Stres / psihosocialna tveganja

Stres / psihosocialna tveganja

   

Glej tudi  

Izgorelost

Delovni čas

Mobing/trpinčenje/šikaniranje/izživljanje

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

Humanizacija dela in ergonomija


Stres je fiziološki, psihični in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi notranjim in zunanjim dražljajem (stresorjem). Stresor pa je katerikoli dogodek, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživlja kot težavnega oz. ogrožajočega, kar pri njem izzove stresni odziv. Stresor začasno zamaje posameznikovo telesno in psihično ravnovesje. Je povsem normalno odzivanje posameznika na dogajanje, saj naši možgani telesu zaradi občutka ogroženosti naročijo, naj se pripravi na boj ali na beg. Sledi buren hormonski odziv, ki aktivira maksimalne umske in telesne zmogljivosti in posamezniku omogoči, da se reši pred nevarnostjo. Gre za reakcijo, ki je našim prednikom omogočala preživetje. Ko se posameznik sooča s težavami v vsakdanjem življenju, ki ga ogrožajo, se vedno sproži opisana reakcija, čeprav se je morda sploh ne zaveda.

Bojna pripravljenost zahteva veliko energije, ki jo telo zagotovi z varčevanjem na račun imunskega sistema. To ni škodljivo, kadar stres traja kratek čas, kolikor je navadno potrebno, da si v naravi rešimo življenje. Dolgotrajni stres (npr. na delovnem mestu), ki traja tedne in mesece, pa lahko prav zaradi zmanjšanega delovanja imunskega sistema vodi v bolezen. Stres ni bolezen, vendar lahko omogoči številne zdravstvene težave (zdravje popusti na najšibkejšem organu posameznika).

Stres torej ni bolezen, ampak je prirojeni hormonski odziv našega telesa na strah in občutek ogroženosti, ki je potreben za beg ali boj, da si v nevarnosti rešimo življenje. Kratkotrajni stres je torej brez dvoma pozitiven, saj v trenutkih ogroženosti omogoča aktivacijo maksimalnih duševnih in telesnih sposobnosti. Kadar pa občutek ogroženosti traja predolgo, stres postane negativen in začne ogrožati naše zdravje na račun padca imunske sposobnosti in s tem sposobnosti samoozdravitve. V času stresa se rane dobesedno ne celijo in ljudje obolevajo zaradi bolezni, ki jim sicer ne bi prišle do živega. Stres je tudi v normalnih časih med najpogostejšimi razlogi za bolniško odsotnost z dela.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2022 o duševnem zdravju v digitalnem svetu dela (2021/2098(INI))


ZVZD-1 o stresu oziroma psihosocialnih tveganjih:

Delodajalec mora sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

Zagrožena je globa za delodajalca in njegovo odgovorno osebo, ki ne sprejme ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.


Organizacija dela:

Čeprav je mnogo virov stresa v našem privatnem življenju, pa je precej specifičnih virov stresa tudi na delovnem mestu, najpogosteje povezanimi z neprimerno organizacijo dela pri posameznem delodajalcu.

Organizacija dela je porazdelitev in usklajevanje delovnih nalog in pooblastil v organizaciji. Organizacija dela je način, kako so naloge razdeljene med posameznike v organizaciji, in načini, kako se te nato usklajujejo, da se doseže končni izdelek ali storitev. Organizacija ali struktura dela pove, kdo kaj počne, ne glede na to, ali se to počne v timih ali ne, in kdo je za kaj odgovoren.

Stres pri delu je torej emocionalna, vedenjska, kognitivna in fizična reakcija na nasprotujoče si in škodljive vidike dela, delovnega okolja in delovne organizacije. Gre za stanje, za katero je značilno povečano vzburjenje in nelagodje, ki ju pogosto spremljajo občutki nemoči in nezmožnosti soočanja z obremenilno situacijo. Ti občutki izhajajo:

  • nasprotij med zahtevami in dejanskim izpolnjevanjem obveznosti na delovnem mestu;
  • nejasnosti delovnih zahtev glede prioritete, pričakovanj in ocenjevanja;
  • preobremenjenosti glede na dejanske možnosti;
  • nezadostne usposobljenosti za delo (izobrazba, izkušnje, možnost dodatnega izobraževanja).

 

Pogosto zunanji ponudniki delodajalcem ponujajo svoje storitve obvladovanja stresa za zaposlene, ki so usmerjeni predvsem v blaženje simptomov stresa, kakršni so  meditacija in druge oblike pomirjanja. Simptomi stresa pa so s takim pristopom zgolj potlačeni in kmalu znova izbruhnejo.

V resnici se stres obvladuje s prepoznavanjem zgoraj naštetih stresorjev v organizaciji dela in z ukrepi za njihovo odpravljanje. Ko odpravimo vzrok občutkov ogroženosti, namreč popusti hormonska stresna reakcija na ogroženost.

ZSSS je v več zaporednih projektih sodeloval z  Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti pri nastanku brezplačnega spletnega orodja OPSA, prilagojenega specifičnim slovenskim potrebam, za prepoznavanje stresorjev na delovnem mestu. Orodje ponuja tudi nabor ukrepov za odpravo stresorjev.

Priporočamo delavskim zaupnikom, da na orodje opozorijo svojega delodajalca! 


Stres in mišično-kostna obolenja

Raziskave so dokazale, da stres pospeši nastajanje mišično-kostnih obolenj, zato je pri obvladovanju slednjih potrebno ukrepati tudi za obvladovanje stresa na delovnem mestu.

Mišično-kostna obolenja pospešuje stres zaradi naslednjih vzrokov na delovnem mestu: prevelike delovne obremenitve, nasprotujoče si zahteve in nejasna vloga, pomanjkanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na delavca, in pomanjkanje vpliva na način opravljanja dela, slabo vodene organizacijske spremembe, negotovost pri delu, neučinkovita komunikacija, pomanjkanje podpore vodstva ali sodelavcev, psihološko in spolno nadlegovanje, nasilje tretjih oseb, nizko zadovoljstvo pri delu.

Odziv telesa na dolgotrajni stres je namreč sproščanje kateholaminov ali kortikosteroidnih hormonov stresa, ki imajo vlogo pri razvoju kostno-mišičnih obolenj. Zaradi hormonov stresa pride do poslabšanja potrebnega obnavljanja mišic in sklepov ter do povečanega zaznavanja bolečine.

Toda socialna podpora vodij in sodelavcev lahko prepreči nastanek mišično-kostnih obolenj celo tam, kjer bi sicer pričakovali njihov nastanek.

Nauk: dobri odnosi do delavcev se obrestuje z nižjo bolniško odsotnostjo z dela in nižjo delovno invalidnostjo. Mišično-kostna obolenja so namreč najpogostejši vzrok za obolevanje delavcev.

Stres pospešuje nastanek mišično kostnih obolenj, EU OSHA, 2022: Psihosocialni dejavniki pri preprečevanju kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom


Stres na delovnem mestu in srčno-žilne bolezni:

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) je marca 2023 v angleščini objavila študijo z naslovom Povezava med srčno-žilnimi boleznimi in psiho-socialnimi dejavniki tveganja na delovnem mestuV njej povzema znanstvene raziskave o tem, kako z delom povezan stres povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni – vključno s kapjo.

Študija omenja naslednje vire stresa, povezanega z delom, ki lahko poveča tveganje za bolezni srca in ožilja:

  • obremenitev pri delu zaradi kombinacije visokih zahtev pri delu in majhnega nadzora nad delom –  1,3-krat povišano tveganje za bolezen ter 1,7-krat povečano tveganje za smrt pri osebah, ki imajo hkrati diabetes ali kap ali miokardni infarkt,
  • neravnovesje med v delo vloženim trudom in nagrado za opravljeno delo – 1,2-krat povečano tveganje za bolezen – ni pa povečanega tveganja za zgodnjo smrt,
  • kombinacija obremenitve pri delu ter neravnovesja med vloženim trudom in prejeto nagrado – 1,4-krat povečano tveganje za bolezen,
  • predolgi delovniki (več kot 55 ur dela tedensko) – 1,1-krat povečano tveganje za srčno-žilno bolezen in do 1,3-krat povečano tveganje za kap ter 1,7-krat povečano tveganje za smrt pred starostjo 65 let, povzročeno zaradi srčno-žilnih bolezni,
  • zaposlitvena negotovost, prekarna zaposlitev in trpinčenje na delovnem mestu: pri negotovosti zaposlitve 1,3-krat večje tveganje za srčno bolezen, pri prekarnih zaposlitvah 1,1-krat višje tveganje za infarkt in 1,2-krat za kap. Pri trpinčenju pa so raziskovalci zabeležili 1,6-krat višje tveganje za srčno-žilne bolezni. Posamezne raziskave, ki jih študija povzema, so pokazale celo 2-krat povečano tveganje.

Pomembno sporočilo študije pa je, da je ugodno psihosocialno delovno okolje zaščita pred srčno-žilnimi boleznimi: sodelovanje in podpora sodelavcev v kombinaciji s kakovostnim vodenjem ter postopkovno pravičnostjo zmanjšuje tveganje za infarkt 1,3-krat ter za enako znižuje tveganje za možgansko-žilne bolezni.

Študija opozarja še na naslednje dejavnike tveganja:

  • dolgotrajno stanje – do 2-kratno povečano tveganje za srčno bolezen v primerjavi s sedečim delom,
  • naporno fizično delo s premalo odmora,
  • dolgotrajno izmensko delo je pogosto povezano z izgubo nadzora nad razporeditvijo delovnega časa, težavami pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja, slabim počitkom, slabimi navadami, ki vodijo v prekomerno telesno težo in kajenje – po petih letih zato 1,2-krat povečano tveganje za infarkt in srčno-žilno bolezen – z dodatnimi leti izmenskega dela pa se tveganje še povečuje,
  • kemikalije, visoka temperatura in hrup na delovnem mestu tveganje povečujejo – a ni natančno določeno koliko.

Spol ni dejavnik, ki sam po sebi vpliva na povišano tveganje, vendar pa je zapažen povečan stres pri ženskah, ki nudijo dolgotrajno oskrbo  družinskim članom in torej teže usklajujejo delo in družinske obveznosti.

Učinek staranja na povečanje tveganja je manjši kot pri zgoraj naštetih dejavnikih. Tveganje pa je večje pri kombinaciji starosti in fizično napornih delovnih nalog.

Kako je torej možno zmanjšati tveganje srčno-žilnih bolezni zaradi stresa na delovnem mestu? Fizična in psihosocialna tveganja je treba preprečevati s celostnim pristopom, ki upošteva celotno obremenitev telesa in delovne zahteve. Preventivne dejavnosti, pomembne za zdravje srca in ožilja, vključujejo preprečevanje stresnih dejavnikov tveganja, kot so predolg delovni čas, neuravnoteženost delovnih naporov in nagrad, prevelike obremenitve ter težko fizično in naporno delo in druge slabe delovne pogoje. Preprečevanje dolgotrajnega stoječega  dela ter zmanjšanje in izboljšanje izmenskega dela so prav tako primeri ustreznih preventivnih dejavnosti.

Vabljeni k branju študije na tej povezavi: Povezava med srčno-žilnimi boleznimi in psiho-socialnimi dejavniki tveganja na delovnem mestu, dokument za razpravo, EU OSHA, marec 2023, v angleščini

12/2023 e-novica ZSSS (17. 3. 2023): Stres na delovnem mestu in srčno-žilne bolezni


Stres in poklicne bolezni:

Pobuda ZSSS za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih – posttravmatska stresna motnja, 16. 4. 2023, na tej povezavi


Orodja za obvladovanje stresa pri delu:

Nasveti EU OSHA za ocenjevanje tveganja: Zdravi delavci, uspešna podjetja – praktični vodnik za dobro počutje na delovnem mestu; Odpravljanje psihosocialnih tveganj in kostno-mišičnih obolenj v malih podjetjih

 

 

OPSA, orodje za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma, 2014

 

 

 

 

 

 

PKMO e- učbenik za obvladovanje mišično-kostnih obolenj in psihosocialnih obremenitev

 

 

 

 

 

Priročnik za ocenjevanje kakovosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem psihosocialnih tveganj, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, SLIC, 2018


Stališča sindikatov:

Resolucija ETUC o aktivnostih za obvladovanje stresa in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu “Uvrstimo direktivo na dnevni red”, na tej povezavi


Projekti ZSSS:

OCENJEVANJE IZVOROV PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ V ZDRAVSTVENIH, SOCIALNIH IN IZBRANIH DEJAVNOSTIH JAVNEGA SEKTORJA: E-ORODJE ZA CELOVITO PODPORO PROMOCIJI ZDRAVJA ZAPOSLENIH 2015 – 2016

BOLJŠE POKLICNO ZDRAVJE DELAVCEV Z USPOSABLJANJEM DELAVSKIH ZAUPNIKOV ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU ZA UČINKOVITO SODELOVANJE PRI OCENJEVANJU TVEGANJA,
2015-2016

BOLJŠE POKLICNO ZDRAVJE DELAVCEV Z USPOSABLJANJEM DELAVSKIH ZAUPNIKOV ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU, 2013 – 2014

PROGRAM PODPORE ZA DELODAJALCE IN ZAPOSLENE PRI ODPRAVLJANJU STRESA POVEZANEGA Z DELOM IN PRI ZMANJŠEVANJU NJEGOVIH ŠKODLJIVIH POSLEDIC, 2010 – 2011

MODEL ZA MEDIACIJO – ORODJE ZA DOSEGANJE ENAKOPRAVNOSTI NA TRGU DELA, 2008 – 2009


Publikacije:

Usklajevanje dela in zasebnosti, tematska številka Delavske enotnosti, marec 2019

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Dobra praksa pri obvladovanju stresa na delovnem mestu, EU OSHA, HWC 2014-2015

Facts/Dejstva št. 74 Predvidevanja strokovnjakov o nastajajočih psihosocialnih tveganjih, ki so povezana z varnostjo in zdravjem pri delu

 

 

PLAKATI MDDSZ 2022 za manj stresa zaposlenih v zdravstvu:

     

_


Strokovni članki:

OSHwiki: Mag. Dušan Nolimal, dr. med., spec.


Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

EVROPSKI OKVIRNI SPORAZUM O NADLEGOVANJU IN NASILJU NA DELOVNEM MESTU, 26/04/2007

OKVIRNI SPORAZUM O STRESU V ZVEZI Z DELOM, 08/10/2004 – prevod, financiran s strani Evropske komisije

OKVIRNI SPORAZUM O STRESU V ZVEZI Z DELOM, 08/10/2004 – prevod, potrjen na seji Ekonomsko-socialnega sveta, 23. 4. 2008


E-novice ZSSS:

26/2024 e-novica ZSSS (25. 4. 2024): Vpliv podnebnih sprememb na duševno zdravje delovno aktivnega prebivalstva

48/2023 e-novica ZSSS (16. 11. 2023): Pravica do odklopa za več poklicnega zdravja