Nezgode pri delu / poškodbe pri delu

Nevarnost povleka

Glej tudi

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

Strokovni delavec za varnost pri delu

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

Zaščita pred večjimi industrijskimi nesrečami – Seveso

Statistika in ocene stanja varnosti in zdravja pri delu

Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc

Delavci so obvezno zavarovani:

pokojninsko-invalidsko zavarovani za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni,
zdravstveno zavarovani za primer poškodbe pri delu ali poklicno bolezen.

Definicije:

Poškodba pri delu je (definicija v ZPIZ-2):

poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan;
poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, če prevoz organizira delodajalec ter poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na službeni poti;
obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

Tolmačenje MDDSZ: Poškodba v času odmora med delom, 17. 2. 2015

Hujša poškodba pri delu: kadar pride do take poškodbe zdravja, da je v nevarnosti življenje, ali je trajno oslabljen del telesa, iznakažen, nezmožen za delo.

Nezgoda pri delu (definicija je v ZVZD-1): Je nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca. OPOMBA: Izločene so torej poškodbe na poti na in z dela.

Kolektivna nezgoda: V isti nezgodi se poškodujeta najmanj dva delavca.

Nevarni pojav: To je dogodek, ob katerem je ali bi lahko nastala premoženjska škoda, je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje delavca oziroma bi lahko prišlo do nezgode delavca, zaradi katere bi bil delavec nezmožen za delo. Delodajalec mora inšpekciji dela takoj prijaviti vsak nevarni pojav.

Glej na spletni strani IRSD: Prijava nevarnega pojava

Poškodovanec (Definicija je v pravilniku.): Je delavec, kakor je opredeljen v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, in oseba, ki je na dan nastanka poškodbe pri delu obvezno zdravstveno zavarovana za poškodbo pri delu v skladu s predpisi o obveznem zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Zgodovinski plakat NUK, po 1960

Prijava nezgode pri delu:

ZVZD-1 določa: Delodajalec mora inšpekciji dela takoj prijaviti vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen.

Prijave po 1. 9. 2022: SPOT – Državni portal za poslovne subjekte in samostojne podjetnike (gov.si)

Navodilo ZZZS za izpolnjevanje obrazca Prijave nezgode in poškodbe pri delu

Obrazci za prijavo na IRSD do 1. 9. 2022 na tej povezavi

Prijava po 1. 9. 2022: glej 25/2022 e-novica ZSSS: Po 1. 9. 2022 digitaliziran obrazec prijave nezgode pri delu

Statistika o nezgodah pri delu:

Statistika o nezgodah pri delu je eden glavnih kazalnikov stanja varnosti in zdravja pri delu.

Glej Evropska statistika nezgod pri delu: Accidents at work statistics (ESAW)

Glej statistiko zbrano v kampanji ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem dnevu spomina na tej povezavi

Glej tudi kampanjo: Nič smrti pri delu

Glej: 21/2022 e-novica ZSSS: Šest mrtvih v eksploziji v Melamin Kočevje

Statistika IRSD o nezgodah pri delu zaradi vročine, september 2025

Nove ocene pojava nezadostnega poročanja o nezgodah pri delu v Evropi:

Analiza EUROGIP, avgust 2024, v angleščini

Glej: https://zssszaupnikvzd.si/wp-content/uploads/2024/08/EUROGIP-2023-Under-reporting-of-accidents-at-work-in-Europe.pdf

Odškodnina za škodo zaradi nezgode pri delu

Škoda je lahko premoženjska (materialna škoda) in nepremoženjska (npr. pretrpljene bolečine, zmanjšanje življenjske aktivnosti, skaženost, pretrpljen strah).

Odškodnina je nadomestilo ali povrnitev utrpljene škode, do katere smo upravičeni, če so izpolnjeni vsi pogoji, opredeljeni z zakonom:

Škoda mora biti resnična in dokazljiva.
Škoda je nastala zaradi protipravnega ravnanja povzročitelja.
Obstaja vzročna zveza med ravnanjem povzročitelja škode in nastalo škodo.
Povzročitelj škodo povzroči naklepno oziroma malomarno (krivdna odgovornost).
Kadar tako določa zakon, je povzročitelj odgovoren tudi na podlagi objektivne odgovornosti (npr. odgovornost za škodo povzročeno med opravljanjem nevarne dejavnosti in odgovornost za škodo, ki izvira od nevarne stvari).

POMNI: Poleg pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja lahko delavec od delodajalca zahteva odškodnino za škodo na zdravju, ki je posledica delodajalčevega ravnanja (npr. neupoštevanje predpisov o varnem delu). To pa mora dokazati na sodišču.

Najsmrtonosnejša industrijska nesreča v zgodovini:

SHAVAR, DHAKA, BANGLADESH – 2013/04/25: Rescue workers take part in the rescue of the eight-storey building Rana Plaza which collapsed at Savar Dhaka, Bangladesh April 25, 2013. (Photo by K M Asad/LightRocket via Getty Images)

Do zrušenja stavbe Rana Plaza (imenovane tudi Savar) je prišlo 24. aprila 2013 v Bangladešu, ko se je osemnadstropna poslovna stavba Rana Plaza zrušila zaradi strukturne okvare. Iskanje preživelih je trajalo 19 dni in se končalo 13. maja 2013, potrjeno število smrtnih žrtev pa je bilo 1.134. Iz stavbe so rešili približno 2.500 poškodovanih oseb. Velja za eno najsmrtonosnejših strukturnih okvar v sodobni zgodovini človeštva in najsmrtonosnejšo nesrečo v tovarni oblačil v zgodovini ter je najsmrtonosnejša industrijska nesreča v zgodovini Bangladeša. Amnesty International jo je označila za „najbolj šokanten nedavni primer zlorabe človekovih pravic, povezane s poslovanjem“. V stavbi, ki sicer baje ni bila zgrajena za namene industrijske proizvodnje, je delovalo več tovarn za izdelavo oblačil za svetovni trg. Čeprav so se na zgradbi dan pred zrušenjem začele kazati razpoke, je lastnik stavbe Sohel Rana delavcem zagotovil, da je varna. Menedžment Ether Tex je delavcem zagrozil, da bodo ob enomesečno plačo, če naslednji dan ne pridejo na delo. Zgradba se je zrušila v 3 minutah in v ruševinah je ostalo ujetih na tisoče ljudi.

Vir: Wikipedia

Naročite publikacije ZSSS z informacijami o poškodbah/nezgodah pri delu:

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

E-vodnik EU po tveganjih za varnost pri delu v cestnem prometu (VeSafe) – e-priročnik za varnost vozil pri delu, , EU OSHA (POZOR: Izberi jezik slovenščina!)

On 26. junija, 2022 / Nezgode pri delu / poškodbe pri delu

Nezgode pri delu / poškodbe pri delu

Glej tudi

Obvezno zavarovanje

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

Strokovni delavec za varnost pri delu

Ocena tveganja

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

Mladi

Zaščita pred večjimi industrijskimi nesrečami – Seveso

Statistika in ocene stanja varnosti in zdravja pri delu

Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc

Delavci so obvezno zavarovani:

Definicije:

Prijava nezgode pri delu:

Statistika o nezgodah pri delu:

Nove ocene pojava nezadostnega poročanja o nezgodah pri delu v Evropi:

Odškodnina za škodo zaradi nezgode pri delu

Najsmrtonosnejša industrijska nesreča v zgodovini:

Naročite publikacije ZSSS z informacijami o poškodbah/nezgodah pri delu:

E-novice o nezgodah pri delu:

Predpisi:

Usposabljanja:

NASLOV

KDO SMO

UPORABNE POVEZAVE