DOMOV        ZSSS        SINDEKS

SLOVENIJA ŠE VEDNO ČAKA NA DOLOČITEV POSTOPKA ZA VERIFIKACIJO POKLICNIH BOLEZNI

Primer poklicne vibracijske bolezni, Vir slike: ZSSS

ZSSS že od leta 1991 opozarja vsakokratno vlado in poslance, da že od leta 1990 ni določen postopek za verifikacijo poklicnih bolezni, zaradi česar so kršene pravice slovenskih delavcev, ki ne morejo uveljaviti pravic, ki jim jih zagotavljajo predpisi o invalidskem in zdravstvenem zavarovanju poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Edina izjema so poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, za katere je postopek verifikacije določen v Zakonu o odpravljanju posledic dela z azbestom (ZOPDA, UL RS 38/2006). V Sloveniji se zato priznava praktično izključno poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu.

To pa med drugim pomeni, da v podjetjih ne morejo biti določeni preventivni ukrepi za preprečevanje poklicnega obolevanja delavcev!

Obstoja torej le seznam poklicnih bolezni, na katerem pa manjka vsaj nekatera od pogostih poklicnih obolenj. Obstojajo tudi določila ZPIZ-2 in ZZVZZ o pravicah delavcev na podlagi poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki pa se v praksi praktično ne izvajajo.

Od 1. 1. 2013 dalje je naloga Ministrstva za zdravje, da pripravi nov pravilnik o poklicnih boleznih. Ministrstvo trenutno šele pripravlja sklep o imenovanju delovne skupine, ki naj ga pripravi.

Priporočen revidirani seznam poklicnih bolezni Mednarodne organizacije za delo, 2010, angleščina

Poročilo o trenutnem stanju na podlagi priporočenega seznama poklicnih bolezni 2003/67/ES v državah EU, 2013 (angleščina)

Priporočilo Evropske komisije 2003/670/EC glede evropske liste poklicnih bolezni, (angleščina)

Slovenski seznam poklicnih bolezni, 2003, NIJZ


IZ ZGODOVINE PREDPISOV O POKLICNIH BOLEZNIH

1946: Odredba o profesionalnih obolelostih, ki se štejejo po predpisih o socialnem zavarovanju za nezgodo pri delu (Uradni list FLRJ, št. 98/1946)

1958: Zakon o invalidskem zavarovanju, (Uradni list FLRJ, št. 49/1958)

1958: Seznam poklicnih bolezni v smislu 46. člena Zakona o invalidskem zavarovanju, objavljen skupaj z zakonom kot njegova priloga oziroma sestavni del (Uradni list FLRJ, št. 49/1958)

1975: Družbeni dogovor o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 40/1975)

1976: Sklep SPIZ o izvajanju družbenega dogovora o seznamu telesnih okvar in družbenega dogovora o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list SRS, št. 1/1976)

1976: Priročnik “Seznam telesnih okvar in seznam poklicnih bolezni

1983: Samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 38/1983 – RAZVELJAVLJEN od 2003), je v 5. členu določil, da se z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha uporabljati družbeni dogovor o seznamu poklicnih bolezni po 6. in 18. členu Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 40/1975)

1997: Pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/1997) RAZVELJAVLJEN od 2007!

2003: Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list RS, št. 85/2003 – RAZVELJAVLJEN od 2013), ki ga je izdal Minister za delo, družino in socialne zadeve, je določil, da se z dnem uporabe tega pravilnika preneha uporabljati samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 38/1983). V členu 6 tega pravilnika pa je določba, da se za poklicne bolezni iz 48. točke seznama poklicnih bolezni, ki je sestavni del tega pravilnika, uporablja Pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/1997). Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni iz l. 2003 je razveljavil 428. člen ZPIZ-2. V skladu z 424. členom bi moral minister, pristojen za zdravje, izdati nadomestni predpis najkasneje do 1. 1. 2014. A ga do l. 2016 še ni.

2003: Seznam poklicnih bolezni je bil priloga leta 2013 razveljavljenega Pravilnika o seznamu poklicnih bolezni (UL RS 85/2003). Še vedno velja na podlagi 424. člena ZPIZ-2.

2007: Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine, Uradni list RS, št. 61/2007, 92/2008


PODATKI ZPIZ O  OCENAH INVALIDNOSTI Z VZROKOM POKLICNE BOLEZNI IN POŠKODBE PRI DELU V LETU 2015

Pri poklicnih boleznih je bilo podanih 27 ocen invalidnosti (1 – zdravljenje ni končano), od tega po MKB (mednarodna klasifikacija bolezni):

11 – L00-L99 Bolezni kože in podkožja

7 – J00-J99 Bolezni dihal

3 – I00-I99 Bolezni obtočil

2 – C00-D48 Neoplazme

2 – Z00-Z99 Dejavniki, ki vplivajo na zdravstveno stanje in na stik z zdravstveno službo

1 – S00-T98 Poškodbe, zastrupitve in druge posledice zunanjih vzrokov.

Pri ocenah invalidnosti zaradi poškodbe pri delu je podano 330 ocen, od tega večina po poglavju S00-T98.

Odgovor ZPIZ o poklicnih boleznih v letu 2015

Priloga k odgovoru ZPIZ


BOLNIŠKA ODSOTNOST ZARADI POKLICNIH BOLEZNI

Po podatkih Nacionalnega inštitituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v letu 2015 zabeleženo bolniške odsotnosti zaradi poklicne bolezni 24 primerov  s trajanjem do 30 dni z dela in 5 primerov s trajanjem nad 30 dni. Analiza diagnoz teh primerov pa je pokazala, da v resnici verjetno ne gre za poklicne bolezni. NIJZ v komentarju namreč ugotavlja:

“Po pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja ZZZS, v ambulanti izbranega osebnega zdravnika v primeru bolniške odsotnosti lahko izberejo razlog poklicna bolezen, ko je predložena expertiza specialista medicine dela, ki potrjuje poklicno bolezen. To pojasnjuje, zakaj je v letu 2015 zabeleženo le 29 primerov bolniške odsotnosti z razlogom poklicne bolezni. Ob pregledu vpisanih diagnoz pa se porajajo še dodatna vprašanja ali morda ob nekaterih teh diagnoz ne gre za napako pri izbiri razloga, saj razlog in diagnoza nista smiselno povezana. Baza začasne odsotnosti z dela ne vključuje podatka o tem, kdaj je bila poklicna bolezen priznana in kdo jo je priznal. Vira za to informacijo ostajata ZPIZ in KIMDPŠ.”

Razpredelnica z diagnozami bolniške odsotnosti z dela zaradi poklicne bolezni v letu 2015, NIJZ, Zdravstveno podatkovni center


AZBESTNE POKLICNE BOLEZNI V 2015

V pripravah na 28. april 2016, svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, smo med drugim zaprosili Komisijo za odpravljanje posledic dela z azbestom (pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) za podatke o azbestnih poklicnih bolezni v Sloveniji v letu 2015. Ker pa je azbest največji ubijalec na delovnem mestu, smo se odločili posebej opozoriti na njegovo nevarnost. Po ocenah Mednarodne organizacije za delo (ILO) namreč vsako leto v Evropski uniji zaradi poklicnega raka umre 102.500 ljudiin od tega jih kar 47.000 umre samo zaradi posledic dela z azbestom! Umirajo tudi v Sloveniji. Čeprav je bila proizvodnja azbestnih izdelkov v Sloveniji prepovedana že leta 1996, bodo zaradi praviloma dolgoletnega obdobja med izpostavljenostjo azbestu in izbruhom azbestne bolezni, pri nas ljudje zaradi azbesta na delovnem mestu obolevali še dolga desetletja. Pa ne le to! Ker je v okolju še zelo veliko v stavbe vdelanega azbesta, so zaradi njega ogroženi vsi, ki sodelujejo pri prenovi teh stavb. Pri nestrokovno opravljenih gradbenih posegih se namreč v okolje sproščajo azbestna vlakna, zaradi katerih lahko pride do novih smrtonosnih azbestnih obolenj. Zato je potrebno, da take gradbene posege izvajajo izključno gradbeniki z ustreznim dovoljenjem!

Azbestne poklicne bolezni so edine poklicne bolezni, ki se v Sloveniji dejansko verificira na podlagi posebnega predpisa, kakršen (žal) manjka za vse ostale poklicne bolezni.

V letu 2015 je bilo v Sloveniji:

  •         priznanih 47 odškodnin zaradi izpostavljenosti azbestu,
  •         verificirane so bile naslednje poklicne azbestne bolezni:
    • 17 plakov oziroma bolezni plevre (v letu 2014 jih je bilo 7),
    • 7 azbestoz (v letu 2014 jih je bilo 8) ,
    • 23 mezoteliomov oziroma pljučnih rakov – od tega 2 okoljska (v letu 2014 jih je bilo 20).

S klikom na naslednje povezave do:

Ministrstvo za delo ne vodi podatkov o poklicnih boleznih


OSTALI POVEZANI PRISPEVKI:

37/2019 e-novica ZSSS: Poklicni vzroki nevrodegenerativnih bolezni

 

Loading...