Strokovni delavec za varnost pri delu

Ocenjevanje tveganj na delovnem mestu

Glej tudi:

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

Humanizacija dela in ergonomija

Usposabljanje delavcev za varno delo

Definicija:

Strokovni delavec je oseba, ki mu delodajalec poveri opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu. Delodajalec sme določiti notranjo ali zunanjo strokovno službo.

Glede na ocenjeno tveganje za nezgode pri delu, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora delodajalec v skladu s predpisom izbrati strokovnega delavca ustrezne ravni izobrazbe in z opravljenim ustreznim strokovnim izpitom:

- večja nevarnost ne glede na število zaposlenih: najmanj 6/1 po KLASIUS – SRV iz naravoslovno tehničnega področja
- več kot pet zaposlenih: najmanj 5 po KLASIUS – SRV
- manj kot pet zaposlenih: najmanj 4 po KLASIUS – SRV

Glej izobraževalni program za magistra inženirja tehniške varnosti, Katedra za poklicno, procesno in požarno varnost, FKKT, Univerza v Ljubljani

Organizacije strokovnih delavcev za varnost pri delu:

Znak slovenske stroke varnosti in zdravja pri delu

Več na:

Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije (ZDVIS) in regionalna društva varnostnih inženirjev

Zbornica varnosti in zdravja pri delu

Fundacija Avgusta Kuharja

Študenti o univerzitetnem študijskem programu TEHNIŠKA VARNOST, na tej povezavi

Strokovni izpit

Za samostojno delo mora strokovni delavec opraviti ustrezen strokovni izpit (iz splošnega in posebnega dela).

Strokovni izpiti iz varnosti in zdravja pri delu

Stalno usposabljanje

Znanje zastareva. Strokovni delavec se je dolžan stalno strokovno razvijati, posodabljati znanja, se seznanjati z učinkovitimi varnostnimi praksami in uspešnimi pristopi na področju varnosti in zdravja pri delu. To dokaže z zbranimi točkami na podlagi udeležbe na s strani ministrstva za delo odobrenih programih ali z objavo strokovnega članka. Delodajalec mu je dolžan omogočiti takšno usposabljanje.

Dovoljenje za delo

63. člen ZVZD-1 določa, da minister, pristojen za delo, izda pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, če izpolnjuje kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, dovoljenje za opravljanje naslednjih strokovnih nalog:

obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju;
obdobne preglede in preizkuse delovne opreme.

Glej:

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

OPOMBA: ZSSS je ministrstvu leta 2021 predlagala, naj se znova podeljuje tudi dovoljenji za usposabljanje delavcev za varno delo in za pripravo strokovnih podlag za oceno tveganja. Glej na tej povezavi!

Evropska anketa ESENER 2019:

Delodajalec je imenoval splošnega strokovnjaka za varnost in zdravje pri delu

Vloga delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu:

Delodajalec se mora z delavci ali njihovimi predstavniki med drugim posvetovati o izbiri strokovnega delavca in o organizaciji usposabljanja. Delavski zaupnik naj po posvetovanju s sodelavci delodajalca obvesti, če je strokovni delavec zaradi strokovnih razlogov izgubil njihovo zaupanje. Lahko mu tudi predlaga nadgradnjo strokovne službe, če dosedanja ne zadošča več potrebam.

Notranja strokovna služba:

Delodajalec določi izmed svojih zaposlenih enega ali več strokovnih delavcev za varnost pri delu. Koliko in kakšne bo določil, je odvisno od pogojev, določenih v ustreznem predpisu glede na vrste in stopnje tveganj za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom delavcev. Prav tako mora upoštevati organizacijo, naravo in obsežnost delovnega procesa, število delavcev, ki sodelujejo v za varnost in zdravje tveganem delovnem procesu, število delovnih izmen in število krajevno ločenih delovnih enot.

Zunanja strokovna služba:

Delodajalec pa sme opravljanje vseh ali posameznih nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu poveriti zunanjim strokovnim službam, ki imajo dovoljenje za delo po ZVZD-1. Zunanja strokovna služba je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog in kateri delodajalec poveri opravljanje vseh ali posameznih strokovnih nalog varnosti pri delu. Te službe morajo imeti dostop do podatkov o tveganjih, o varnostnih in preventivnih ukrepih ter o delavcih zadolženih za izvajanje ukrepov, med drugim za prvo pomoč, varstvo pred požarom in evakuacijo.

Sta dve vrsti dovoljenj za delo za:

obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju;
obdobne preglede in preizkuse delovne opreme.

Vpisnik organizacij z dovoljenjem za opravljanje strokovnih nalog

Značilnost Slovenije je visok delež delodajalcev z zunanjo službo. Slovenija je po tem kazalcu daleč na prvem mestu v EU, kot je pokazala evropska raziskava ESENER 2014. Notranja služba je lahko bolj prisotna na delovnem mestu, saj mora zunanja svoj čas posvetiti večjemu številu delodajalcev. V tekmi, kdo bo cenejši na trgu, poznamo primere, ko en posameznik pokriva tudi več kot tisoč manjših delodajalcev. Seveda je v takem primeru strokovno delo bolj na papirju kot v praksi. Zato je v korist delavcev, če delodajalec vzpostavi lastno notranjo službo.

Velik delež slovenskih zunanjih služb je posledica gospodarske krize po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, ko je bila preživetvena strategija, da je vsaka enota bivših večjih podjetij kot samostojna pravna ali fizična oseba začela prodajati svoje storitve ali izdelke na trgu. Tako vsaj niso vsi šli hkrati v stečaj. Takrat so torej varnostni inženirji bili prisiljeni začeti ponujati svoje storitve na trgu kot zunanja strokovna služba.

OPOZORILO: 46. člen ZVZD-1 določa, da se delodajalec mora z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati tudi o izbiri strokovnega delavca. To je priložnost, da delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu posreduje mnenje, če meni, da bi notranja služba varnosti in zdravja pri delu izboljšala skrb za varnost in zdravje pri delu zaradi stalne prisotnosti. Delavski zaupnik naj delodajalca obvesti tudi, če je strokovni delavec izgubil zaupanje delavcev zaradi nestrokovnega dela. V tem primeru naj delodajalca pozove k zamenjavi.

Delež notranjih služb po državah EU se na spodnjem grafu iz ESENER 2014 kaže v dolžini oranžnega traku:

Delodajalec sme sam opravljati strokovne naloge

Delodajalec lahko, če je usposobljen, sam pri sebi prevzame vodenje in zagotavljanje varnosti pri delu. Šteje se, da je delodajalec usposobljen, če je odgovorna oseba delodajalca opravila splošni del strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu oziroma če je opravila prilagojeno splošno in strokovno usposabljanje v obsegu in na način, kakor določa predpis, ki ureja stalno strokovno usposabljanje strokovnih delavcev.

Strokovna neodvisnost:

Strokovni delavec je za opravljanje strokovnih nalog neposredno odgovoren delodajalcu. Delodajalec mora strokovnemu delavcu omogočiti strokovno neodvisno opravljanje nalog po tem zakonu, mu zagotoviti primeren čas in dostop do vseh potrebnih podatkov, omogočiti izpopolnjevanje znanja, strokovni delavec pa zaradi svojega dela ne sme biti postavljen v manj ugoden položaj ali trpeti drugih škodljivih posledic v zvezi s svojim delom.

Naloge strokovnega delavca:

svetuje delodajalcu pri načrtovanju, izbiri, nakupu in vzdrževanju sredstev za delo;
svetuje delodajalcu glede opreme delovnih mest in glede delovnega okolja;
usklajuje ukrepe za preprečevanje psihosocialnih tveganj;
izdeluje strokovne podlage za izjavo o varnosti;
opravlja obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju;
opravlja obdobne preglede in preizkuse delovne opreme;
opravlja notranji nadzor nad izvajanjem ukrepov za varno delo;
izdeluje navodila za varno in zdravo delo;
spremlja stanje v zvezi z nezgodami pri delu, odkriva vzroke zanje in pripravlja poročila za delodajalca s predlogi ukrepov;
pripravlja in izvaja usposabljanje delavcev za varno delo;
sodeluje z izvajalcem medicine dela.

OPOZORILO: V praksi običajno strokovni delavec za varnost pri delu prevzame tudi naloge pooblaščene osebe po posebnih predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo. Glej o tem več na Požarna varnost!

Glej analizo iz 2014, katere od teh nalog se v kolikšnem odstotku anketiranih delodajalcev v resnici izvajajo v praksi:

Vir: RAZISKAVA O UPRAVLJANJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PRI DELODAJALCIH V RS – UČINKI NOVE ZAKONODAJE NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU, Zbornica varnosti in zdravja pri delu, September 2014