Delo na mrazu

Delo na mrazu

Glej tudi

Mikroklima 

Vročinski val – delo v prostorih in delo na prostem

Standardi

Osebna varovalna oprema

 

Predstavljamo določila predpisov, ki urejajo delo pri nizkih temperaturah. Posebej predstavljamo ureditev za delo v prostorih in posebej za delo na prostem.


Mraz v delovnih prostorih:

V letu 2022 bo zaradi višjih cen energentov morda pri nekaterih delodajalcih ogrevanje prostorov na nekoliko nižje temperature kot v preteklosti. Seznanjeni smo z obvestili nekaterih delodajalcev o nižjih načrtovanih temperaturah v delovnih prostorih in o obljubah, da bodo delavcem zagotovljena toplejša delovna oblačila.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih ne določa najnižje dovoljene temperature za delo v prostorih. V 25. členu določa zgolj, da mora delodajalec zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu. Pravilnik določa tudi, da mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje. Njihov seznam najdete na tej povezavi.

Pravilnik v 37. členu pa le določa, da temperatura tal delovnih prostorov ne sme biti nižja od 19 °C. Priloga III pravilnika tudi določa, da sme biti temperatura zraka v pomožnih prostorih v času kurilne sezone: garderoba 21 °C, kopalnica 24 °C, umivalnica 21 °C, stranišče 18 °C, soba za počitek 21 °C, soba za dežurstvo 21 °C, prostor za prvo pomoč 21 °C, prostor za noseče in doječe matere 24 °C, prostor za občasno ogrevanje delavcev 21 °C in prostor za sušenje, čiščenje in razkuževanje osebne varovalne opreme 21 °C.


Mraz pri delu na prostem:

Že omenjeni pravilnik v 94. členu določa, da mora delodajalec stalna delovna mesta na prostem v okviru tehnoloških možnosti urediti tako, da delavcem zagotovi varovanje pred vremenskimi vplivi. To seveda vključuje tudi varovanje pred mrazom. V istem členu pravilnik določa tudi, da mora delodajalec  delavcu, ki opravlja lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu, med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora v primeru, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 °C. Priloga III Pravilnika določa, da mora biti temperatura prostora za občasno ogrevanje delavcev najmanj 21 °C.

Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih pa v Prilogi 4 določa, da mora biti glede na uporabljene delovne metode in fizične obremenitve pri delu, med delovnim časom temperatura delovnega okolja primerna za človeški organizem. Temperatura v prostorih za počitek, prostorih za osebje, ki je trenutno v službi, v sanitarnih prostorih, jedilnicah in prostorih za nudenje prve pomoči mora ustrezati namembnosti takih prostorov.


Osebna varovalna oprema:

 

Vir: Zavas.si

 

Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa, da mora delodajalec delavcem zagotoviti osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu. Pravilnik o osebni varovalni opremi določa, da mora imeti osebna varovalna oprema ES-certifikat o skladnosti. Osebna varovalna oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, da se lahko pravilno namesti na uporabnika in da ostane na mestu v predvidenem obdobju, ob upoštevanju okoljskih dejavnikov, gibov, ki jih je treba napraviti, in položajev, v katerih je treba biti. Zato mora biti čim bolj prilagojena uporabniku z vsemi ustreznimi sredstvi, kot so primerni prilagodljivi in pritrdilni sistemi ali zagotovitev primerne nastavitve velikosti.

Osebna varovalna oprema, namenjena varovanju vsega telesa ali njegovih delov pred mrazom, mora imeti toplotno izolacijo in mehansko trdnost, ki ustrezata predvidljivim okoliščinam uporabe, za katere se oprema trži. Sestavni materiali in drugi sestavni deli, ki so primerni za varovanje pred mrazom, morajo imeti koeficient prenosa verjetnega toplotnega toka, kakor ga zahtevajo predvidljive okoliščine uporabe. Prožni materiali in drugi sestavni deli osebne varovalne opreme, namenjene uporabi v okolju z nizko temperaturo, morajo obdržati raven prožnosti, ki se zahteva za potrebne gibe in položaje. V predvidljivih okoliščinah uporabe mora biti priliv, ki ga osebna varovalna oprema prenese na uporabnika, dovolj majhen, da prepreči, da bi mraz, ki se kopiči med  nošenjem, na katerem koli zaščitenem delu telesa, vključno s konicami prstov na rokah in nogah, v kakršnih koli okoliščinah povzročil bolečino ali  poslabšanje zdravstvenega stanja. Osebna varovalna oprema mora čim bolj preprečevati vdor takšnih tekočin, kot je deževnica, in ne sme povzročati poškodb, ki nastanejo zaradi stika med njenim mrzlim varovalnim vrhnjim delom in uporabnikom. Če osebna varovalna oprema vsebuje dihalno napravo, mora ta v predvidljivih okoliščinah uporabe ustrezno izpolnjevati dodeljeno varovalno funkcijo. Proizvajalčeva navodila, ki spremljajo vsak tip osebne varovalne opreme, namenjen kratkotrajni uporabi v okoljih z nizko temperaturo, morajo navajati vse ustrezne podatke v zvezi z največjo dopustno izpostavljenostjo uporabnika mrazu, ki jo prenaša oprema.


Slovenski standard:

SIST EN 342:2018 Varovalna obleka – Oblačila in kompleti za zaščito pred mrazom: Ta dokument določa zahteve in preskusne metode za učinkovitost kompletov oblačil (tj. dvodelna obleka ali kombinezon) in kosov oblačil za zaščito proti vplivom mrzlih okolij. Ti vplivi vključujejo nizke temperature zraka, vlažnost in hitrost vetra. Prodor vode ni obravnavan v tem standardu, vendar lahko prisotnost vode močno vpliva na izolacijo oblačila. V primerih, ko se lahko vpliv vode predvidi, morajo biti oblačila ocenjena skladno s standardom EN 343. Zaščitni vplivi in zahteve za obutev, rokavice in ločena pokrivala ne spadajo na področje uporabe tega standarda. Za te vplive se uporabljajo standardi za posamezne izdelke.


V Sloveniji povzročajo zdravstvene težave zlasti huda vročina poleti in hud mraz pozimi. Vremenskim vplivom so še posebej izpostavljene nekatere skupine prebivalstva.

Priporočila NIJZ prebivalcem za ravnanje v mrzlem vremenu, jan. 2024

Zgodnji simptomi hipotermije vključujejo drhtenje, utrujenost, nerodnost in zmedenost. Ko telo izgublja vse več toplote, se lahko drhtenje ustavi, koža se obarva modro, očesne zenice se razširijo, utrip in dihanje se upočasni in lahko pride do izgube zavest. V primeru katerega koli od teh znakov in telesne temperature pod 35 °C, je stanje nujno in je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.

PRVA POMOČ:

  • topla soba ali zavetišče
  • odstranitev mokrih oblačil
  • segrejte sredine telesa – prsni koš, vrat, glavo in dimlje – z električno odejo, če je na voljo; pomaga tudi gretje preko stika kože na kožo pod ohlapnimi, suhimi plastmi odej, oblačil, brisač ali rjuh.
  • pitje brezalkoholnih toplih napitkov lahko pomaga zvišati telesno temperaturo, nikakor pa ne smemo piti alkoholnih pijač.

 

PRVA POMOČ, če takojšnja zdravstvena oskrba ni na voljo:

  • topla soba ali zavetišče
  • odstranitev mokrih oblačil
  • počasno ogrevanje prizadetih delov telesa  v mlačni vodi

 

Zelo pomembno je ozebline  preprečiti, saj so pri hujših stopnjah ozeblin poškodbe nepovratne. Omrzline delimo podobno kot opekline. Čeprav se končna slika posamezne stopnje ozebline razvije šele po 24 do 48 urah od nastanka, je ločevanje med posameznimi stopnjami pomembno. Od stopnje je odvisno, kakšne bodo posledice. Ločimo 4 stopnje. Stopnji 1 in 2 imenujemo povrhnje omrzline, ki jih uspemo navadno pozdraviti brez posledic. Stopnji 3 in 4 pa imenujemo globoke omrzline, ker prizadenejo tudi globlja tkiva in se navadno končajo z amputacijami.

  • Stopnja 1: Začetni odrevenelosti prstov sledijo bolečine in mravljinčenje. Koža je bleda, tu in tam pomodri. Ob ogrevanju prizadeti del dobi prvotno barvo. Ne pušča trajnih posledic.
  • Stopnja 2: Modrikasta koža je ponekod bleda. Na bledih mestih se po 12 urah pojavijo mehurji z bistro tekočino. Prisotna je močna bolečina. Ko se mehurji odluščijo, nastane nova koža, ki je za mraz lahko občutljivejša. Včasih se lahko pojavijo motnje znojenja.
  • Stopnja 3: Začetne bolečine izginejo, pojavi se popolna neobčutljivost. Modrikasta koža posivi in v 12 urah nastanejo mehurji s krvavkasto vsebino. Kljub zdravljenju težko preprečimo izgubo tkiva.
  • Stopnja 4: Bolečin ni. Temno siva barva kože napoveduje v obsežen propad tkiva.

PRVA POMOČ: Na prvo pomoč delitev v stopnje nima vpliva, saj je pri vseh stopnjah enaka. Izjemno pomembno je poskrbeti za hiter transport v zdravstveno ustanovo.

Če smo še vedno izpostavljeni vetru in mrazu je potrebno

  • sprostiti tesna mesta obleke,
  • zavarovati prizadete dele pred mrazom (rokavice, kapa) in preprečiti nadaljnje ohlajanje,
  • zavestnega spodbujati h gibanju, da preprečujemo podhladitev,
  • pije naj topel sladkan čaj,
  • začeti gretje omrznjenih rok pod pazduhami.

V zavetju

  • aspirin (1 tableto – 500 mg, prej preverimo morebitno alergijo, če nismo prepričani, ne damo ničesar),
  • s prizadetega dela najprej odstraniti ovire za krvni obtok (prstan, zapestnica, ura …),
  • ogrevanje:
    • hitro ogrevati prizadeti del telesa z namakanjem v topli vodi temperature 38–42 °C (v vodo lahko dodamo antiseptik, medicinsko milo, kamilice), 30 do 40 min in z dolivanjem tople vode ohranjamo stalno temperaturo take kopeli,
    • če se je prizadeto tkivo ogrelo po naravni poti ( v 24 urah na sobni temperaturi), se za hitro ogrevanje ne odločimo, saj bi s tem propad tkiva le pospešili,
    • če med transportom do zdravstvene ustanove ali zavetja (navadno v manj obljudenih predelih sveta) pričakujemo možnost vnovične izpostavljenosti mrazu ali celo vnovičnega omrznjenja, se za ogrevanje ne odločimo,
  • omrzline je potrebno sterilno oskrbeti (mehurjev ne prediramo zaradi možnosti dodatne okužba),
  • po mehkem prevezu poskrbeti za ustrezno imobilizacijo.

 


Pobude ZSSS za dopolnitev predpisov:

Dopolnitev pobude ZSSS o najvišji in najnižji temperaturi pri delu z dne 7. 7. 2022 in obvestilo o pobudi ETUC za direktivo EU o najvišji temperaturi na tej povezavi


E-novice ZSSS:

61/2022 e-novica ZSSS (7. 12. 2022): Delo na mrazu

Mikroklima

Mikroklima

 

 

 

 

Meritve toplotnega ugodja na delovnem mestu

 

Glej tudi:

Vročinski val in delo v prostorih

Vročinski val in delo na prostem

Delo na mrazu

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Strokovni delavec za varnost pri delu

 

Mikroklima je ključni dejavnik udobja na delovnem mestu. Kadar so temperatura, relativna vlažnost in hitrost gibanja zraka v mejah zahtev in v pravem razmerju glede na delo (napor), ki ga posameznik opravlja, govorimo o toplotnem udobju. Ob odstopanju govorimo o hladnih oziroma vročih razmerah ali prepihu. Delodajalec je dolžan poskrbeti, da so toplotne razmere v delovnem okolju prilagojene telesnim potrebam delavcev glede na naravo dela ter fizične obremenitve. Izjema so delovna mesta v hladnih in vročih okoljih. S toplotnim neudobjem se pogosto srečujejo delavci v gradbeništvu, elektrogospodarstvu, telekomunikacijah, livarstvu, živilskopredelovalni industriji, kmetijstvu, gumarski industriji, komunali, poklicni vozniki ipd.

Do preobremenjenosti oziroma do neugodja lahko privedejo visoke temperature nad 28 °C, nizke temperature, prepih, zelo suh ali vlažen zrak ali npr. nedelujoče oziroma nevzdrževane klimatske naprave. Toplotne razmere v prostoru je treba urediti za udobje delavcev. Če delo poteka na prostem, pa je pomembna pravilna izbira delovne obleke ter pravilno organiziranje dela, upoštevajoč toplotne razmere.

Temperatura v zaprtih delovnih prostorih: Kjer se opravlja mentalno in lažje fizično delo, je primerna temperatura delovnega okolja med 23 in 26 °C poleti in med 20 in 24 °C pozimi. Temperatura zraka ne sme presegati 28 °C. Izjema so le vroči delovni prostori, ob katerih pa mora biti poskrbljeno za hladnejše pomožne prostore, hodnike in stopnišča, kjer temperatura ni višja od 20 °C, kamor se delavec lahko po potrebi umakne.

Tolmačenje MDDSZ:

Kaj je vroči delovni prostor,  2017

Tudi za delo v šotorih velja, da mora delodajalec poskrbeti, da temperatura zraka ne preseže +28°C , 10.7.2017

Temperatura in delo na prostem: Delodajalec mora delavcem, ki opravljajo lažja fizična dela na prostem na stalnih delovnih mestih, med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 °C. Zahteve za delovna mesta na začasnih in premičnih gradbiščih opredeljuje Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. Na gradbišču je treba zagotoviti prostor za ogrevanje delavcev, v katerem mora biti temperatura v obdobju med 15. oktobrom in 30. aprilom vsaj 20 °C.

__________________________________________________________

Prezračevanje in klimatske naprave:

Negativen vpliv na zdravje ima vsekakor tudi onesnažen zrak. Povzroča glavobole, suhe oči in grlo, utrujenost, kožne izpuščaje, razdražljivost ipd. Dolžnost delodajalca je, da poskrbi za svež zrak v delovnem okolju. To doseže s prezračevanjem z dovodom svežega zraka glede na delovne postopke in fizične obremenitve delavca pri delu.

Ločimo dve vrsti prezračevanja:

  • naravno – preko okenskih ali drugih odprtin, vendar delavci pri tem ne smejo biti izpostavljeni prepihu, ki povzroča neugodje ter prehlade in vnetja;
  • umetno – s pomočjo prezračevalnih oziroma klimatskih naprav. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, kaj je naravno prezračevanje ter kje sme oziroma ne sme biti načrtovano.

Umetno prezračevanje zahteva redno čiščenje in vzdrževanje prezračevalnih oziroma klimatskih naprav, kar znatno vpliva na zdravje delavcev. Pravilnik posebej navaja zahteve za zrak, pomešan z inertnim prahom/prahom trdega lesa/ rakotvornimi, alergenimi in podobnimi snovmi, ki se vrača nazaj v delovni prostor.

__________________________________________________________

Relativna vlažnost:

Relativna vlažnost dovedenega zraka s prezračevalno oziroma klimatsko napravo mora biti odvisna od njegove temperature in ne sme presegati teh vrednosti:

  • 80 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 20 °C;
  • 73 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 22 °C;
  • 65 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 24 °C;
  • 60 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 26 °C;
  • 55 % pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 28 °C.

Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme biti nižja od 30 %!

__________________________________________________________

Merjenje mikroklime:

Mikroklimo praviloma merimo v poletnem in zimskem letnem času. Gostota meritev preko dneva je odvisna od delovnega procesa in števila delovnih izmen. Na klimatsko variabilnih delovnih mestih jo je treba meriti bodisi kontinuirano, bodisi v kratkih razmikih. Za počutje človeka je pomembno še merjenje relativne vlage, toplotnega sevanja in hitrosti gibanja zraka.

Pomni:

    • Toplotno udobje se izračuna z indeksom toplotnega udobja. Klimatsko udobje se definira kot stanje, ki se ne zazna niti kot hladno, niti kot vroče, v katerem je gibanje zraka prijetno in ga ne občutimo, ko zrak ni niti suh, niti vlažen in ko nošenje obleke ne čutimo kot breme.
    • Za nepravilno rabo klimatskih naprav zaradi prevelike temperaturne razlike med zrakom v prostoru in zunanjim zrakom so še posebno občutljive nosečnice in starejši delavci.
    • Visoke temperature znatno vplivajo na ženske, ki se spopadajo z menopavzo. Zato je smiselno upoštevanje te ranljive skupine pri ocenjevanju tveganja.
    • Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj preveri, ali se meritve mikroklime opravljajo v razmerah, v kakršnih delavci dejansko delajo. Pogosto se namreč dogaja, da pred izvajanjem meritev v podjetjih prezračijo delovne prostore, saj tako dosežejo želene vrednosti meritev, ki pa niso realne!
    • Delavski zaupnik naj od delodajalca zahteva sprejem ustreznih ukrepov za zmanjšanje prekoračenih temperatur oziroma zahteva inšpekcijsko nadzorstvo, če meni, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov.

________________________________________________________

Ocena tveganja in mikroklima:

Ocena tveganja naj glede mikroklime obravnava:

  • ali gre za delo v zaprtem prostoru/delo na prostem/terensko delo/delov hladilnici;
  • podatke o temperaturi na delovnem mestu, relativni vlažnosti, gibanju zraka glede na predpisane mejne vrednosti;
  • indeks PMV udobja (kazalca toplotnega udobja) in kako ga občuti delavec (delavec poda svoje mnenje kot udobje/nelagodje);
  • primernost obleke, obutve in prehrane (kalorična vrednost obroka, topli/ hladni napitki) glede na toplotne razmere ter napor dela;
  • opremljenost/neopremljenost prostorov s klimatskimi napravami;
  • način prezračevanja/izmenjave zraka (naravno ali ventilacijsko);
  • morebitni prepih;
  • ali so pozimi pri delu na prostem na voljo prostori za ogrevanje;
  • enakomernost toplotnih razmer poleti in pozimi;
  • pogostnost pritožb posameznikov;
  • zdravstveno spričevalo o primernosti delavca, ki dela na mrazu/vročini;
  • regulacijo in vzdrževanje grelnega/hladilnega sistema;
  • obravnavo ranljive skupine delavcev.

Vsi ukrepi, tudi začasni, morajo biti opredeljeni v pisni izjavi o varnosti z oceno tveganja.

_________________________________________________________

Ukrepi:

Tehnični ukrepi proti visokim / nizkim temperaturam:

  • klimatske naprave in prezračevalne naprave, nižanje vlage v zraku s pomočjo »air conditioninga« in naprav za odstranjevanje vlage (predvsem pri poklicnih kuhinjah);
  • sistem nadomeščanja slojev zraka (predvsem pri poklicnih kuhinjah);
  • namestitev rolo vrat npr. v mehaničnih delavnicah, skladiščih ipd.;
  • namestitev toplotnih zaves na vhodih.

Začasni organizacijski ukrepi pri temperaturah nad 28 °C:

  • prerazporeditev delovnega časa;
  • krajši delovni čas;
  • pogostejši in daljši odmori;
  • ponudba ustreznih osvežilnih napitkov;
  • zmanjšanje intenzivnosti dela;
  • kot skrajni ukrep tudi prekinitev delovnega procesa.

_________________________________________________________

Osebna varovalna oprema:

Oblačila proti vročini: Varujejo pred toploto, ki jo povzročajo močno sevanje, vroči plini in ogenj (plameni) kot tudi stik z vročimi površinami. Za izdelavo zaščitnih oblek proti vročini se uporabljajo npr. tkanine iz volne, bombaža, posebnih vlaken in usnja. Vpliv toplotnega sevanja se bistveno zmanjša tudi z odbojno gornjo plastjo iz aluminija. Oblačila za delo v livarnah, topilnicah, železarni, pred povišanimi temperaturami, IR-sevanjem in za neposredno zaščito pred odletavajočimi stopljenimi kovinskimi delci ter plamenom so izdelana iz skrbno izbranih, najkvalitetnejših alu-aramidnih materialov, ki so še dodatno impregnirani z ognjevarnim premazom. Delavci, ki delajo na vročini, morajo nositi tudi spodnja oblačila iz bombaža, še boljše pa je, če so ta oblačila iz volne ali posebnih vlaken. Tako se namreč poveča zaščitni učinek in izboljša udobnost nošenja.

Varovalna oblačila proti mrazu se uporabljajo pri temperaturah pod -5 °C. Varujejo pred učinki izjemnega mraza, npr. pri delu v hladilnicah, na prostem pri zelo nizkih temperaturah in pri dejavnostih z malo gibanja na prostem v hladnih letnih obdobjih. V standardu so navedene zahteve za toplotno izolacijo celotnega oblačila, vključno s spodnjim oblačilom, kot tudi za zračnost, odpornost proti prepuščanju vodne pare in za količnik prepuščanja vodne pare. Toplotno izolacijo varovalnih oblačil proti mrazu, ki je bistveno boljša od tiste pri zimskih varovalnih oblačilih, zagotavljajo v glavnem večplastne z vato podložene in prešite tkanine iz naravnih ali umetnih vlaken.

Rokavice za zaščito pred mrazom

Zmogljivostni nivoji so:

  1. odpornost proti konvekcijskemu (prevodnost, prenos) mrazu (0-4)
  2. odpornost proti kontaktnemu (stik) mrazu (0-4)
  3. neprepustnost (penetracija) za vodo

Varovalna oblačila pri slabem vremenu imajo lastnosti varovalnih oblačil pred slabimi vremenskimi vplivi, vetrom in temperaturo okolice, ki je višja od  -5°C. Varovalna oblačila proti slabemu vremenu zaščitijo telo pred vplivi vetra, padavin in talno vlago. Uporabljajo jih delavci v gradbeništvu in pri delih na cestah, v gozdu, nujnih vzdrževalnih delih, delih na ladjah. Priporočamo, da imajo oblačila test o nepremočljivosti. Takšen test za tekstilije je hidrostatični tlačni preskus po standardu, znan je tudi Bundesmannov preskus dežne prhe. Tudi če so tekstilije nepremočljive, pa se slabe točke pokažejo potem, ko iz njih izdelajo dežni plašč in druga oblačila ter izdelke za dež. Pri delovnih oblačilih imajo veliko vlogo mehanske obremenitve, saj so deli oblačil na kolenih, komolcih in ramenih drugače obremenjeni kot npr. na hrbtu. Ko se oblačilo sešije, se šele na testiranjih na njem pokažejo točke, kjer dež premoči! Zato se delajo testi na sešitih, izdelanih oblekah v dežni prhiV kombinaciji s termopodlogo služijo ta oblačila hkrati tudi kot oblačila, ki varujejo pred mrazom do -5 °C. Zelo pomembna lastnost pa je »dihanje« (prenos toplote in vlage) nepremočljivih tekstilij, saj oblačilo ne sme povzročiti pregretja telesa. Delo je torej lahko udobno tudi v dežju, in to toliko bolj, kolikor bolj je proizvajalcu materiala in izdelovalcu varovalnega delovnega oblačila uspelo najti ravnotežje med nepremočljivostjo materiala in prepustnostjo za zrak in vlago.

_________________________________________________________

Nasveti:

  • V delovnih prostorih, opremljenih s klimatskimi napravami, se v vročih poletnih mesecih priporoča, da temperaturno odstopanje v delovnem prostoru ni nižje od 7 °C glede na zunanjo temperaturo.
  • Usposabljanje zaposlenih o:
    • z vročino povezanih zdravstvenih težavah (prepoznava znakov dehidracije, izčrpanosti, omedlelosti, vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti, vročinske kapi itd.);
    • dejavnikih, ki povišajo delavčevo občutljivost za vročino, kot so starost, teža in nekatera zdravila, alkohol.
  • Izogibanje slanim, sladkim in začinjenim jedem, ki vzpodbujajo žejo, izogibanje kofeinu, ki povzroča dodatno dehidracijo.
  • Izmenjava dela in počitkov v hladnejših prostorih za zmanjševanje vročinskega stresa. Zahtevna dela naj se opravijo v zgodnjih jutranjih urah, ko je temperatura zraka še nizka.
  • Delo v ekstremno vročih razmerah naj se izvaja v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoč
  • Primernost obleke in prehrane glede na temperaturo delovnega okolja ter delovni napor (pri tem je potrebno poudariti individualno prilagojenost obleke glede na delovni napor).
  • Delavski zaupnik mora zastopati delavca, ko ima ta občutek slabega zraka, pa čeprav so koncentracije škodljivih snovi in izmenjava zraka v predpisanih mejah – gre za tako imenovano udobje na delovnem mestu.
  • Vlogo pri reševanju problematike v zvezi s toplotnimi razmerami ima Inšpektorat RS za delo. Ta izvaja inšpekcijske nadzore, obravnava prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge, med drugim tudi v zvezi s toplotnimi razmerami na delovnem mestu. Inšpektorat RS za delo ima na svoji spletni strani objavljen tudi seznam ukrepov v času visokih temperatur v poletnem času, ki je uporaben tako za delavce kot tudi delodajalce.

Pomni:

  • Če delodajalec ne izvaja ustreznih (predpisanih) ukrepov proti škodljivim toplotnim vplivom na delavčevo zdravje, ga je delavec preko delavskega zaupnika dolžan o tem opozoriti. Če pa delodajalec teh vplivov (delo v izredno vročih/mrzlih pogojih) ni odpravil oziroma če je delavski zaupnik mnenja, da izvedeni varnostni ukrepi niso ustrezni in s tem na delavca preži neposredna nevarnost za zdravje oziroma življenje, ima delavec pravico odkloniti delo in zahtevati posredovanje inšpekcije dela.
  • Pri izbiri in naročanju delovne opreme in/ali obleke je potrebno posebno pozornost nameniti mnenju delavcev, kajti vsak delavec zase najbolje ve, kaj mu je udobno in kaj ne. Neudobna obleka (preohlapna, pretesna, neprimernih materialov, ki povzročajo srbenje, obleka, ki reže) moti delavca in mu preusmerja pozornost z dela, zaradi tega se zmanjša delovna učinkovitost ter poveča tveganje za nezgode.
  • Visoke temperature na delovnih mestih še dodatno bremenijo ženske med 45. – in 55. letom v obdobju menopavze. Potrebno jim je prisluhniti in prilagoditi delovne razmere (predvsem toplotne razmere, delovno obleko ter dostopnost do toaletnih prostorov in mrzle vode), da se bodo na delovnih mestih počutile kar najbolje. Delavski zaupnik naj po posvetu z njimi tovrstne probleme predstavi delodajalcu. Delodajalec je dolžen proučiti predlagane ukrepe in glede njih podati povratno informacijo. Del varnostne kulture v podjetju je tudi pozitiven odnos vodstva do upoštevanja težav delavk v menopavzi. Potrebno je ozaveščanje o problematiki menopavze na delovnem mestu, ki pa ne sme posegati v zasebnost posamezne delavke.

_________________________________________________________

Več na:

Anketa ZSSS o temperaturah na delovnem mestu, 2019

Kampanja Varno delo na soncu

Kampanja ETUC za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami

Delo v času vročinskih valov – platforma Heath shield

 


Predpisi in standardi:

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih

 

SIST EN ISO 11612:2015 varovalna obleka – Obleka za varovanje pred toploto in plamenom – Minimalne zahtevane lastnosti (ISO 11612:2015)

SIST EN 530:2010 Material za varovalno obleko, odporen proti obrabi – Preskusne metode

SIST EN 342:2018 Varovalna obleka – Oblačila in kompleti za zaščito pred mrazom

SIST EN 511:2006 Rokavice za zaščito pred mrazom

SIST EN ISO 811:2018 Tekstilije – Ugotavljanje neprepustnosti za vodo – Hidrostatično tlačni preskus (ISO 811:2018)

SIST EN 343:2019 Varovalna obleka – Zaščita pred dežjem