Obvezna zavarovanja
Glej tudi:
Gospodarske spodbude za vlaganje v varnost in zdravje pri delu
Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom
Nezgode pri delu / poškodbe pri delu
Poklicno zavarovanje
Socialna država
__________________________________________________
Vsi zaposleni in samozaposleni v Sloveniji so obvezno socialno zavarovani v:
- pokojninsko-invalidskem zavarovanju za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (enotna prispevna stopnja za obe zavarovanji),
- zdravstvenem zavarovanju za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (prispevno stopnjo 0,52 % plačujejo zgolj delodajalci na bruto plačo).
__________________________________________________
Izvajalca obeh zavarovanj sta:
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ)
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
__________________________________________________
Višja raven pravic:
V skladu z mednarodnimi konvencijami je za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni delavcem zagotovljena višja (praviloma stoodstotna) odmera pravic:
- invalidsko zavarovanje: invalidska pokojnina, nadomestila delovnim invalidom II. in III. kategorije, pravica do poklicne rehabilitacije
- zdravstveno zavarovanje: nadomestila plače v času bolniške odsotnosti z dela, zdravila, zdravstvene storitve in medicinski pripomočki
__________________________________________________
Pravice iz invalidskega zavarovanja
Poznate svoje pokojninske pravice (moje delo – moja pokojnina)? na tej povezavi
E-storitve ZPIZ na tej povezavi
Postopek uveljavljanja pravic opisan na tej povezavi
Postopek ugotavljanja delovne invalidnosti na tej povezavi
Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja je treba podati na predpisanem obrazcu (Obrazec IZ-1) in priložiti:
-
- medicinsko dokumentacijo-izvide
- delovno dokumentacijo DD-1, DD-2, DD-3, DD-2MZ, izjava predstavnika delodajalca)
__________________________________________________
Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja
Informacije ZZZS v lahkem branju na tej povezavi
Informacije in e-storitve ZZZS za zavarovance na tej povezavi
Portal ZZZS s predstavitvijo pravic za zavarovance na tej povezavi
Elektronsko potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL) na tej povezavi
__________________________________________________
Regresni zahtevki
Edina ekonomska spodbuda delodajalcem za vlaganje v varnost in zdravje pri delu v Sloveniji so regresni zahtevki ZZZS in ZPIZ od delodajalcem, za katere je sodišče ugotovilo, da je njihova malomarnost ali neizvajanje predpisov o varnem delu vzrok za nezgodo pri delu in s tem za nujnost zdravljenja poškodovanega delavca oziroma delovna invalidnost.
Regresni postopki ZZZS za povračilo sredstev v 2021
Na podlagi ZZVZZ ima ZZZS pravico zahtevati odškodnino od odgovornega povzročitelja. Odškodnina obsega stroške za zdravstvene in druge storitve ter zneske denarnih nadomestil in drugih dajatev, ki jih plačuje ZZZS. S tem se želi na področju OZZ doseči polna uveljavitev temeljnega načela odškodninskega prava, naj škodo (v celoti) povrne tisti, ki jo je povzročil jo namenoma ali iz malomarnosti. Ob uveljavljanju odškodnine od odgovornega delodajalca se s tem posredno delodajalci spodbujajo tudi k višji stopnji varnosti in varovanja zdravja pri delu. Iz povračila škod zaradi poškodb pri delu, poškodb v pretepih, zastrupitev s hrano in drugih razlogov je ZZZS v letu 2021 izterjal 1.774.107 evrov, kar je 40 % več kot preteklo leto in 18 % več od načrtovanega.
Vir: Letno poročilo ZZZS za 2021
Regresni zahtevki ZPIZ v 2021
V primerih, ko ZPIZ zaradi nastanka zavarovalnega primera, za katerega je odgovorna tretja oseba – npr. delodajalec ali zavarovalnica v primeru prometnih nezgod – svojim zavarovancem prizna določene pravice, zavod z vložitvijo regresnih zahtevkov zahteva povrnitev škode. Po določbi drugega odstavka 193. člena ZPIZ-2 ima zavod pravico zahtevati odškodnino v primerih iz tretjega odstavka 119. člena, 190., 190.a, 191. in 192. člena ZPIZ-2, ki obsega nastale stroške, celotne zneske pokojnin in vseh drugih dajatev, ki jih izplačuje, ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih, kot tudi škodo iz naslova izpadlih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonu, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu (ZOZP). V letu 2021 je zavod na novo evidentiral 312 regresnih zadev (69,6 odstotka več kot leta 2020), 320 je bilo zaključenih, od tega 156 iz preteklih let in 164 iz leta 2021. Vloženih in razširjenih je bilo 53 tožb (72,8 odstotka več kot leta 2020) v višini 909.034,13 evra.
Vir: Letno poročilo ZPIZ za 2021
__________________________________________________
Diferencirana prispevna stopnja
Slovenija za razliko od razvitih držav EU nima diferencirane prispevne stopnje, ki bi z ekonomskimi spodbudami nagrajevala/kaznovala delodajalce glede na stopnjo poklicnega obolevanja zaposlenih. V Nemčiji, Avstriji itd. obstajajo od splošnih socialnih zavarovanj ločena obvezna zavarovanja za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ki izvajajo diferencirane prispevne stopnje. Ker ta element sistema varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji manjka, ni mogoče neposredno prenašati rešitev v predpisih teh držav v Slovenijo.
Edina oblika ekonomskih spodbud delodajalcu za vlaganje v varnost in zdravje pri delu so regresni zahtevki ZPIZ in ZZZS v primerih, ko je sodno ugotovljeno, da je prišlo do poškodbe pri delu, ker je delodajalec opustil predpisane ukrepe varnosti in zdravja pri delu.
ZSSS se zavzema za vpeljavo diferenciranih prispevnih stopenj tudi v slovenski sistem varnosti in zdravja pri delu.
Glej:
Inšpektorat RS za delo o diferencirani prispevni stopnji, na tej povezavi
Arhiv stališč ZSSS na tej povezavi
O gospodarskih spodbudah v EU na spletni strani EU OSHA
__________________________________________________
Predpisi:
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
Konvencija št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju, 1981 (slovenska verzija)
