Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Glej tudi

Sodelovanje delavcev pri upravljanju po ZSDU

Sodelovanje delavcev pri upravljanju se uresničuje na naslednje načine:

s pravico do pobude in s pravico do odgovora na to pobudo,
s pravico do obveščenosti,
s pravico dajanja mnenj in predlogov ter s pravico do odgovora nanje,
z možnostjo ali obveznostjo skupnih posvetovanj z delodajalcem,
s pravico soodločanja,
s pravico zadržanja odločitev delodajalca.

V skladu z ZSDU in ZVZD-1 je soupravljanje pravica delavcev, a ne tudi obveznost delavcev. Izvolitev sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika je prostovoljna odločitev delavcev. Toda v skladu z ZVZD-1 pa je soupravljanje v obliki obveznih posvetovanj obveznost delodajalca! Če se z delavci oziroma njihovimi izvoljenimi predstavniki ne posvetuje o vsakem elementu sistema varnosti in zdravja pri delu, mu je zagrožena visoka globa.

Če delavci ne izvolijo svojega delavskega zaupnika, se mora delodajalec o vsakem elementu svojega sistema varnosti in zdravja pri delu posvetovati z vsemi delavci – na zboru delavcev med rednim delovnim časom. Praviloma so zato delodajalci zainteresirani, da je delavski zaupnik izvoljen.

Pravice v zvezi s sodelovanjem delavcev pri upravljanju uresničujejo delavci kot posamezniki ali kolektivno preko:

sveta delavcev ali delavskega zaupnika,
zbora delavcev,
predstavnikov delavcev v organih gospodarske družbe oziroma sveta zavoda v javnem sektorju.

Sindikat sme dati pobudo za volitve delavskih predstavnikov po postopkih, določenih v ZSDU.

Svet delavcev se mora vzdržati kakršnihkoli oblik sindikalnega boja (stavka in druge oblike pritiska na delodajalca)! Če je ista oseba hkrati član sveta delavcev in sindikalni zaupnik, mora paziti, v kateri vlogi vodi in podpisuje določena dejanja.

Sodelovanje delavcev pri upravljanju po ZVZD-1

ZVZD-1 določa:

Delodajalci in delavci oziroma njihovi predstavniki se morajo o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu z ZVZD-1 in ZSDU.
V izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.
Delodajalec mora delavcem omogočiti, da sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela, v skladu z ZVZD-1 in drugimi predpisi.
Pravico uresničujejo delavci neposredno, s svojimi predstavniki v svetu delavcev, v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju ali z delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu.
Za izvolitev delavskega zaupnika se uporabljajo predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju (to je ZSDU in ZZ).
Dolžnost posvetovanja:
1. Delodajalec se mora z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati o oceni tveganja, pa tudi o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu, o izbiri strokovnega delavca, izvajalca medicine dela, delavcev za prvo pomoč, in delavcev oziroma pooblaščenih oseb po posebnih predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo, ter o obveščanju delavcev in organizaciji usposabljanja.
2. Delodajalec mora predstavnikom delavcev in sindikatom, ki so organizirani pri njem, posredovati na običajen način izjavo o varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo o nezgodah pri delu, ki jo delodajalec hrani v skladu s predpisi.
3. Če pri delodajalcu ni izvoljenih predstavnikov delavcev in ni organiziranih sindikatov, mora delodajalec listine iz prejšnjega odstavka javno objaviti na običajen način (na primer z objavo na oglasni deski ali na intranetu ipd.).
4. Delavskemu zaupniku za varnost in zdravje pri delu se mora omogočiti način dela ter se morajo zagotoviti pravice, ki veljajo za svet delavcev po ZSDU.
Delavci in njihovi predstavniki ne smejo biti postavljeni v neugoden položaj zaradi uresničevanja pravic.
Pravice in obveznosti sveta delavcev ali delavskega zaupnika:
1. Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahteva sprejetje ustreznih ukrepov ter pripravi predloge za odpravo in zmanjšanje tveganj za varnost in zdravje pri delu.
2. Delavci ali njihovi predstavniki za varnost in zdravje pri delu lahko zahtevajo nadzor pristojne inšpekcije, kadar menijo, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov.
3. Predstavnik sveta delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu ima pravico prisostvovati inšpekcijskemu nadzoru, kadar ta opravlja nadzor nad zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu ter izraziti svoja opažanja.
4. Delodajalec mora seznaniti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu ter sindikate pri delodajalcu z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi nadzornih organov.
5. Delodajalec mora za izvajanje nalog članov sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu zagotavljati ustrezne oblike usposabljanja.

Čeprav je za delavca sodelovanje pri upravljanju pravica in ne obveznost, pa ZVZD-1 torej določa v skladu z direktivo 89/391/EGS, da je sodelovanje pri upravljanju obveznost delodajalca in pravica delavca. ZVZD-1 v 76. členu zato določa globo za delodajalca in njegovo odgovorno osebo, ki:

ne omogoči delavcem, da sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi (prvi odstavek 45. člena);
se z delavci ali njihovimi predstavniki ne posvetuje o oceni tveganja ter o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu, o izbiri strokovnega delavca, izvajalca medicine dela in delavca za prvo pomoč, delavca oziroma pooblaščene osebe po posebnih predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo, ter o obveščanju delavcev in organizaciji usposabljanja (prvi odstavek 46. člena);
ne posreduje predstavnikom delavcev in sindikatom, ki so organizirani pri njem, na običajen način izjave o varnosti z oceno tveganja in dokumentacije o nezgodah pri delu, ki jo delodajalec hrani v skladu s predpisi (drugi odstavek 46. člena);
ne objavi listin iz drugega odstavka 46. člena javno, na običajen način, če pri delodajalcu ni izvoljenih predstavnikov delavcev in ni organiziranih sindikatov (tretji odstavek 46. člena);
ne omogoči delavskemu zaupniku za varnost in zdravje pri delu načina dela in pravic, ki veljajo za svet delavcev (prvi odstavek 47. člena);
ne seznani sveta delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu ter sindikatov pri delodajalcu z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi nadzornih organov (četrti odstavek 48. člena);
ne zagotavlja ustreznih oblik usposabljanja za izvajanje nalog članov sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu (peti odstavek 48. člena).