STA novice / Mesec: Zagotavljanje pravice do odklopa enostavno, inšpektorji sprva svetovalci

On 16. oktobra, 2024 / Delo na daljavo

STA novice / Mesec: Zagotavljanje pravice do odklopa enostavno, inšpektorji sprva svetovalci (dopolnjeno)

sreda, 16.10.2024

Ljubljana, 16. oktobra (STA) – Minister za delo Luka Mesec meni, da so ukrepi za zagotavljanje pravice do odklopa, ki jih morajo do 16. novembra sprejeti delodajalci, enostavni, se pa zaveda, da si podjetja in poklici niso enaki. Ministrstvo je zato danes objavilo smernice za oblikovanje ukrepov. Inšpektorji bodo sicer v prvih mesecih po izteku roka predvsem svetovalci.

Mesec je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril, da je pravica do počitka temeljna pravica vseh zaposlenih in je stara vsaj toliko kot osemurni delovnik. Če je v 20. stoletju veljalo, da človek osem ur na dan dela, osem ur spi, osem ur pa mu mora ostati za počitek, rekreacijo, družino, hobije in druge interese, v 21. stoletju ni več tako, je dejal.

Teh osem ur, ko naj bi počivali, smo namreč z napredkom na področju telekomunikacijskih tehnologij po njegovih besedah začeli spreminjati v podaljšek delovnega časa, tako da smo ves čas v kontaktu s sodelavci, na voljo strankam, delodajalcu. To potrjujejo tudi študije o številnih psihičnih in fizičnih boleznih našega časa, kot so depresija, anksioznost, motnje spanja, je naštel.

Slovenija je pri uvajanju pravice do odklopa med vodilnimi na svetu, je nadaljeval, cilj pa je, “da bi ljudem zopet zagotovili pravico do prostega časa”.

“Na ministrstvu se zavedamo, da niso vsa podjetja enaka in da poklic ni enak poklicu, da seveda obstajajo takšne in drugačne specifike, zato pravice do odklopa v zakonu nismo uvajali z enakimi vatli za vse, saj bi s tem povzročili marsikatero nepravičnost ali pa motnjo v delovnih procesih. Namesto tega smo lani, ko je bil zakon sprejet, predpisali, da imajo podjetja leto dni časa, da sama uvedejo ukrepe, s katerimi bodo zagotovila pravico do odklopa,” je spomnil Mesec.

To je po njegovih besedah enostavno. Kot primer je navedel vpeljavo pravila, da zaposleni po 18. uri ne prejemajo več elektronske pošte, pošiljatelj tako prejme le sporočilo avtomatskega odzivnika, da bo zaposleni na pošto odgovoril zjutraj. Elektronsko sporočilo v tem primeru zadrži server in ga zaposlenemu posreduje šele zjutraj, ko se ta vrne v službo.

Zaposleni pa nimajo pravice do odklopa v času dežurstev in pripravljenosti, je izpostavil minister.

Za javni sektor je predlog v zvezi z uvajanjem ukrepov za zagotavljanje pravice do odklopa v okviru kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti že pripravljen, je razkril. Predstavili ga bodo v nekaj tednih.

Sicer pa je Mesec napovedal še, da bo Inšpektorat RS za delo v zvezi z pravico do odklopa v prvih mesecih deloval predvsem “napotilno”. “V podjetjih bo preverjal, ali so z ustreznimi ukrepi zagotovila pravico do odklopa. Če je niso, bo svetoval, na kakšen način to narediti,” je pojasnil.

Da bi bilo ustrezno pripravljenih čim več delodajalcev, je ministrstvo za delo danes na spletni povezavi sta.si/qjBndo objavilo smernice, iz katerih izhaja, da so ukrepi lahko različnih vrst.

Met tistimi tehnične narave so izklop strežnika elektronske pošte; preprečitev pošiljanja in prejemanja sporočil; dodajanje vsebine k sporočilu, ki vsebuje pouk glede pravice do odklopa, na primer da se delavec ni dolžan odzvati na prejeto sporočilo v času odklopa in da zaradi tega ne more utrpeti sankcij; izbris e-sporočila, poslanega izven določenega časovnega okvira s povratnim sporočilom pošiljatelju, da je bilo sporočilo izbrisano in tako dalje.

Zaposleni lahko z vidika tehnike ukrepa tudi sam, in sicer tako, da vklopi nastavitev samodejnih odgovorov na e-pošto.

Možni pa so tudi drugačni ukrepi, ministrstvo med njimi izpostavlja usposabljanje vodij in posredovanje navodil vodjem, naj izven delovnega časa ne vzpostavljajo stikov glede delovnih nalog z zaposlenimi, naj dajejo zgled odklopa od komunikacij, povezanih z delom.

V poštev pride tudi dajanje navodil zaposlenim o upoštevanju ukrepov, “pri čemer je smiselno, da se delodajalec sklicuje na obveznost delavca, kot je določena v 34. členu zakona o delovnih razmerjih – upoštevanje delodajalčevih navodil -, vključno s pojasnilom, da uresničevanje pravice do odklopa za delavca ne sme imeti negativnih posledic”.

Ministrstvo v smernicah omenja še izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih o pomenu pravice do odklopa z vidika varnosti in zdravja pri delu, varovanja delavca pred psihosocialnimi tveganji in podobno ter izrecno prepoved opravljanja dela v času počitka, razen v izjemnih primerih.

Pravico do odklopa je prinesla novela zakona o delovnih razmerjih, ki jo je DZ po vetu državnega sveta drugič potrdil novembra lani.

Vir: Mesec: Zagotavljanje pravice do odklopa enostavno, inšpektorji sprva svetovalci

Delo na daljavo in hibridno delo – novo poglavje kampanje “Varno in zdravo delo v digitalni dobi”

On 9. oktobra, 2024 / Delo na daljavo, Novice

E-novica ZSSS št. 46/2024 (9. 10. 2024): Delo na daljavo in hibridno delo – novo poglavje kampanje “Varno in zdravo delo v digitalni dobi”

Od oktobra 2024 do januarja 2025 bo evropska kampanja “Varno in zdravo delo v digitalni dobi” ozaveščala o tveganjih za varnost in zdravje pri delu na daljavo in pri hibridnem delu. Tej temi bo posvečen tudi tradicionalni evropski teden varnosti in zdravja pri delu, ki bo letos od 21. do 25. oktobra 2024.

Delo na daljavo je delo, pri katerem delavec dela zunaj prostorov delodajalca, tudi od doma, pri delu pa uporablja digitalne tehnologije, kot so osebni računalniki, pametni telefoni, prenosni računalniki, programski paketi in internet. Če se delo na daljavo kombinira z delom v prostorih delodajalca, se to imenuje hibridno delo.

Čeprav imajo delavci na daljavo koristi od samostojnejšega in prožnejšega delovnega časa, pa jim lahko ta povzroča nekatere izzive. Prvič, psihosocialna tveganja (ki izhajajo iz družbene izolacije, večje intenzivnosti dela, dela zunaj rednega delovnega časa ter neskladja med zasebnim in poklicnim življenjem) lahko privedejo do stresa in duševne bolezni. Drugič, dolgotrajno sedenje povečuje fizično tveganje za kostno-mišična obolenja, kot so bolečine v križu.

Delodajalci se sicer res srečujejo s težavami pri izvajanju tradicionalnih ocen tveganja za zdravje in varnost na domu delavca, a te so danes potrebne bolj kot kdaj prej. Zato je pomembno izboljšati naše znanje o praksah in praktičnih orodjih, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu na daljavo.

Več gradiv v slovenščini na tej povezavi in v drugih jezikih na tej povezavi. Na primer:

Preprečevanje kostno-mišičnih obolenj pri delu na daljavo: Pandemija covida-19 je pospešila naraščajoč trend dela na daljavo. Delo od doma ima določene prednosti, kot je na primer prihranek časa, potrebnega za prevoz do pisarne in nazaj. Povezano pa je tudi s povečanjem dolgotrajnega sedenja, družbeno izolacijo od sodelavcev in težavami z odklopom. V tem informativnem biltenu je pojasnjeno, zakaj lahko to negativno vpliva na zdravje delavcev, ki opravljajo delo na daljavo, in prispeva k razvoju ali poslabšanju kostno-mišičnih obolenj. Vsebuje nasvete za delavce in delodajalce, kako ustvariti udobno in zdravo domačo pisarno ter kako ostati aktiven med delom na daljavo.

Vabljeni k ogledu!

Delo na daljavo / delo od doma

On 21. junija, 2022 / Delo na daljavo

Delo na daljavo oziroma delo od doma in pravica do odklopa

Vir: SURS, 18. 11. 2022

Glej tudi Digitalizacija dela

Tudi v Sloveniji se je v času pandemije COVID-19 (2020-2021) razmahnilo delo na daljavo oziroma delo od doma, ki delavcem prinaša nova tveganja za varnost in zdravje pri delu. Delo na daljavo je s pomočjo informacijske tehnologije v praksi preizkušeno možno in bo pri večini delodajalcev ostalo vsaj kot občasna oblika dela. Zahteva pa dopolnitev delovnega prava v zakonu, kolektivnih pogodbah, aktih delodajalca in v pogodbah o zaposlitvi.

Najmanj en dan v tednu je delala od doma približno desetina zaposlenih, SURS novica 13. 12. 2022: Večina zaposlenih (80 %) je oktobra 2022 vse dni v tednu delala na lokaciji delovnega mesta, 2 % sta delo opravljala od doma, 8 % zaposlenih pa delno od doma in delno na lokaciji delodajalca. Z dela je bila odsotna desetina zaposlenih. Najmanj en dan v tednu je delalo od doma 11 % zaposlenih; to je bilo enako kot oktobra 2021. Delo od doma je bilo bolj razširjeno med zaposlenimi ženskami – med njimi je bilo takih 12 %, med zaposlenimi moškimi pa 10 %. Od doma so v večji meri delali zaposleni, ki prebivajo v zahodni Sloveniji – najmanj en dan v tednu jih je tako delalo 16 %. Pri zaposlenih iz vzhodne Slovenije je bilo takih 6 %. Od doma so v večji meri delali bolj izobraženi. Med zaposlenimi s terciarno izobrazbo jih je 17 % delalo od doma najmanj en dan v tednu, medtem ko je bilo med nižje izobraženimi takih 7 %.

Najmanj en dan v tednu delala od doma skoraj četrtina terciarno izobraženih zaposlenih, SURS novica 12. 1. 2023: Najmanj en dan v tednu je delalo od doma 12 % zaposlenih; to je bilo za odstotno točko več kot mesec prej. Pred enim letom pa je bilo zaposlenih, ki so delali na tak način, za 6 odstotnih točk več, 18 %. Delo od doma je bilo bolj razširjeno med terciarno izobraženimi – najmanj en dan v tednu jih je tako delala nekaj manj kot četrtina (23 %) oz. za 6 odstotnih točk več kot v oktobru. Med nižje izobraženimi je bilo takih 6 % zaposlenih. V primerjavi z letom prej jih je bilo med višje izobraženimi za 6 odstotnih točk manj, med nižje izobraženimi pa za 4 odstotne točke manj. Od doma so v največji meri delali zaposleni iz srednje starostne skupine (35–54 let), takih je bilo 14 %. Med zaposlenimi, starimi 55 let ali več, pa jih je delo opravljalo od doma najmanj en dan v tednu 5 %.

Prav tako pa prinaša nova tveganja za varnost in zdravje pri delu, ki zahtevajo dopolnitev delodajalčeve ocene tveganja in ozaveščanje o ergonomski ureditvi delovnega mesta na daljavo ter o psihosocialnih tveganjih, povezanih z delom na daljavo.

Delodajalec je dolžan inšpekcijo dela obvestiti o uvedbi dela na daljavo s pomočjo Od decembra 2020 dalje lahko delodajalci IRSD obveščajo o odrejenem delu od doma s pomočjo portala Slovenska poslovna točka SPOT.

Prijava na SPOT na tej povezavi

Množično delo od doma je med pandemijo covid-19 pokazalo svoje negativne plati. Medicina dela je poročala o dramatičnem porastu mišično-kostnih težav zaradi ne-ergonomsko urejene domače pisarne, o težavah z očmi, o senzorični utrujenosti… Marsikdo je torej v domači improvizirani pisarni podcenil načela za varno in zdravo delo.

Za varnost in zdravje pri delu na daljavo je ključno vedeti:

- Delodajalec je dolžan zagotavljati varnost in zdravje pri delu ne glede na kraj opravljanja dela Torej ne le v lastnih poslovnih prostorih ampak v primeru dela na daljavo tudi na delavčevem domu.
- Za ergonomsko ureditev delovnega mesta za delo z računalnikom sta potrebni vsaj od računalnika ločeni tipkovnica in miška (vgrajeni v prenosni računalnik po dolgotrajnem delu povzročata bolečine!) in ustrezno velik zaslon.

Medicina dela pa je med pandemijo poročala še o resnih psihosocialnih posledicah rednega dela na daljavo: o občutku izoliranosti od soljudi, anksioznosti, depresiji, izgorelosti, tehnološkem stresu, motnjah spanja…

Tako evropske kot nacionalne raziskave so potrdile naslednjo dejstvo: delavci, ki za delodajalca za računalnikom delajo od doma, delajo precej dlje od 40 ur tedensko. Delajo namreč tudi v svojem zasebnem času, vse dokler delo ni narejeno. Evropske ankete (vanje smo bili vključeni tudi Slovenci) so pokazale, da se dlje kot 40 ur tedensko petkrat pogosteje dela na daljavo kot v pisarni na lokaciji delodajalca. Po tej neslavni statistiki smo Slovenci baje na petem mestu med 27 državami EU! Očitno je, da Slovenci še ne znamo samostojno potegniti meje, kdaj se konča delovnik, če se dela na daljavo.

Omejitev delovnega časa na 8 ur dnevno ter na 40 ur tedensko pa je pomembna z vidika varnosti in zdravja pri delu. Predolgo delo je dokazano nevarno. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 2021 skupaj z Mednarodno organizacijo dela (ILO) objavila rezultate globalne raziskave, da je pri delu dlje kot 55 ur tedensko tveganje, da človek umre zaradi možganske kapi, večje za 35 % in za 17 % večje za nastanek bolezni srca. Še druge raziskave potrjujejo, da delo več kot 40 ur tedensko povzroča slabšo regeneracijo utrujenega telesa, skokovit porast mišično-kostnih obolenj, motnje vida, glavobole in motnje spanca ter že omenjene težke psihosocialne posledice.

Ureditev:

Inšpektorat lahko delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja. Delodajalec je delavcu dolžan zagotavljati varne pogoje za delo na domu, kar pomeni da mora po ZVZD-1 oceniti tveganje za varnost in zdravje pri delu ter izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki.

Delavec, ki opravlja delo na domu ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca (dopust, regres, bolniški dopust, prehrana med delom), vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in do sindikalnega organiziranja.

Posebnost dela na domu je pravica do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri tem delu. Višino nadomestila določita delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec mora pri izplačilu nadomestil upoštevati »limit« pri obdavčitvi z dohodnino in obračunu prispevkov za socialno varnost.

Sprememba 44. člena Zdoh-2, ki se uporablja od 1. 1. 2023, določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, pod pogojem, da je določeno s posebnimi predpisi ali na podlagi KP oz. splošnega akta delodajalca, do višine 0,20 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za vsak dan dela na domu. Od 24. 2. 2023 do objave povprečne mesečne bruto plače januar – december 2023 (predvidoma konec februarja 2024) je znesek določen na osnovi povprečne mesečne bruto plače januar – december 2022. Ta je znašala 2.023,92 EUR. Neobdavčen znesek nadomestila je enak 4,05 EUR na dan.

Od 1. januarja 2020 velja, da se tudi prispevki za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju ne plačujejo od zneska nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja na podlagi 44. člena Zdoh-2. Iz osnove za obračun prispevkov za socialno varnost pa so izvzeta tudi nadomestila za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov na delovnem mestu, pod pogojem, da so določena s posebnimi predpisi ali na podlagi kolektivne pogodbe oziroma notranjega akta delodajalca, da gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela (npr. delavec na delovnem mestu uporablja lastno orodje in prejme nadomestilo, osebno vozilo je izvzeto). Znesek izvzema je enak znesku, ki se po 44. členu ZDoh-2 izvzema iz davčne osnove in sicer do višine 2 % (bruto) mesečne plače delavca in ne več kot 2 % zadnje znane povprečne plače v RS. Če je znesek nadomestila višji od zgoraj navedenih, se obračuna dohodnina in prispevki za socialno varnost.

Vir: Računovodja.com

Dela(j)mo na domu – mislimo na varnost in zdravje pri delu

Konferenca MDDSZ, 24. maj 2022, Kongresni center Brdo pri Kranju

Program konference na tej povezavi

Raziskava “Delo na domu – vidik varnosti in zdravja pri delu” avtorice Sonje Robnik iz sektorja za varnost in zdravje pri delu na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V spletni anketi ministrstva je od 3. do 20. novembra 2021 sodelovalo 3.368 zaposlenih ali samozaposlenih oseb, na tej povezavi

Prispevek DELO NA DOMU: POGLED INŠPEKCIJE NADZORA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU, Slavko Krištofelc, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu, Inšpektorat RS za delo, na tej povezavi

Prispevek ERGONOMSKA UREDITEV DOMAČE PISARNE, mag. Nikolaj Petrišič, vodja Sektorja za varnost in zdravje pri delu Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na tej povezavi

Zgibanka MDDSZ o ergonomski ureditvi domače pisarne na tej povezavi

Pravica do odklopa

Delamo v nedogled, ker nam to omogoča digitalna tehnologija. Pa tudi zato, ker ista tehnologija delodajalcu omogoča, da delavcu na daljavo pošilja delovne naloge 24 ur dnevno in 7 dni v tednu. Mnogi se čutijo dolžni začeti delati takoj in čeprav v svojem zasebnem času. Zakleti krog je tako sklenjen.

Nova delavska pravica do odklopa je pobuda evropskih sindikatov za preprečevanje brisanja meje med delovnim in zasebnim časom, ker digitalna tehnologija delodajalcu omogoča stalno možnost pošiljanja delavcu delovnih nalog tudi izven delovnega časa (24/7). V nekaterih državah EU je že uzakonjena ali dogovorjena s kolektivno pogodbo.

Koalicijski sporazum za mandat 2022-2026 treh političnih strank v Državnem zboru RS napoveduje: “Dostojno delo mora za posameznika predstavljati ekonomsko varnost, pravno varnost, varnost pri delu, zagotavljanje dobrih delovnih odnosov in pogojev ter socialno varnost. Delavkam in delavcem moramo omogočiti ustrezno ravnovesje med službo in prostim časom. Po vzoru iz tujine se bomo zavzeli za vpeljavo pravice do odklopa od službenih komunikacijskih sredstev (telefon, e-pošta) v prostem času.»

Obveščamo vas, da je v Uradnem listu RS št. 114/2023 z dne 15. 11. 2023 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), ki med drugim od 16. 11. 2023 dalje uzakonjuje novo delavsko pravico do odklopa. Potrebujemo jo zato, ker na številnih delovnih mestih digitalna tehnologija omogoča brisanje meje med službenim in zasebnim časom, saj je delavec delodajalcu z njeno pomočjo dostopen kadarkoli – tudi med prostim časom ali dopustom. Brez zadostnega počitka pa sta seveda ogrožena varnost in zdravje delavca. Pravico do odklopa bodo v skladu z ZDR-1D glede na naravo dela pri posamičnem delodajalcu morale natančneje določiti kolektivne pogodbe. Torej novi izziv za sindikalne pogajalce na vseh ravneh…

E-novice ZSSS:

48/2023 e-novica ZSSS (16. 11. 2023): Pravica do odklopa za več poklicnega zdravja

33/2022 e-novica ZSSS: Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji

12/2021 e- novica ZSSS: Inšpekcija dela poroča o svojem delu v 2020 med epidemijo covid-19

11/2020 e-novica ZSSS: Pojasnilo MDDSZ: Delo na domu in odrejanje drugega dela v izjemnih okoliščinah

7/2020 e-novica ZSSS: Karantena in delo na domu – ukrepa proti širjenju koronavirusa SARS-CoV-2

Dodatne informacije:

Prva faza posvetovanja Evropske komisije z evropskimi socialnimi partnerji v skladu s členom 154 Pogodbe o delovanju EU o možnih ukrepih EU na področju dela na daljavo in pravice delavcev do odklopa, maj 2024, v angleščini

Delo na daljavo in pravica do odklopa , tematska številka Delavske enotnosti, junij 2022

Delo od doma bolj razširjeno med terciarno izobraženimi, SURS, 18. 11. 2022

Pravica do odklopa v 27 državah članicah EU, Industrijska razmerja; EORUFOUND 2019, v angleščini, na tej povezavi

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2021 s priporočili Komisiji o pravici do odklopa (2019/2181(INL), na tej povezavi

Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji (angleški original in prevod v slovenščino), junij 2020, na tej povezavi

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2022 o duševnem zdravju v digitalnem svetu dela (2021/2098(INI))

Delovni čas in ureditve dela na daljavo, EUROFOUND poročilo na seji ACSH (v angleščini), 24. 11. 2021, na tej povezavi

WHO in ILO: Več kot 55 delovnih ur na teden dokazano ubija

Raziskava DELO NA DOMU IN PLATFORMSKO DELO, Valentina Franca, Polona Domadenik, februar 2022, na tej povezavi

OKVIRNI SPORAZUM O DELU NA DALJAVO, 16/02/2002