika kot za družbo.

Raziskava je bila izvedena na zaposlenih in upokojenih delavcih, ki so bili leta 1996 ob prvem merjenju stari 32, 42, 52 in 62 let. Med njimi jih je 1484 delalo izmensko in 1635 jih ni delalo izmensko. Iste posameznike so znova merili 5 in 10 let kasneje. Vsakič se je testiralo kognitivno hitrost in spomin.

Izmensko delo je povezano s slabšimi kognitivnimi sposobnostmi. Povezava je bila izrazita zlasti, kadar je izmensko delo trajalo dlje od 10 let. V primerjavi s tistimi, ki niso delali izmensko, so testirani posamezniki pokazali kognitivne sposobnosti 6,5 let starejših od sebe. Stanje pa se lahko popravi. Zaostanek izgine najprej pet let po prenehanju dela v izmenah.

Raziskovalec Univerze v Toulousu dr. Jean-Claude Marquié je posebej opozoril, da se vse več visoko tveganih del opravlja ponoči, kar pomeni, da so opozorila iz te raziskave pomembna ne le za varnost posameznikov ampak tudi širše družbe.

Raziskave in publikacije:

Delo na domu – vidik varnosti in zdravja pri delu, raziskava MDDSZ, 2022

Anketa ZSSS o delovnem času, 2017

Raziskava VISAT dveh univerz Toulouse in Swansea o povezavi med izmenskim delom kognitivnimi sposobnostmi možganov, Univerzi 2014, na tej povezavi in tej povezavi

Izmensko – nočno delo, Prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, 2017

Delo v nočnem času in pravica do zadržanosti od dela zaradi nege otroka