Zdravstvena tveganja zaradi vročine pri delu
Glej tudi:
Poklicna obolenja zaradi UV sevanja
Sevanje
Mikroklima
Zdravstvena tveganja zaradi dela v ekstremnih temperaturah:
Delo v vročini je lahko nevarno in lahko škoduje delavcem. Človeško telo mora vzdrževati telesno temperaturo približno 37 °C. Če se mora telo preveč truditi, da bi se ohladilo, ali če se začne pregrevati, delavec zboli za boleznijo, povezano z vročino.
Vročinski stres je celotna toplotna obremenitev, ki ji je delavec lahko izpostavljen zaradi skupnih prispevkov presnovne toplote, oblačil in okoljskih dejavnikov (tj. temperature in gibanja zraka, vlage in sevane toplote). Blag ali zmeren vročinski stres lahko povzroči nelagodje in negativno vpliva na storilnost in varnost, ne škoduje pa zdravju.
Temperaturni ekstremi neposredno vplivajo na zdravje, saj ogrožajo sposobnost telesa za uravnavanje svoje notranje temperature. Poleg tega lahko poslabšajo kronična obolenja, kot so srčno-žilne bolezni, bolezni dihal, cerebrovaskularne bolezni in bolezni, povezane s sladkorno boleznijo. Številne študije so povezale višje temperature tudi s povečanjem deleža samomorov, obiskov na urgentnem oddelku zaradi duševne bolezni in slabim duševnim zdravjem.
Telo izmenjuje toploto z okolico predvsem prek sevanja, konvekcije in izhlapevanja znoja.
Sevanje je proces, pri katerem telo pridobiva toploto od vročih predmetov v okolici, kot so vroča kovina, peči in parne cevi, ter oddaja toploto hladnim predmetom, kot so ohlajene kovinske površine, ne da bi prišlo v stik z njimi. Sonce je običajen primer vira sevane toplote. Sevana toplota se ne pridobiva niti ne oddaja, če je temperatura predmetov v okolici enaka temperaturi kože (približno 35 °C).
Konvekcija je proces, pri katerem telo izmenjuje toploto z okoliškim zrakom. Telo pridobiva toploto iz vročega zraka in jo oddaja v hladni zrak, ki pride v stik s kožo, ali med izdihovanjem in vdihovanjem. Konvektivna izmenjava toplote se poveča z naraščajočo hitrostjo zraka in večjimi razlikami med temperaturo zraka in temperaturo kože ali vdiha oziroma izdiha.
Izhlapevanje znoja iz kože hladi telo. Izhlapevanje poteka hitreje, hladilni učinek pa je opaznejši pri veliki hitrosti vetra in nizki relativni vlažnosti. Na vročih in vlažnih delovnih mestih je hlajenje telesa zaradi izhlapevanja znoja omejeno, saj zrak ne more sprejeti več vlage. Na vročih in suhih delovnih mestih je hlajenje zaradi izhlapevanja znoja omejeno s količino znoja, ki ga proizvede telo.
V zmerno vročih okoljih telo poskuša odstraniti odvečno toploto, tako da lahko ohranja normalno telesno temperaturo. Srčni utrip se pospeši, da pride do večjega dotoka krvi skozi zunanje dele telesa in kožo, tako da se odvečna toplota odvaja v okolje, in pojavi se znojenje. Te spremembe postavljajo dodatne zahteve za telo. Spremembe pretoka krvi in prekomerno znojenje zmanjšujejo človekovo sposobnost za fizično in umsko delo. Ročno delo ustvarja dodatno presnovno toploto in povečuje toplotno obremenitev telesa.
Ljudje na splošno ne morejo zaznati svojih simptomov, povezanih z vročinskim stresom. Njihovo preživetje je lahko odvisno od sposobnosti sodelavcev, da prepoznajo te simptome ter pravočasno poiščejo prvo pomoč in zdravniško oskrbo. V nadaljevanju so pojasnjeni različni učinki vročinskega stresa na zdravje in predlagani nasveti, kako pomagati prizadetemu delavcu.
Nasvet: Če začutite simptome vročinskega stresa, prenehajte z delom, pijte vodo, odstranite nepotrebna oblačila in se usedite v hladen prostor v senci. Če se v 30 minutah ne morete ohladiti, poiščite nujno medicinsko pomoč.
Toplotni udar:
Tipičen primer toplotnega udara: Posameznik, ki oblečen v zaščitno obleko opravlja težko delo v vročih in vlažnih pogojih, je izpostavljen toplotnemu udaru, ker:
- oblačila in vlažnost okolja preprečujeta znojenje,
- toplota se v telesu dodatno ustvarja zaradi dela. Če je njeno odvajanje onemogočeno, se telesna temperatura prične dvigovati,
- povečano izločanje znoja lahko povzroči dehidracijo,
- zviša se srčni utrip, kar dodatno obremeni telo,
- če telo generira več toplote, kot jo lahko izgublja, se bo telesna temperatura zviševala,
- sčasoma doseže stopnjo, ko telesni nadzorni mehanizem neha delovati,
- simptomi se stopnjujejo z daljšanjem časa dela v teh pogojih.
Toplotni udar ima različne posledice, nekateri posamezniki so zanj bolj dovzetni kot drugi.
Tipični simptomi toplotnega udara so:
- nesposobnost koncentriranja,
- mišični krči,
- vročinski izpuščaji,
- močna žeja (simptom se pojavi dokaj pozno),
- omedlevica,
- izčrpanost/utrujenost, omotica, slabost, glavobol, vlažna koža,
- vročinska kap (vroča suha koža, zmedenost, krči in morebitna izguba zavesti). To je najhujša možna posledica in se lahko konča s smrtjo, če se pravočasno ne ukrepa.
Poklicne bolezni:
502.01 Katarakte, ki jih povzroči toplotno sevanje
502.02 Bolezni očesne mrežnice po izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju
Smernice za delo v ekstremnih temperaturah:
Delo na prostem v vročini – smernice za delodajalce, MDDSZ, 18. 7. 2025
Vročina pri delu – smernice za delovna mesta, smernice EU OSHA 2023 za dela na prostem, ki veljajo za Slovenijo od 12. 7. 2025
Visoke temperature pri delu – smernice za delovna mesta, IRSD, 17. in 18. 6. 2025
Pred nami je nov vročinski val, IRSD, 11. 8. 2025
Podnebne spremembe in toplotni stres na delovnem mestu, skupno tehnično poročilo in smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Svetovne meteorološke organizacije (WMO), avgust 2025, v angleščini
- Pogostost in intenzivnost ekstremnih vročinskih pojavov sta se močno povečali, kar povečuje tudi tveganje za delavce, ki delajo tako na prostem kot v zaprtih prostorih.
- Produktivnost delavcev z vsako stopinjo nad 20 °C pade za od 2 do 3 %.
- Zdravstvena tveganja vključujejo toplotni udar, dehidracijo, ledvično disfunkcijo in nevrološke motnje, kar vse ovira dolgoročno zdravje in ekonomsko varnost.
- Približno polovica svetovnega prebivalstva je prizadeta zaradi škodljivih posledic visokih temperatur.
Primer dobre prakse iz Italije – spletno orodje za oceno tveganja za vročinski stres pri delu:
Italijanski Nacionalni inštitut za zavarovanje pred nezgodami pri delu (INAIL) je razvil spletno orodje za določanje dnevnih stopenj tveganja za delavce v Italiji glede na to, kako fizično naporno je njihovo delo in ali delajo na soncu ali v senci. Orodje vsebuje zemljevid Italije z označenimi stopnjami tveganja za vročinski udar glede na intenzivnost telesne dejavnosti.
Povezava na spletno orodje INAIL, v angleščini
Več o italijanskem orodju v angleščini
Nasvet INAIL: Če začutite simptome vročinskega stresa, prenehajte z delom, pijte vodo, odstranite nepotrebna oblačila in se usedite v hladen prostor v senci. Če se v 30 minutah ne morete ohladiti, poiščite nujno medicinsko pomoč.
Zmerna telesna dejavnost vključuje:
- dejavnosti zgornjih okončin (zabijanje žebljev, piljenje)
- vožnja terenskih tovornjakov, traktorjev ali gradbenih strojev
- delo z zgornjim delom telesa (delo s pnevmatskim kladivom, sestavljanje traktorjev, ometavanje, občasno prenašanje srednje težkega materiala, pletje, okopavanje, pobiranje sadja ali zelenjave)
- potiskanje ali vlečenje lahkih vozičkov ali samokolnic
- hoja z zmerno hitrostjo (3,5 in 5,5 km/h)
- zlaganje opeke
- sestavljanje vozil
Intenzivna telesna dejavnost vključuje:
- Fizično intenzivno dejavnost zgornjega dela telesa; prenašanje težkega materiala
- Delo, pri katerem je potrebna uporaba sekire ali lopate za lopatanje ali kopanje v intenzivnem tempu
- Delo s kladivom
- Žaganje, skobljanje ali sekanje trdega lesa
- Ročna košnja, kopanje
- Hoja s hitrostjo med 5,5 in 7,0 km/h
- Potiskanje ali vlečenje samokolnic in vozičkov s težkim tovorom
- Urejanje betonskih blokov
- Večkratno plezanje po stopnicah ali lestvah
Naročite publikaciji ZSSS z informacijami o ocenjevanju tveganja in upravljanju temperaturnega udobja na delovnem mestu:
PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA
ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
E-novice ZSSS:
38/2025 e-novica ZSSS (12. 8. 2025): Pred nami je nov vročinski val
36/2025 e-novica ZSSS (18. 7. 2025): Smernice za delodajalce – Delo na prostem v vročini
35/2025 e-novica ZSSS (15. 7. 2025): Nove slovenske smernice in novo spletno orodje OiRA za ocenitev tveganja pri delu v ekstremnih temperaturah
34/2025 e-novica ZSSS (11. 7. 2025): Prekinitev dela na prostem pri temperaturah nad 30 °C
33/2025 e-novica ZSSS (8. 7. 2025): Evropa potrebuje varne najvišje dovoljene delovne temperature
31/2025 e-novica ZSSS (18. 6. 2025): Visoke temperature pri delu – smernice IRSD za delovna mesta
37/2024 e-novica ZSSS (26. 7. 2024): Poročilo ILO o zdravstvenih posledicah vročine pri delu, julij 2024
