Članice EU prižgale zeleno luč evropski kartici ugodnosti za invalide, 2024

On 15. oktobra, 2024   /   Invalidi  

STA novice / Članice EU prižgale zeleno luč evropski kartici ugodnosti za invalide

ponedeljek, 14.10.2024

Bruselj, 14. oktobra (STA) – Članice EU so danes prižgale zeleno luč direktivi o uvedbi evropske kartice za invalide, ki bo imetnikom po vsej EU omogočila dostop do posebnih ugodnosti. Potrdile so tudi direktivo, ki pravico do uporabe te kartice v članicah unije razširja na državljane tretjih držav, ki zakonito bivajo v EU.

Direktiva o uvedbi enotne kartice ugodnosti in parkirne kartice za invalide bo imetnikom omogočila, da bodo imeli med kratkotrajnim bivanjem v drugih članicah enakovreden dostop do posebnih pogojev ali ugodnosti pri ponudnikih javnih in zasebnih storitev, so sporočili iz Sveta EU.

Gre na primer za javni promet, kulturne prireditve, muzeje ter centre za sprostitev in športne dejavnosti.

Svet EU je potrdil tudi direktivo, ki pravico do ugodnosti razširja na državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo v članicah EU, in jo bodo lahko uporabljali med krajšim bivanjem v vseh članicah EU.

Za izdajanje fizičnih in digitalnih kartic bodo pristojni nacionalni organi. Kartice bodo po vsej EU priznane kot dokaz o invalidnosti ali upravičenosti do posebnih storitev na podlagi invalidnosti. Evropske parkirne kartice za invalide bodo izdelane v fizični obliki, države članice pa jih bodo imele možnost izdati tudi v digitalni obliki, so sporočili.

Kartica sicer ni popolna novost, saj je že v uporabi v osmih članicah unije, med drugim v Sloveniji.

Kot so sporočili s Sveta EU, bosta sprejeti direktivi invalidnim oseba olajšali potovanja v EU. Obe direktivi bosta začeli veljati po objavi v Uradnem listu EU. Članice EU bodo imele za prilagoditev nacionalne zakonodaje dve leti časa, za izvajanje ukrepov pa tri leta, so sporočili iz Sveta EU.

Vir: Članice EU prižgale zeleno luč evropski kartici ugodnosti za invalide

Back to Top

Starejši

On 5. julija, 2022   /   Starejši delavci  

Starejši

Prenos izkušenj med generacijami

Starejši delavci predstavljajo vse večji delež zaposlenih. Ker ljudje delajo dlje, je upravljanje varnosti in zdravja pri delu za starajočo se delovno silo postalo prednostna naloga. Starejši delavci niso homogena skupina; med posamezniki iste starosti lahko obstajajo znatne razlike. Spremembe funkcionalnih zmožnosti, ki so povezane s staranjem, zaradi individualnih razlik v načinu življenja, prehranjevanju, telesni pripravljenosti, genetski nagnjenosti k boleznim, stopnji izobrazbe ter na delovnem mestu in v drugih okoljih niso enotne. Na zdravje ljudi v poznejšem obdobju življenja vpliva njihov odnos do zdravja v zgodnejših letih.

Mnoge lastnosti, kot so razumnost, strateško razmišljanje, celovito dojemanje in sposobnost presoje, se s staranjem izboljšujejo ali prvič pojavijo. Poleg tega se s starostjo povečujejo tudi delovne izkušnje in strokovno znanje. Vendar se nekatere funkcionalne zmožnosti, zlasti fizične in senzorične, zaradi naravnega procesa staranja zmanjšujejo. Morebitne spremembe funkcionalnih zmožnosti je treba upoštevati pri oceni tveganja, delo in delovno okolje pa je treba navedenim spremembam prilagoditi.

Poslabšanje zdravstvenega stanja kot posledica staranja je v glavnem povezano s fizičnimi in senzoričnimi zmožnostmi, ki so bistvene pri težkem fizičnem delu. Starosti primerna ocena tveganja pomeni, da se pri oceni tveganja upoštevajo značilnosti različnih starostnih skupin, povezane s starostjo, vključno z morebitnimi spremembami funkcionalnih zmožnosti in zdravstvenega stanja. Tveganja, ki zadevajo starejše delavce, vključujejo zlasti: težke fizične obremenitve, nevarnosti, povezane z delom v izmenah ter vroče, hladno ali hrupno delovno okolje.

Spremembe fizioloških lastnosti zaradi staranja (NIJZ):

20 let

 40 let 60 let
Hitrost informacije %

100

 98

91
Akomodacija D

20

 5

1
Ostrina vida %

105

 92

75
Sluh (dB)

0

 -10

-30
Mišična moč % 100 95

83

Delovna sposobnost je ravnovesje med delom in individualnimi zmožnostmi; kadar so delo in individualni viri dobro usklajeni, je delovna sposobnost dobra. Temeljni dejavniki, ki nanjo vplivajo, so:

  • zdravje in funkcionalne zmožnosti;
  • izobrazba in usposobljenost;
  • vrednote, odnosi in motiviranost;
  • delovno okolje in skupnost;
  • vsebina dela, delovne obremenitve in organizacija dela.

Delovno sposobnost je mogoče izmeriti z indeksom delovne sposobnosti (Work Ability Index – WAI).

Dolgotrajna odsotnost z dela zaradi bolezni lahko povzroči težave v duševnem zdravju, socialno izključenost in predčasen odhod s trga dela. Omogočanje lažje vrnitve na delo po odsotnosti zaradi bolezni je ključno za pomoč starajoči se delovni sili.

Dobra praksa za prilagajanje dela delazmožnosti šestdesetletnikov (80-90-100):

S staranjem objektivno prihaja do sprememb v delazmožnosti. Kognitivne zmožnosti se baje ne zmanjšajo do 70. leta, toda fizične sposobnosti 60-letnika znašajo zgolj še 85 % zmožnosti 30-letnika. A vse delovne norme so nastavljene na zmožnosti 30-letnikov, kar pomeni, da 60-letniki le stežka dosegajo norme. S starostjo se namreč slabša vid, sluh, počasnejše so reakcije, človek se hitreje utrudi in potrebuje dlje za počitek. Delo šestdesetletnikov olajša zmanjšanje obremenitev pri delu.

Evropski socialni partnerji so leta 2017 podpisali Evropski sporazum o aktivnem staranju in medgeneracijskem pristopu.  Nizozemci so leta 2021 v poročilu o izvajanju tega evropskega sporazuma poročali, da so že podpisali več kot 200 panožnih kolektivnih pogodb za generacijski pakt 80-90-100. To pomeni, da 60-letniki tam lahko delajo zgolj 80 % delovnih ur, dobivajo za to 90 % plače in 100 % prispevke za pokojninsko zavarovanje.

Primer nizozemske kolektivne pogodbe 80-90-100 (prevod iz angleščine) na tej povezavi

NEODVISNI OKVIRNI SPORAZUM EVROPSKIH SOCIALNIH PARTNERJEV O AKTIVNEM STARANJU IN MEDGENERACIJSKEM PRISTOPU, 08/03/2017

Dobra praksa iz Finske:

Daljše kariere z modelom življenjskega cikla delovnega mesta – vodnik za oblikovanje starostnega načrta, sporazum finskih socialnih partnerjev, 2011/2012, angleščina

Model življenjskega cikla delovnega mesta – Daljše poklicne poti s prilagodljivimi ureditvami, izkušnje finskih socialnih partnerjev, 2016, angleščina

 

 

Več na:

EU OSHA na tej povezavi

Zdravo delovno okolje za vse starosti, večjezični e-priročnik o upravljanju varnosti in zdravja pri delu za starajočo se delovno silo, EU OSHA (POZOR: Izberi jezik slovenščina!)

Daljša aktivna delovna doba z modelom življenjskega cikla zaposlitve – vodnik za oblikovanje starostnega načrta Model življenjskega cikla zaposlitve (Longer careers with the job life cycle model – guide to designing an age plan), Finska, 2016

Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu

Back to Top

Tujci in etnične razlike

On 5. julija, 2022   /   Ranljive skupine zaposlenih  

Tujci in etnične razlike

 

 

Po podatkih Statističnega urada RS se je vsak sedmi prebivalec Slovenije priselil v Slovenijo ter da se je v zgolj treh letih od 2018 do 2020 »v Slovenijo prvič priselilo skoraj 62.000 prebivalcev s prvim prebivališčem v tujini« in da torej »vsak peti priseljenec prebiva v Sloveniji šele tri leta ali manj.« Vendar to ni vse, če vemo, da so s strožjim nadzorom prijav prebivališča, marsikateri tujec z dovoljenjem za začasno prebivanje in delo v Sloveniji nima prijavljenega prebivališča. Zato to sliko izpopolni število izdanih dovoljenj za prvo prebivanje v Sloveniji v obdobju omenjenih treh let in le ta je skoraj 86.000, od česar pa je za namen prve zaposlitve v Sloveniji bilo izdanih 56.500 dovoljenj za prebivanje in delo. Gre za zelo zgovoren podatek, če vemo, da je za velik delež teh tujcev Slovenija oz. njihovi zaposlovalci zgolj vstopna točka na njihovi poti do »uporabnikov« v SZ Evropi. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo v letu 2022 tujcem izdanih 9.492 delovnih dovoljenj in 49.155 veljavnih delovnih dovoljenj.

Tujci so torej še kako prisotni na slovenskem trgu dela. Pa tudi slovenski državljani odhajajo na delo v druge države sami ali kot delavci, napoteni na delo v tujino s strani svojega delodajalca.

ZDR-1 prepoveduje vsako diskriminacijo na delovnem mestu. Z zornega kota varnosti in zdravja pri delu so pomembne jezikovne ovire, zaradi katerih je treba preveriti, ali so delavci s slabim znanjem slovenščine res doumeli navodila in usposabljanje o varnem delu.

Tujci so ranljivi ne le zaradi slabšega znanja jezika ampak pogosto tudi zaradi strahu, da bodo izgubili delo. Prestrašeni so pripravljeni delati čeprav pod slabšimi pogoji kot domačini ali celo na črno. Takšne diskriminacije ne smemo tolerirati in jo moramo nemudoma prijaviti inšpekciji dela!

 

 

Predpisi:

Zakon o tujcih  (ZTuj-2)

Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1)

Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS)

Projektno delo ZSSS:

Glej projekt ZSSS: Poštena napotitev (Fair posting), na tej povezavi in na tej povezavi

Back to Top

Delavci z negotovimi oblikami pogodbe o delu

On 5. julija, 2022   /   Ranljive skupine zaposlenih  

Delavci z negotovimi oblikami pogodbe o delu

   Platformni delavci

Glej tudi Platformno delo

Med negotove oblike pogodb o plačanem delu prištevamo delovno razmerje za določen čas, platformno delo, delo preko agencij za zaposlovanje, pogodbeno delo, navidezne samozaposlene, ki delajo zgolj za enega naročnika, pogodbeno delo itd.

Mednarodne raziskave kažejo, da sta varnost in zdravje pri delu odvisna tudi od oblike pogodbe o zaposlitvi. Najboljši je položaj delavcev z delovnim razmerjem za nedoločen čas, saj delodajalec najbolje poskrbi za njihovo usposabljanje za varno delo in osebno varovalno opremo. Njihov položaj je tudi boljši zato, ker so sindikalno organizirani in si izvolijo delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu. To še kako izboljša njihov položaj.

Delavci, ki delajo na podlagi negotovih pogodb o delu, so deležni manj varnosti in zdravja pri delu tudi zato, ker delodajalec nanje ne računa dolgoročno. V zadnjih letih se veča delež “navideznih” samozaposlenih delavcev, ki delajo za enega samega delodajalca in je na ta način delodajalec nanje preložil velik del odgovornosti skrbeti za lastno varnost in zdravje.

POMEMBNO: Sindikati zahtevamo enak standard varnosti in zdravja pri delu za vse kategorije delavcev! Večanje obsega dela po negotovih oblikah pogodb o delu namreč dolgoročno znižuje standarde varnosti in zdravja pri delu vseh na trgu dela.

Publikacija ZSSS:

 

 

Delavska enotnost, 28. 3. 2024: Nova direktiva EU o platformnem delu prinaša pomembne spremembe; Možen nakup v Spletni trgovini ZSSS!

  • Prva pravila EU o algoritemskem upravljanju na delovnem mestu
  • Avtomatizirani sistemi ne morejo odpustiti delavcev
  • Za delavca se domneva, da je zaposlen, ko so prisotna dejstva, ki kažejo na nadzor in usmerjanje

ZSSS o direktivi na tej povezavi

 

EU za zaščito delavcev na atipičnih oblikah dela:

PRIPOROČILO SVETA z dne 8. novembra 2019 o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite (2019/C 387/01)

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, predlog 2021

Back to Top

Ženske

On 5. julija, 2022   /   Ženske  

Ženske

Varstvo nosečnic pri delu

 

Glej tudi

Mladi

Sevanje

Vibracije

Reprotoksini

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

Nasilje / nadlegovanje / spolno nadlegovanje

Ženske predstavljajo malo manj kot polovico delovno aktivnega prebivalstva. Skoraj polovica delovno aktivnih žensk ima terciarno izobrazbo. Delovno aktivnih moških s tako izobrazbo je nekaj več kot četrtina. Poklicna tveganja žensk in moških se pomembno razlikujejo. Kar 45 % žensk dela v dvajsetih t. i. feminiziranih poklicih. To so npr. medicinske sestre, učiteljice, gospodinje, čistilke, negovalke, administratorke. Večina teh poklicev je povezana z visokimi čustvenimi obremenitvami. Ženske, ki delajo npr. v zdravstvu, imajo tudi več z delom povezanih bolezni in poškodb pri delu, kot npr. bolečine v križu, astmo, pogosteje so izpostavljene okužbam in nevarnim kemijskim snovem.

Razlike povzročajo različna tveganja, ki lahko vodijo do specifičnih bolezni ali simptomov. Čeprav prizadenejo z delom povezane bolezni oba spola, so ženske dvakrat pogosteje prizadete zaradi bolezni, ki jih povzroča nezdravo delovno okolje. Ženske so posebej prizadete zaradi mišično-skeletnih obolenj, pogosto še v povezavi s stresom na delovnem mestu. Ženske so izpostavljene številnim nevarnim snovem, posebej v zdravstvu, čistilnih servisih kot tudi v kmetijstvu in transportu. Razlike v poškodbah pri delu (predvsem zdrsi, padci, poškodbe, povezane z nasiljem in prevozom na delo) zahtevajo drugačno spremljanje poškodb pri delu za ženske in predvsem drugačne ukrepe. Ženske so pogosteje trpinčene in spolno nadlegovane kot moški. Nasilje in trpinčenje na delu posebej izstopata v nekaterih sektorjih. Prijavljanje in podpora pri takih dejanjih sta še vedno nezadostna, kar je verjetno odvisno od ozaveščenosti delavcev in delodajalcev.

Menopavza in varnost in zdravje pri delu

Okrog 50. leta starosti pri ženskah nastopi menopavza in z njo pogosto začasno porušenje hormonskega ravnotežja v telesu. Ženski z menopavznimi težavami lahko delo pomeni hudo oviro, če nima možnosti, da bi izbrala zdrav ali prilagojen način dela  (za vročinske napade in znojenje ventilacija in klimatske naprave, ustrezne obleke in uniforme, občasni odmori). Neprijetni menopavzni simptom sta suha koža in oči. Ta simptom se lahko poslabša z delom v vročini in onesnaženem zraku, kar lahko vodi do pogostega draženja in vnetja.

Varstvo nosečnic in doječih mater

Posebej je potrebno z ukrepi varnosti in zdravja pri delu varovati nosečo in doječo mater. Nosečnost je fiziološko stanje. V času nosečnosti je treba varovati tako zdravje matere kot tudi otroka. Prvi meseci nosečnosti so še posebej pomembni, ker lahko delo, ki ga mati dela v določenem okolju, bistveno vpliva na to, ali se bo otrok rodil živ in zdrav: številni dejavniki delovnega okolja namreč lahko vplivajo na otrokov razvoj in povzročijo nepopravljive posledice na njegovem zdravju. Zato je bistveno poznati dejavnike tveganja tako za starševstvo, za plod in otroka ter varovati nosečnico, nerojenega otroka in doječo mater.

Noseča delavka ne sme biti izpostavljena snovem, ki lahko povzročijo dedne genetske okvare (glej stavke o nevarnosti H340 in H341), snovem s karcinogenim učinkom in snovem, ki lahko povzročijo hude okvare zdravja pri dolgotrajni izpostavljenosti (H350, H351, H372), hrupu nad 80 dB (A), ioniziranemu in neioniziranemu sevanju, ki lahko povzročita škodo na plodu, splošnim vibracijam nizkih frekvenc, vibracijam, ki se prenašajo direktno na trebuh, udarcem, ekstremnemu mrazu ali vročini, živemu srebru in živosrebrovim spojinam, drugim težkim kovinam, premeščanju bremen, težjih od 5 kg, delom, ki se opravljajo v izrazito nefiziološkem položaju telesa, delom z velikimi psihičnimi obremenitvami, ki lahko škodujejo plodu, nočnemu delu, nadurnemu delu …

Praksa kaže, da ženska delodajalca obvesti, da je noseča, praviloma šele v 10. tednu nosečnosti. Takrat je že lahko prepozno, saj je že prišlo do okvar zarodka. Marsikdaj ženska niti ne ve, da je že noseča. Zato so v delovnih okoljih z nevarnimi kemikalijami priporočljivi preventivni ukrepi, kot da so že vse ženske noseče. To je preprečitev okvar zaradi učinka nevarnih kemikalij pri njegovem viru, da do okvar zarodka sploh ne more priti. Delavski zaupnik naj to zahteva od delodajalca.

191. člen ZDR-1: Delavcu/delavki, ki še ni dopolnil/a 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen/a dejavnikom tveganja in postopkom, ter del, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca. Delavcu/ki, ki še ni dopolnil/a 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje.

Seveda pa noseča delavka, delavka, ki je pred kratkim rodila, ali doječa delavka prav tako ne sme biti izpostavljena tudi drugim dejavnikom, ki morajo biti v oceni tveganja izrecno navedeni in bi lahko vplivali na njeno zdravje in zdravje otroka!

Čtivo:

 

 

 

 

 

 

Vir slike: Odklikni, spolno nadlegovanje po spletu, Učni načrt, 2019

 

 

Gender, working conditions and health, ETUI, 2020, angleščina

The gender workplace health gap in Europe, Laurent Vogel, ETUI, 2003, angleščina

Smernice za odpravljanje stereotipov ter krepitev enakosti žensk in moških

Enakost spolov na mestih odločanja v gospodarstvu, raziskava

Enakost spolov ne mestih odločanja: pomen transparentnega kadrovanja, raziskava

 

Anketa in priročnik ZSSS z nasveti žrtvam in sindikalnim zaupnikom:

ANALIZA ANKETE ZSSS: POJAVNOST SPOLNEGA IN DRUGEGA NADLEGOVANJA TER TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU, ZSSS, december 2022

 

SPOLNO IN DRUGO NADLEGOVANJE TER TRPINČENJE NA DELOVNEM MESTU, E-priročnik, ZSSS, december 2022

 

 

 

Predpisi:

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk

E-novice ZSSS:

16/2024 e-novica ZSSS (8. 3. 2024): Ob 8. marcu poziv ZSSS k ratifikaciji konvencije ILO št. 190

11/2023 e-novica ZSSS (8. 3. 2023): Praznik enakopravnosti

62/2022 e-novica ZSSS (14. 12. 2022): Spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu

 

 

 

 

 

Vir slike: Globalni sindikat UNI ob 8. marcu 2023

Back to Top

Invalidi

On 5. julija, 2022   /   Invalidi  

Invalidi

Zdravje ni le odsotnost bolezni ali nezmožnosti za delo, ampak stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja.

Invalidi so največja manjšina na svetu. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se njihovo število povečuje zaradi staranja prebivalstva in pogostejšega pojavljanja kroničnih bolezni. V Sloveniji je med aktivno populacijo 40-letnikov okrog 2 % invalidov, med 58-letniki pa kar 11 %. V povprečju imajo invalidi nižjo izobrazbo in plačo kot drugi.

Čeprav zakonodaja navaja različne skupine invalidov, so za zaposlene in iskalce zaposlitve pomembni predvsem delovni invalidi in osebe s statusom invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Če kljub zdravljenju ter medicinski rehabilitaciji pride do trajne spremembe zdravstvenega stanja, ki zmanjša  zmožnost za delo, ki ga delavec opravlja, ima pravico do ocene na invalidski komisiji (IK), ki je izvedenski organ Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).

V oceni tveganja je tudi rubrika, ali je delo primerno za invalide. Praviloma je označena z NE. Ker pa so invalidi heterogena skupina, je prav določiti, s katerimi okvarami oseba ne bi mogla delati na tem delu. Največkrat so delavci, ki čakajo na oceno pred invalidsko komisijo ZPIZ, več mesecev odsotni z dela zaradi bolezni ali poškodbe, kar pomembno slabša njihove možnosti za ponovno aktivno vključitev v delovni proces. Po več kot enoletni odsotnosti je zanemarljiva verjetnost, da bo še kdaj opravljal pridobitno delo. Zato naj se že v času medicinske rehabilitacije izvaja tudi zaposlitvena: delavca se znova privaja na delo z morda spremenjenim načinom opravljanja nalog in z enostavnejšimi tehničnimi in organizacijskimi prilagoditvami ter z začasnim delom v skrajšanem delovnem času. Tedaj se lahko izoblikuje predlog za morebitne trajne prilagoditve, ki se ga posreduje invalidski komisiji.

Poklicna rehabilitacija naj bi bila osrednja pravica obveznega invalidskega zavarovanja. ZPIZ-2 definira poklicno rehabilitacijo kot celostni proces, v katerem se zavarovanec strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli in ponovno vključi v delovno okolje, oziroma se usposobi za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se mu prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije lahko v celoti ali deloma prevzame stroške prilagoditve prostorov in sredstev za delo, če je to potrebno za poklicno rehabilitacijo oz. ohranitev zaposlitve zavarovanca – delovnega invalida. Na te možnosti se pri predstavitvah delavcev invalidski komisiji ZPIZ premalokrat pomisli, zato so preredko izkoriščene.

NASVET: Delavski zaupnik naj predvsem seznanja sodelavce s pravicami iz invalidskega zavarovanja in svetuje delodajalcu, da naj ohrani delovno mesto delovnega invalida s pomočjo zaposlitvene in poklicne rehabilitacije ter vložitve zahtevka za sofinanciranje ZPIZ pri prilagoditvi delovnega mesta preostali delovni zmožnosti delovnega invalida. Zavzema naj se za čim krajšo odsotnost delovnega invalida z dela, saj dolga odsotnost praviloma Pupovzroča trajni umik delavca iz zaposlitve.

Poklicna in zaposlitvena rehabilitacija:

 

Poklicni rehabilitant s specialistko rehabilitacijske medicine preverja fino motoriko svoje desne roke,  M.P. – ilustracija naslovnice tematske številke DE, september 2024

 

Poklicna in zaposlitvena rehabilitacija, tematska številka DE, september 2024

Zgodnja poklicna in zaposlitvena rehabilitacija v procesu vračanja na delo, Priročnik projekta 2020-2023 z istim naslovom, 2023

Obravnava bolnika po možganski kapi v procesu vračanja na delo, Zbornik URI Soča, 2018

Slovenija o zaposlovanju invalidov:

Kvotni sistem in spodbujanje zaposlovanja invalidov, zloženka, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije

Spodbujanje zaposlovanja invalidov, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije

 

 

ZN in ILO o invalidih:

Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov in Vodnik po konvenciji, 2008

Za uresničevanje pravic vseh ljudi z invalidnostmi v Sloveniji: Posebno poročilo zagovornika načela enakosti iz avgusta 2024 je pregled izpolnjevanja obveznosti, ki jih je Republika Slovenija sprejela leta 2008, ko je ratificirala mednarodno Konvencijo o pravicah invalidov (Konvencija). Od Leta 2016 v Sloveniji velja tudi Zakon o varstvu pred diskriminacijo(ZVarD). Ta določa varstvo vsakega posameznika pred diskriminacijo, ne glede na njegove osebne okoliščine. Tako je prepovedana tudi diskriminacija na podlagi osebne okoliščine invalidnosti. Varstvo pred diskriminacijo je zagotovljeno na različnih področjih družbenega življenja, pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri uveljavljanju pravic in obveznosti ter v drugih pravnih razmerjih na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, izobraževalnem ali drugem področju. Namen posebnega poročila je opozoriti na dolžnosti države glede  uresničevanja pravic ljudi z invalidnostmi do enake obravnave in enakih možnosti na vseh področjih družbenega življenja. Vse to natančno določata omenjeni zakon in Konvencija.

 

 

Kodeks o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu ILO, 2011

 

 

EU o zaposlovanju invalidov:

Predpisi:

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI)

Zakon o varstvu pred diskriminacijo(ZVarD)

Back to Top

Mladi

On 5. julija, 2022   /   Mladi  

Mladi:

 

  Uvajanje mladih delavcev v delo 

Glej tudi

Sevanje

Vibracije

Reprotoksini

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

________________________________________________________

Raziskave in statistika kažejo, da so mladi delavci najpogosteje izpostavljeni tem fizikalnim dejavnikom pri delu: hrupu, vibracijam, vročini in mrazu ter delu z nevarnimi snovmi. Zanje velja tudi višje tveganje za nezgode pri delu. Vzrok je med drugim  neizkušenost mladih delavcev, njihova fizična in duševna nezrelost ter premajhna ozaveščenost glede vprašanj, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu, istočasno pa tudi premajhna skrb delodajalcev za odpravljanje teh težav z ustreznim usposabljanjem, nadzorom in uvajanjem varnostnih ukrepov ter zaposlovanjem mladih na delovna mesta, ki so zanje najbolj primerna. Tveganja v zvezi z delom, ki so jim izpostavljeni mladi delavci, je treba jemati resno. Za številne dejavnike tveganja še vedno velja, da so povezani s tveganim vedenjem mladih delavcev ali z začasnostjo njihove zaposlitve.

Mladi ne smejo opravljati del, pri katerih so izpostavljeni škodljivemu sevanju, niti del, pri katerih so izpostavljeni strupenim snovem, ali del, ki presegajo njihove telesne in umske sposobnosti, kakor tudi ne del, ki pomenijo tveganje zaradi izjemnega mraza, vročine, hrupa in vibracij, ter tudi ne del, pri katerih lahko pride do nezgod kot posledice neizkušenosti, slabe usposobljenosti in manjše pozornosti do varnosti in zdravja pri delu.

___________________________________________________

ZDR-1 o zaščiti mladih

 

191. člen ZDR-1: Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen dejavnikom tveganja in postopkom, ter del, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca.

Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti:

–        dela, ki se opravlja pod zemljo ali pod vodo,

–        dela, ki objektivno presega njegove telesne in psihološke sposobnosti,

–        dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje,

–        dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje sevanju,

–        dela, ki vključuje tveganje glede nesreč, ki ga mlada oseba ne more prepoznati ali se mu izogniti zaradi svoje nezadostne pozornosti do varnosti ali zaradi pomanjkanja izkušenj ali usposobljenosti,

–        dela, ki vključuje tveganje za zdravje zaradi izjemnega mraza, vročine, hrupa ali vibracij,

in ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom.

 

________________________________________________________

Več o varovanju mladih:

 

Varen začetek, publikacija MDDSZ

Zdravo delovno okolje za vse starosti, večjezični e-priročnik o upravljanju varnosti in zdravja pri delu za starajočo se delovno silo, EU OSHA (POZOR: Izberi jezik slovenščina!)

 

Dokumenti EU OSHA:

Promocija zdravja med mladimi delavci – Povzetek primerov dobre prakse

Različnost delovne sile in ocena tveganja: zagotoviti, da so vsi upoštevani

Dobra praksa pri preprečevanju tveganj za mlade delavce – povzetek poročila

Mladi delavci – dejstva in številke: izpostavljenost tveganjem in vplivi na zdravje

Mladi delavci – dejstva in številke. Zaposlovanje mladih

Bodite pozorni na nevarnosti pri delu – nasveti za mlade

Vaša pravica do varnega in zdravega dela – nasveti za mlade ljudi

Varstvo mladih na delovnem mestu

Varnost mladih delavcev – nasveti za starše

Varnost mladih delavcev – nasveti za nadzornike

Varnost mladih delavcev – nasveti za delodajalce

A statistical portrait of the health and safety at work of young workers

________________________________________________

Predpisi:

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb

Direktiva Sveta 94/33/ES o varstvu mladih ljudi pri delu

 

Back to Top

Ranljive skupine delavcev

On 5. julija, 2022   /   Ranljive skupine zaposlenih  

Ranljive skupine delavcev

ZVZD-1 o varstvu ranljivih skupin delavcev:

Delodajalec mora posebno skrb nameniti zagotovitvi varnosti in zdravja nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, katerim so  ti delavci izpostavljeni pri delu, v skladu s posebnimi predpisi.

Delodajalec mora zagotoviti obveščenost nosečih delavk, mladih in  starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo o rezultatih ocenjevanja tveganja ter o ukrepih delodajalca za varnost in zdravje teh delavcev pri delu.

Delodajalec zagotavlja varnost in zdravje pri delu tudi z upoštevanjem temeljnega načela humanizacija dela: prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine.

Več o varnem in zdravem delu ranljivih skupin s klikom na teh povezavah:

Mladi

Invalidi

Ženske

Delavci z negotovimi oblikami pogodbe o delu

Tujci in etnične razlike

Starejši

 

EU priporočila za inšpekcijski nadzor – SLIC:

Načela za inšpektorje za delo – Glede ocene tveganja, ki upošteva raznolikost, zlasti v zvezi s starostjo, spolom in drugimi demografskimi značilnostmi, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, 2018

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk

 

Back to Top