Informativni listi o karcinogenih:
Primer informativnega lista:
Hlapi, ki nastajajo pri varjenju
Policiklični aromatski ogljikovodiki
______________________________________
Alergeni:
Skoraj vsak peti človek odgovori z alergijo, ko je izpostavljen določeni snovi. Alergijo povzročajo alergeni. Alergen je snov, ki je lahko naravnega izvora ali pa je sintetizirana kemična spojina. Večinoma so to neškodljive snovi iz okolja, ki vstopijo v telo, razdražijo imunski sistem in povzročijo nastajanje specifičnih protiteles. Alergeni so lahko živila, cvetni prah, zdravila, sestavine tkanin, dlaka domačih živali, snovi na delovnem mestu itd. Poznamo že več kot 20.000 alergenov, ki se jim naše telo lahko upre. Ob stiku z njimi se sluznica v ustih, nosu in očeh razdraži, boli nas glava, imamo drisko, v hujših primerih lahko pride do krčev v sapnicah, težko dihamo, posledično lahko pride do nepravilnega delovanja krvnega obtoka. Najhujša oblika takojšnje preobčutljivostne reakcije je anafilaktični šok, ki se lahko konča s smrtjo.
Imunski sistem je skupek različnih celic, ki telo branijo pred škodljivimi snovmi. Snov, ki je zanje tuja, prepoznajo, razgradijo, nevtralizirajo in odstranijo iz telesa.
Anafilaktični šok je življenjsko ogrožujoča alergijska reakcija, ki jo povzroči stik organizma z alergenom (pik žuželke, zaužita hrana, zdravila …). Pojavi se odpoved funkcije obtočil ter se pogosto konča s smrtjo.
Preobčutljivost (senzibilizacija) se pojavi ob prvem stiku z alergenom in je neke vrste imunski spomin. Ko se telo prvič sreča z alergenom, si ga zapomni. Ob drugem in vseh naslednjih ponovnih stikih z alergenom pride do preobčutljivostne reakcije. Razvoj preobčutljivosti traja pri različnih ljudeh različno dolgo, pri nekaterih nekaj dni, pri drugih tudi več let. Zato lahko na delovnem mestu zelo dolgo uporabljamo neko snov (npr. frizerji barvila), preden pride do alergijske reakcije.
Obstajajo alergije na dihalih in na koži.
Primer – astma ali naduha: Je kronična bolezen dihal. Gre za stalno vnetje dihalnih kanalov (bronhijev), kar vpliva na pretok zraka v pljuča in iz njih ter s tem povzroča oteženo dihanje. Značilno je, da se poklicna astma razvije le pri manjšem delu izpostavljenih in to po obdobju, ki je različno dolgo: od nekaj tednov do nekaj let. Znaki astme se lahko pojavijo v času nekaj minut do pol ure po izpostavljenosti (zgodnja reakcija) ali pa šele od 3 do 8 ur po izpostavljenosti (pozna reakcija). Klasične znake astme, kot so kašelj, stiskanje v prsnem košu, piskanje in težko dihanje, lahko opazimo tudi pri drugih boleznih pljuč in srca. Simptomi nočne astme ali nočnega kašlja ali pa naduha ob telesnem naporu pri mladem delavcu, in to brez obolenja srca, so tipični za začetno poklicno astmo. V zgodnjih fazah bolezni se simptomi navadno zmanjšajo ali izzvenijo v času vikendov in počitnic ter se ponovno pojavijo po vrnitvi na delo. Pri velikem deležu bolnikov s poklicno astmo sta pridružena tudi alergijsko vnetje nosu in oči, katerih znaki se običajno pojavijo pred znaki astme.
Primer – poklicni alergijski rinitis: Poklicni alergijski rinitis povzročajo različni alergeni, to so »napadalci« z delovnega mesta oziroma iz delovnega okolja, ki povzročajo pretirano preobčutljivostno obrambno reakcijo organizma pri ljudeh, ki so zanje preobčutljivi. Možni alergeni so npr. moka, pršice, cvetni prah, lesni prah, lateks, rastlinska guma, zdravila, razni alergeni živalskega in rastlinskega izvora, anhidridi, kovine, sintetična vlakna. Poklici, ki so pogosto povezani s pojavom alergijskega rinitisa, so: peki, mlinarji, slaščičarji, kuharji, mesarji, živinorejci, kmetje, vrtnarji, cvetličarji, gozdni
delavci, zdravstveni delavci, laboratorijski delavci, slikopleskarji, izolatorji, delavci v proizvodnji gume, farmacevtski, živilski, kemični industriji, delavci v proizvodnji in predelavi kovin itd.
Vir: IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, ZSSS, 2016
Če boste vsaj na štiri spodnja vprašanja odgovorili pritrdilno, obstaja verjetnost, da imate alergijo. Posvetujte se s svojim zdravnikom.
-
- Ima kdo od vaših staršev alergijsko bolezen oziroma so pri njem alergijski kožni testi pozitivni?
- Vas pogosto srbijo oči, kihate in vam teče iz nosa?
- Imate pogosto črevesne krče, slabosti in včasih tudi bruhate?
- Vas velikokrat srbi koža in imate izpuščaje?
- Vam kdaj nenadoma in brez razloga otečejo obraz, roke, noge in stopala?
- So vaše težave pogostejše od februarja do aprila ali od aprila do septembra?
- So med cvetenjem travnikov vaše težave hujše (kihanje, smrkanje, srbenje oči)?
- Imate težave samo, ko stopite v proizvodne prostore?
- Ali težave izginejo med dopusti in podaljšanimi vikendi?
- Imate težave samo na drugih točno določenih mestih (npr. samo doma, samo v zaprtih prostorih)?
- Se težave pojavijo po določeni hrani (jajca, mlečni izdelki, oreški, začimbe, sadje) ali kadar jemljete določena zdravila (antibiotike)?
- So težave povezane z ozračjem/vremenom (vlažno, mrzlo, klimatizirano)?
NASVET: Brez oklevanja se umaknite iz delovnega okolja, v katerem je alergen, ki vas muči, če ga ni mogoče odstraniti. Alergijske reakcije lahko postajajo vse bolj resne. V ekstremnih primerih mora človek biti povsem izoliran od okolice.
___________________________________________________________
Piktogram, ki opozarja med drugim tudi na alergen:
___________________________________________________________
Stavki o nevarnosti, ki opozarjajo na alergogene:
| H317 | Lahko povzroči alergijski odziv kože. |
| H334 | Lahko povzroči simptome alergije ali astme ali težave z dihanjem pri vdihavanju. |
| EUH 203 | Vsebuje krom (VI). Lahko povzroči alergijski odziv. |
| EUH 204 | Vsebuje izocianate. Lahko povzroči alergijski odziv. |
| EUH 205 | Vsebuje epoksidne sestavine. Lahko povzroči alergijski odziv. |
| EUH 208 | Vsebuje (ime snovi, ki povzroča preobčutljivost). Lahko povzroči alergijski odziv. |
___________________________________________________________
Več v:
ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
___________________________________________________________
Piktogrami o nevarnosti:
Glej tudi Varnostni znaki
Piktogrami za nevarnost so grafični komunikacijski elementi, ki so namenjeni sporočanju določenih informacij o nevarnosti kemikalije na etiketah kemikalij.
Novi simboli nimajo več enakih imen pred letom 2017 kot stari, marveč so ta imena nadomestila števila, torej poleg znaka ni napisa ali tekstovnega pojasnila.
Delavcem in njihovim zaupnikom priporočamo, da preverijo, kaj pomenijo piktogrami na kemikaliji, s katero delajo. Posebej morajo biti pozorni na piktogram, ki označuje karcinogene, saj pri nekaterih preprosto ni povsem varne mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti.
Opozorilna beseda:
Opozorilna beseda uporabnika kemikalije opozarja na:
- višjo stopnjo nevarnosti z besedo »Nevarno« in
- na nižjo stopnjo nevarnosti z besedo »Pozor«.
Etiketa na kemikaliji
Dolžnost proizvajalca nevarne kemikalije je, da ugotovi nevarne lastnosti kemikalije in jo ustrezno razvrsti, označi in pakira[1]. Uporabnik kemikalije osnovne podatke o njej običajno razbere z etikete. V skladu z zakonodajo morajo biti na etiketi navedene informacije, ki uporabnika opozarjajo na nevarne lastnosti kemikalije. Informacije morajo biti podane tako, da so razumljive čim širšemu krogu ljudi, ne glede na izobrazbo, starost, usposobljenost …
Na etiketah so navedeni podatki o proizvodu, proizvajalcu in nevarnih lastnostih proizvoda. Ime kemikalije, kataloška številka, bruto molekularna formula, številko CAS, številko UN so tipični podatki, ki omogočajo identifikacijo proizvoda. Proizvajalec je naveden s polnim nazivom, naslovom, telefonsko številko, pogosto je na etiketi natisnjena tudi domača stran, kjer se lahko pridobijo dodatne informacije. Nevarne lastnosti pa so podane z grafičnimi ali tekstovnimi komunikacijskimi elementi.
Primer etikete na proizvodu:
Varnostni listi
Primer varnostnega lista
Glej v celoti primer zgornjega varnostnega lista na tej povezavi
Glej tudi Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij
__________________________________________________
26. člen ZVZD-1:
Delodajalec sme dati nevarne kemične snovi v uporabo delavcem le, če so opremljene z varnostnim listom, v katerem je proizvajalec oziroma dobavitelj navedel vse varnostno-tehnične podatke, ki so pomembni za ocenjevanje tveganja pri delu s temi snovmi, in če so zagotovljeni vsi varnostni ukrepi, ki izhajajo iz varnostnega lista. Delodajalec mora zagotoviti varnostni list v slovenskem jeziku in izjemoma v tujem jeziku, v skladu s pogoji, ki jih določa predpis o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij. Delodajalec mora, kadar je to potrebno, zagotoviti prevod varnostnega lista iz prejšnjega odstavka v jezik, ki ga delavec razume.
__________________________________________________
Vsebina varnostnega lista:
Z etikete lahko prepoznamo najbolj osnovne nevarne lastnosti kemikalije, podrobnejše informacije pa so navedene v varnostnem listu. To je dokument, ki ga mora za vsako nevarno kemikalijo pripraviti proizvajalec in obsega 16 poglavij ali oddelkov v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006:
- Identifikacija snovi
- Ugotovitve o nevarnih lastnostih
- Sestava s podatki o nevarnih sestavinah
- Ukrepi za prvo pomoč
- Ukrepi ob požaru
- Ukrepi ob nezgodnih izpustih
- Ravnanje z nevarno snovjo in skladiščenje
- Nadzor nad izpostavljenostjo in zdravje pri delu
- Fizikalne in kemijske lastnosti
- Obstojnost in reaktivnost
- Toksikološki podatki
- Ekotoksikološki podatki
- Odstranjevanje
- Transportni podatki
- Zakonsko predpisani podatki
- in druge informacije
Varnostni list je dobavitelj kemikalije dolžan posredovati pri prvi dobavi nevarne kemikalije. Številni proizvajalci na svojih spletnih straneh objavljajo varnostne liste nevarnih proizvodov v različnih jezikih. Uporabniki lahko dostopajo do vedno ažuriranih vsebin varnostnih listov. Vsebina varnostih listov je namenjena strokovnjakom različnim strok. Gasilci npr. v 4. oddelku najdejo podatke o primernih gasilih in ustreznih postopkih gašenja. Varnostni list je obsežen dokument s pogosto več kot 15 strani. Namenjen je predvsem neposredno odgovornim osebam ali strokovnim osebam za varnost in zdravje pri delu, ki na osnovi podatkov v varnostnem listu pripravijo navodila delavcem za varno delo s kemikalijo.
Navodila za varno delo s kemikalijo so namenjena neposrednim uporabnikom kemikalije. Ti morajo vedeti, s katero kemikalijo delajo, kakšne so nevarnosti ali kakšne so posledice nepravilne, nepremišljene, neustrezne uporabe kemikalije, kateri so preventivni ukrepi za zmanjšanje možnosti nastanka neželenih dogodkov in kako ukrepati, če do nezgodnega dogodka pride. Navodila za varno delo so v jeziku, razumljivem uporabniku, zgoščen povzetek najpomembnejših informacij, napotkov in zahtev za čim bolj varno in zdravo delo. Praviloma niso daljša od dveh strani. Uporabniku kemikalije so vedno dostopna, saj morajo biti na delovnem mestu oz. na mestu, kjer se kemikalija uporablja.
______________________________________________________
Predpisi:
Previdnostni stavki
Previdnosti stavki so informacije, namenjene čim bolj varni uporabi kemikalije, in so lahko s splošnega področja, s področja preprečevanja in odstranjevanja neželenih posledic, s področja varnega skladiščenja in odlaganja odpadkov.
Priporočamo delavcem in njihovim zaupnikom, da preverijo, kaj pomenijo šifre previdnostnih stavkov, s katerimi so označene kemikalije, s katerimi delajo.
1 00 Splošno
| P101 | Če je potreben zdravniški nasvet, mora biti na voljo posoda ali etiketa proizvoda. |
| P102 | Hraniti zunaj dosega otrok. |
| P103 | Pred uporabo preberite etiketo. |
2 00 Preprečevanje
| P201 | Pred uporabo pridobiti posebna navodila. |
| P202 | Ne uporabljajte, dokler se ne seznanite z vsemi varnostnimi ukrepi. |
| P210 | Hraniti ločeno od vročine/isker/odprtega ognja/vročih površin. — Kajenje prepovedano. |
| P211 | Ne pršiti proti odprtemu ognju ali drugemu viru vžiga. |
| P220 | Hraniti ločeno od oblačil/…/vnetljivih materialov. |
| P221 | Preprečiti mešanje z vnetljivimi snovmi … |
| P222 | Preprečiti stik z zrakom. |
| P223 | Hraniti ločeno od možnega stika z vodo zaradi burne reakcije in možnega bliskovitega požara. |
| P230 | Hraniti prepojeno z … |
| P231 | Hraniti v ustreznem inertnem plinu. |
| P232 | Zaščititi pred vlago. |
| P233 | Hraniti v tesno zaprti posodi. |
| P234 | Hraniti samo v originalni posodi. |
| P235 | Hraniti na hladnem. |
| P240 | Ozemljiti posodo in opremo za sprejem tekočine. |
| P241 | Uporabiti električno/prezračevalno opremo, opremo za razsvetljavo/…/, odporno proti eksplozijam. |
| P242 | Uporabiti le orodje, ki ne povzroča isker. |
| P243 | Preprečiti statično naelektrenje. |
| P244 | Preprečiti stik reducirnih ventilov z mastjo in oljem. |
| P250 | Ne izpostavljati drgnjenju/udarcem/…/trenju. |
| P251 | Posoda je pod tlakom: ne preluknjajte ali sežigajte je niti, ko je prazna. |
| P260 | Ne vdihavati prahu/dima/plina/meglice/hlapov/razpršila. |
| P261 | Preprečiti vdihavanje prahu/dima/plina/meglice/hlapov/razpršila. |
| P262 | Preprečiti stik z očmi, kožo ali oblačili. |
| P263 | Preprečiti stik med nosečnostjo/dojenjem. |
| P264 | Po uporabi temeljito umiti … |
| P270 | Ne jesti, piti ali kaditi med uporabo tega izdelka. |
| P271 | Uporabljati le zunaj ali v dobro prezračevanem prostoru. |
| P272 | Kontaminirana delovna oblačila niso dovoljena zunaj delovnega mesta. |
| P273 | Preprečiti sproščanje v okolje. |
| P280 | Nositi zaščitne rokavice/zaščitno obleko/zaščito za oči/zaščito za obraz. |
| P281 | Uporabiti predpisano osebno zaščitno opremo. |
| P282 | Nositi hladne izolirne rokavice/zaščito za obraz/zaščito za oči. |
| P283 | Nositi negorljiva oblačila in oblačila, odporna proti ognju. |
| P284 | Nositi opremo za zaščito dihal. |
| P285 | Ob nezadostnem prezračevanju nositi opremo za zaščito dihal. |
| P231 +P232 | Hraniti v ustreznem inertnem plinu. Zaščititi pred vlago. |
| P235 +P410 | Hraniti na hladnem. Zaščititi pred sončno svetlobo. |
3 00 Odziv
| P301 | PRI ZAUŽITJU: |
| P302 | PRI STIKU S KOŽO: |
| P303 | PRI STIKU S KOŽO (ali lasmi): |
| P304 | PRI VDIHAVANJU: |
| P305 | PRI STIKU Z OČMI: |
| P306 | PRI STIKU Z OBLAČILI: |
| P307 | PRI izpostavljenosti: |
| P308 | PRI izpostavljenosti ali sumu izpostavljenosti: |
| P309 | PRI izpostavljenosti ali slabem počutju: |
| P310 | Takoj pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika. |
| P311 | Pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika. |
| P312 | Ob slabem počutju pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika. |
| P313 | Poiščite zdravniško pomoč/oskrbo. |
| P314 | Ob slabem počutju poiščite zdravniško pomoč/oskrbo. |
| P315 | Takoj poiščite zdravniško pomoč/oskrbo. |
| P320 | Posebno zdravljenje je nujno (glejte … na tej etiketi). |
| P321 | Posebno zdravljenje (glejte … na tej etiketi). |
| P322 | Posebni ukrepi (glejte … na tej etiketi). |
| P330 | Izprati usta. |
| P331 | NE izzvati bruhanja. |
| P332 | Če nastopi draženje kože: |
| P333 | Če nastopi draženje kože ali se pojavi izpuščaj: |
| P334 | Potopiti v hladno vodo/zaviti v mokre povoje. |
| P335 | S krtačo odstraniti razsute delce s kože. |
| P336 | Zamrznjene dele odtaliti z mlačno vodo. Ne drgniti prizadetega mesta. |
| P337 | Če draženje oči ne preneha: |
| P338 | Odstranite kontaktne leče, če jih imate in če to lahko storite brez težav. Nadaljujte z izpiranjem. |
| P340 | Prenesti žrtev na svež zrak in jo pustiti počivati v položaju, ki olajša dihanje. |
| P341 | Pri oteženem dihanju prenesti žrtev na svež zrak in jo pustiti počivati v položaju, ki olajša dihanje. |
| P342 | Pri respiratornih simptomih: |
| P350 | Nežno umiti z veliko mila in vode. |
| P351 | Previdno izpirati z vodo nekaj minut. |
| P352 | Umiti z veliko mila in vode. |
| P353 | Kožo izprati z vodo/prho. |
| P360 | Takoj izprati kontaminirana oblačila in kožo z veliko vode pred odstranitvijo oblačil. |
| P361 | Takoj odstraniti/sleči vsa kontaminirana oblačila. |
| P362 | Sleči kontaminirana oblačila in jih oprati pred ponovno uporabo. |
| P363 | Kontaminirana oblačila oprati pred ponovno uporabo. |
| P370 | Ob požaru: |
| P371 | Ob velikem požaru in velikih količinah: |
| P372 | Nevarnost eksplozije ob požaru. |
| P373 | NE gasiti, ko ogenj doseže eksploziv. |
| P374 | Gasiti z običajno previdnostjo in s primerne razdalje. |
| P375 | Gasiti z večje razdalje zaradi nevarnosti eksplozije. |
| P376 | Zaustaviti puščanje, če je varno. |
| P377 | Požar zaradi uhajanja plina: Ne gasiti, če puščanja ni mogoče varno zaustaviti. |
| P378 | Za gašenje uporabiti … |
| P380 | Izprazniti območje. |
| P381 | Odstraniti vse vire vžiga, če je varno. |
| P390 | Odpraviti razlitje, da se prepreči materialna škoda. |
| P391 | Prestreči razlito tekočino. |
| P301 + P310 | PRI ZAUŽITJU: takoj pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika. |
| P301 + P312 | PRI ZAUŽITJU: ob slabem počutju pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika. |
| P301 + P330 + P331 | PRI ZAUŽITJU: izprati usta. NE izzvati bruhanja. |
| P302 + P334 | PRI STIKU S KOŽO: potopiti v hladno vodo/zaviti v mokre povoje. |
4 00 Shranjevanje
| P401 | Hraniti ……….. |
| P402 | Hraniti na suhem. |
| P403 | Hraniti na dobro prezračevanem mestu. |
| P404 | Hraniti v zaprti posodi. |
| P405 | Hraniti zaklenjeno. |
| P406 | Hraniti v posodi, odporni proti koroziji/… z odporno notranjo oblogo. |
| P407 | Ohraniti zračno režo med skladi/paletami. |
| P410 | Zaščititi pred sončno svetlobo. |
| P411 | Hraniti pri temperaturi do … ˚C/… ˚F. |
| P412 | Ne izpostavljati temperaturam nad 50 ˚C/122 ˚F |
| P413 | Razsute količine, večje od … kg/… lbs, hraniti pri temperaturi do … ˚C/… ˚F. |
| P420 | Hraniti ločeno od drugih materialov. |
| P422 | Vsebino hraniti v … |
| P402 + P404 | Hraniti na suhem. Hraniti v zaprti posodi. |
| P403 + P233 | Hraniti na dobro prezračevanem mestu. Hraniti v tesno zaprti posodi. |
| P403 + P235 | Hraniti na dobro prezračevanem mestu. Hraniti na hladnem. |
| P410 + P403 | Zaščititi pred sončno svetlobo. Hraniti na dobro prezračevanem mestu. |
| P410 + P412 | Zaščititi pred sončno svetlobo. Ne izpostavljati temperaturam nad 50 ˚C/ |
| P411 + P235 | Hraniti pri temperaturi do … ˚C/… ˚F. Hraniti na hladnem. |
5 00 Odstranjevanje
| P501 | Odstraniti vsebino/posodo … |
Stavki o nevarnosti
Stavki o nevarnosti so določeni z razvrstitvijo kemikalije v določeno kategorijo nevarnosti znotraj razreda nevarnosti in so standardni in označeni s črko H in troštevilčnim številom. Uredba o izvajanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 določa 28 stavkov o nevarnosti za fizikalno nevarnost, 29 stavkov za nevarnosti za zdravje ter 5 stavkov za opozarjanje na nevarnosti za okolje. Dodatne informacije o nevarnosti se podajajo v obliki stavkov EUH.
Priporočamo delavcem in njihovim zaupnikom, da preverijo, kaj pomenijo šifre stavkov o nevarnostih, s katerimi so označene kemikalije, s katerimi delajo.
200–299 FIZIKALNE NEVARNOSTI
| H200 | Nestabilni eksplozivi. |
| H201 | Eksplozivno; nevarnost eksplozije v masi. |
| H202 | Eksplozivno, velika nevarnost za nastanek drobcev. |
| H203 | Eksplozivno; nevarnost za nastanek požara, udarnega vala ali drobcev. |
| H204 | Nevarnost za nastanek požara ali drobcev. |
| H205 | Pri požaru lahko eksplodira v masi. |
| H220 | Zelo lahko vnetljiv plin. |
| H221 | Vnetljiv plin. |
| H222 | Zelo lahko vnetljiv aerosol. |
| H223 | Vnetljiv aerosol. |
| H224 | Zelo lahko vnetljiva tekočina in hlapi. |
| H225 | Lahko vnetljiva tekočina in hlapi. |
| H226 | Vnetljiva tekočina in hlapi. |
| H228 | Vnetljiva trdna snov. |
| H240 | Segrevanje lahko povzroči eksplozijo. |
| H241 | Segrevanje lahko povzroči požar ali eksplozijo. |
| H242 | Segrevanje lahko povzroči požar. |
| H250 | Samodejno se vžge na zraku. |
| H251 | Samosegrevanje: lahko povzroči požar. |
| H252 | Samosegrevanje v velikih količinah; lahko povzroči požar. |
| H260 | V stiku z vodo se sproščajo vnetljivi plini, ki se lahko samodejno vžgejo. |
| H261 | V stiku z vodo se sproščajo vnetljivi plini. |
| H270 | Lahko povzroči ali okrepi požar; oksidativna snov. |
| H271 | Lahko povzroči požar ali eksplozijo; močna oksidativna snov. |
| H272 | Lahko okrepi požar; oksidativna snov. |
| H280 | Vsebuje plin pod tlakom; segrevanje lahko povzroči eksplozijo. |
| H281 | Vsebuje ohlajen utekočinjen plin; lahko povzroči ozebline ali poškodbe. |
| H290 | Lahko je jedko za kovine. |
300–399 NEVARNOSTI ZA ZDRAVJE
| H300 | Smrtno pri zaužitju. |
| H301 | Strupeno pri zaužitju. |
| H302 | Zdravju škodljivo pri zaužitju. |
| H304 | Pri zaužitju in vstopu v dihalne poti je lahko smrtno. |
| H310 | Smrtno v stiku s kožo. |
| H311 | Strupeno v stiku s kožo. |
| H312 | Zdravju škodljivo v stiku s kožo. |
| H314 | Povzroča hude opekline kože in poškodbe oči. |
| H315 | Povzroča draženje kože. |
| H317 | Lahko povzroči alergijski odziv kože. |
| H318 | Povzroča hude poškodbe oči. |
| H319 | Povzroča hudo draženje oči. |
| H330 | Smrtno pri vdihavanju. |
| H331 | Strupeno pri vdihavanju. |
| H332 | Zdravju škodljivo pri vdihavanju. |
| H334 | Lahko povzroči simptome alergije ali astme ali težave z dihanjem pri vdihavanju. |
| H335 | Lahko povzroči draženje dihalnih poti. |
| H336 | Lahko povzroči zaspanost ali omotico. |
| H340 | Lahko povzroči genetske okvare (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti). |
| H341 | Sum povzročitve genetskih okvar (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti). |
| H350 | Lahko povzroči raka (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti). |
| H351 | Sum povzročitve raka (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti). |
| H360 | Lahko škoduje plodnosti ali nerojenemu otroku (navesti posebni učinek, če je znan> <navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti). |
| H361 | Sum škodljivosti za plodnost ali nerojenega otroka (navesti posebni učinek, če je znan> <navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti). |
| H362 | Lahko škoduje dojenim otrokom. |
| H370 | Škoduje organom (ali navesti vse organe, na katere vpliva, če je znano> <navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti). |
| H371 | Lahko škoduje organom (ali navesti vse organe, na katere vpliva, če je znano> <navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti). |
| H372 | Škoduje organom (ali navesti vse organe, na katere vpliva, če je znano) pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti). |
| H373 | Lahko škoduje organom (ali navesti vse organe, na katere vpliva, če je znano) pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti). |
400–499 NEVARNOSTI ZA OKOLJE
| H400 | Zelo strupeno za vodne organizme. |
| H410 | Zelo strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki. |
| H411 | Strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki. |
| H412 | Škodljivo za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki. |
| H413 | Lahko ima dolgotrajne škodljive učinke na vodne organizme. |
Dodatne informacije o nevarnosti
Fizikalne lastnosti
| EUH 001 | Eksplozivno v suhem stanju. |
| EUH 006 | Eksplozivno v stiku z zrakom ali brez stika z zrakom. |
| EUH 014 | Burno reagira z vodo. |
| EUH 018 | Pri uporabi lahko tvori vnetljivo/eksplozivno zmes hlapi-zrak. |
| EUH 019 | Lahko tvori eksplozivne perokside. |
| EUH 044 | Nevarnost eksplozije ob segrevanju v zaprtem prostoru. |
Lastnosti, ki vplivajo na zdravje
| EUH 029 | V stiku z vodo se sprošča strupen plin. |
| EUH 031 | V stiku s kislinami se sprošča strupen plin. |
| EUH 032 | V stiku s kislinami se sprošča zelo strupen plin. |
| EUH 066 | Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože. |
| EUH 070 | Strupeno ob stiku z očmi. |
| EUH 071 | Jedko za dihalne poti. |
Lastnosti v zvezi z okoljem
| EUH 059 | Nevarno za ozonski plašč. |
Dodatni elementi etikete/informacije o nekaterih snoveh ali zmeseh
| EUH 201/
201A |
Vsebuje svinec. Ne sme se nanašati na površine, ki bi jih lahko žvečili ali sesali otroci.
Pozor! Vsebuje svinec. |
| EUH 202 | Cianoakrilat. Nevarno. Kožo in oči zlepi v nekaj sekundah. Hraniti zunaj dosega otrok. |
| EUH 203 | Vsebuje krom (VI). Lahko povzroči alergijski odziv. |
| EUH 204 | Vsebuje izocianate. Lahko povzroči alergijski odziv. |
| EUH 205 | Vsebuje epoksidne sestavine. Lahko povzroči alergijski odziv. |
| EUH 206 | Pozor! Ne uporabljajte skupaj z drugimi izdelki. Lahko se sproščajo nevarni plini (klor). |
| EUH 207 | Pozor! Vsebuje kadmij. Med uporabo nastajajo nevarni dimi. Preberite informacije proizvajalca. Upoštevajte navodila za varno uporabo. |
| EUH 208 | Vsebuje (ime snovi, ki povzroča preobčutljivost). Lahko povzroči alergijski odziv. |
| EUH 209/
209A |
Med uporabo utegne postati lahko vnetljivo.
Med uporabo utegne postati vnetljivo. |
| EUH 210 | Varnosti list na voljo na zahtevo. |
| EUH 401 | Da bi se izognili tveganjem za ljudi in okolje, ravnajte v skladu z navodili za uporabo. |
Kemijske obremenitve pri delu
Glej tudi
Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju
Strokovni delavec za varnost pri delu
Zaščita pred večjimi industrijskimi nesrečami – Seveso
Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc
_______________________________________________________________
S klikom na spodnje povezave do informacij o nevarnih kemikalijah:
Strah pred kemikalijami je nepotreben, če z njimi ustrezno ravnamo
Center za zastrupitve v Sloveniji – kliči v primeru zastrupitve na delovnem mestu
Urad Republike Slovenije za kemikalije
Evropska agencija za kemikalije (ECHA)
Zbirke podatkov o nevarnih kemikalijah
Reprotoksini
Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni
Alergeni
Hormonski motilci
Informativni listi o karcinogenih, reprotoksinih, hormonskih motilcih, alergenih
Nanomateriali
Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti
Biološki monitoring
Kombinirani vpliv kemikalij in drugih nevarnosti hkrati
Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu
Uredba REACH
Varnostni listi
Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij
Etiketa na kemikaliji
Opozorilna beseda
Piktogrami za nevarnost
Stavki o nevarnosti
Previdnostni stavki
__________________________________________
Poklicne bolezni:
1. Bolezni, ki jih povzročijo naslednji kemični dejavniki:
100 Akrilonitril
101 Arzen ali njegove spojine
102 Berilij (glucinij) ali njegove spojine
103.01 Ogljikov monoksid
103.02 Ogljikov oksiklorid
104.01 Cianovodikova kislina
104.02 Cianidi in njihove spojine
104.03 Izocianati
105 Kadmij ali njegove spojine
106 Krom ali njegove spojine
107 Živo srebro ali njegove spojine
108 Mangan ali njegove spojine
109.01 Dušikova kislina
109.02 Dušikovi oksidi
109.03 Amoniak
110 Nikelj ali njegove spojine
111 Fosfor ali njegove spojine
112 Svinec ali njegove spojine
113.01 Žveplovi oksidi
113.02 Žveplova kislina
113.03 Ogljikov disulfid
114 Vanadij ali njegove spojine
115.01 Klor
115.02 Brom
115.04 Jod
115.05 Fluor ali njegove spojine
116 Alifatski ali aliciklični ogljikovodiki iz petroletra ali bencina
117 Halogenirani derivati alifatskih ali alicikličnih ogljikovodikov
118 Butil, metil in izopropil alkohol
119 Etilen glikol, dietilen glikol, 1,4-butandiol ter nitrirani derivati glikolov in glicerola
120 Metil eter, etil eter, izopropil eter, vinil eter, dikloroizopropil eter, gvajakol, metil eter in etil eter etilen glikola
121 Aceton, kloroaceton, bromoaceton, heksafluoroaceton, metil etil keton, metil n-butil keton, metil izobutil
keton, diaceton alkohol, mezitil oksid, 2-metilcikloheksanon
122 Organofosforni estri
123 Organske kisline
124 Formaldehid
125 Alifatski nitrirani derivati
126.01 Benzen ali njegovi homologi (homologi benzena so opredeljeni s formulo CnH2n-6)
126.02 Naftalen ali njegovi homologi (homologi naftalena so opredeljeni s formulo CnH2n-12)
126.03 Vinilbenzen in divinilbenzen
127 Halogenirani derivati aromatskih ogljikovodikov
128.01 Fenoli ali homologi ali njihovi halogenirani derivati
128.02 Naftoli ali homologi ali njihovi halogenirani derivati
128.03 Halogenirani derivati alkilaril oksidov
128.04 Halogenirani derivati alkilaril sulfonatov
128.05 Benzokinoni
129.01 Aromatski amini ali aromatski hidrazini ali njihovi halogenirani, fenolni, nitrificirani, nitrirani ali sulfonirani
derivati
129.02 Alifatski amini in njihovi halogenirani derivati
130.01 Nitrirani derivati aromatskih ogljikovodikov
130.02 Nitrirani derivati fenolov ali njihovih homologov
131 Antimon in njegovi derivati
132 Estri dušikove kisline
133 Vodikov sulfid
135 Encefalopatije zaradi organskih topil, ki niso navedena pod drugimi številkami
136 Polinevropatije zaradi organskih topil, ki niso navedena pod drugimi številkami
3. Bolezni, ki jih povzroči vdihavanje snovi in dejavnikov, ki niso navedeni pod drugimi številkami
301 Bolezni dihal in raki
301.11 Silikoza
301.12 Silikoza v kombinaciji s pljučno tuberkulozo
301.21 Azbestoza
301.22 Mezoteliom po vdihavanju azbestnega prahu
301.31 Pnevmokonioze, ki jih povzroči prah silikatov
302 Zapleti zaradi azbesta v obliki bronhialnega raka
303 Bronhopulmonalne bolezni, ki jih povzroči prah iz sintranih kovin
304.01 Ekstrinzični alergijski alveolitis
304.02 Bolezni pljuč, ki jih povzroči vdihavanje prahu in vlaken iz bombaža, lanu, konoplje, jute, sisala in
sladkornega trsa
304.04 Bolezni dihal, ki jih povzroči vdihavanje kobaltovega, kositrnega, barijevega in grafitnega prahu
304.05 Sideroza
305.01 Rakova obolenja zgornjih dihal, ki jih povzroči lesni prah
304.06 Alergijske astme, ki jih povzroči vdihavanje snovi, za katere se dosledno priznava, da povzročajo
alergije, in so neločljivo povezane z vrsto dela
304.07 Alergijski rinitis, ki ga povzroči vdihavanje snovi, za katere se dosledno priznava, da povzročajo alergije,
in ki je neločljivo povezan z vrsto dela
306 Fibroze plevre z oteženim dihanjem, ki jih povzroči azbest
307 Kronični obstruktivni bronhitis ali emfizem pri rudarjih, ki delajo v podzemnih premogovnikih
308 Pljučni rak po vdihavanju azbestnega prahu
309 Bronhopulmonalne bolezni, ki jih povzroči prah ali pare iz aluminija ali njegovih spojin
310 Bronhopulmonalne bolezni, ki jih povzroči prah iz bazične žlindre
__________________________________________
EU priporočila za inšpekcijski nadzor – SLIC:
Nevarnosti nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu- Modul osnovnega usposabljanja za nacionalne inšpektorate za delo, Podporni material za izvajalce usposabljanja, 2021
Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj za zdravje zaradi varilnega dima, 2018
Nevarne kemične snovi na delovnem mestu
__________________________________________
Glej kampanje ZSSS:
Kampanje ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem dnevu spomina, 2006-tekoče leto
Kampanja Nič smrti pri delu, 2022-2023
Kampanja Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi, 2018-2019
Odpravite poklicnega raka, 2016
Kampanja o smrtonosnosti kremenovega prahu, ki se vdihuje, 2016
Kampanja o smrtonosnosti izpušnih plinov dizel motorjev, 2016
__________________________________________
Glej publikacije ZSSS:
IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI
PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA
ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
RAK IN DELO: RAZUMETI POKLICNE RAKE IN UKREPATI ZA NJIHOVO ODPRAVO (v angleščini)
NAJNOVEJŠE POROČILO O STANJU NA PODROČJU SNOVI, STRUPENIH ZA RAZMNOŽEVANJE
PROIZVODNJA IN RAZMNOŽEVANJE. KRAJA ZDRAVJA PRIHODNJIH GENERACIJ
POKLICNI RAK, ZAPOSTAVLJENA BOLEZEN
REGISTRACIJA, OCENJEVANJE IN AVTORIZACIJA KEMIKALIJ (REACH) NA DELOVNEM MESTU
Praktične smernice MDDSZ za mejne vrednosti za nevarne kemične snovi na preprost način podajajo razlago pojma “mejna vrednost”. Opredeljujejo vse vrste mejnih vrednosti in pojasnjujejo nekatere najpomembnejše pojme, povezane z mejnimi vrednostmi.
Praktične smernice za mejne vrednosti za nevarne kemične snovi
Praktične smernice MDDSZ za oceno tveganja za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi podajajo poenostavljeno metodo za oceno tveganja in so namenjene predvsem majhnim in srednje velikim podjetjem. Pripravljene so na podlagi praktičnih smernic, razvitih na ravni Evropske unije, kakor tudi nacionalnih praktičnih smernic in metodologij, ki so jih razvile druge države članice EU.
Praktične smernice za oceno tveganja za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi
Hormonski motilci
Hormonski motilci, ETUI
Hormonski motilci so kemikalije, ki lahko vstopajo v telesni hormonski sistem in povzročajo razvojne, reproduktivne in nevrološke učinke. Učinkujejo tudi na imunski sistem tako pri ljudeh kot tudi pri živalih. Hormonski motilci imajo največji vpliv na plod med nosečnostjo matere in na otroka takoj po rojstvu, ko se oblikujejo organi oz. ko se oblikuje in razvija živčni sistem. To so kemikalije, ki lahko vstopajo v telesni hormonski sistem in motijo delovanje žlez z notranjim izločanjem; kot na primer spolne žleze, jetra ali pa ščitnica. Lahko povzročijo razvojne, reproduktivne in nevrološke učinke. Učinkujejo tudi na imunski sistem tako pri ljudeh kot tudi pri živalih. Hormonski motilci imajo največji vpliv na plod med nosečnostjo matere in na otroka takoj po rojstvu, ko se oblikujejo organi oz. ko se oblikuje in razvija živčni sistem.
Mednje sodijo tako naravne kot tudi umetne snovi, npr. farmacevtska sredstva, dioksini, dioksinom podobne snovi, poliklorirani bifelili (v 1980-tih so z njimi onesnažili okolje v delu Bele Krajine), DDT in drugi pesticidi ter bisfenol A. Endokrine motilce lahko najdemo v vsakodnevnih predmetih, kot so npr. plastične steklenice, pločevinke, detergenti, hrana, igrače in kozmetična sredstva. Potekajo številne raziskave, ki skušajo ugotoviti, ali posamezni hormonski motilci lahko vplivajo na človekovo zdravje, posebej na zmanjšano plodnost, nastanek endometrioze in nekaterih rakov.
Hormonske motilce razdelimo v tri skupine. V prvo sodi več kot 190 snovi. Če je snov kategorizirana v to skupino, pomeni, da je na živali dokazan vpliv hormonskega motilca, zato moramo z njo ravnati previdno in naprej raziskovati njene učinke. Številne snovi iz 1. skupine so bile že prepovedane za uporabo (npr. številni biocidi), uporaba drugih pa je vezana le na omejeno specifično uporabo. V drugo skupino sodijo snovi brez zadostnih dokazov o učinkih hormonskega motilca, vendar z dokazi o bioloških učinkih, ki so vezani na endokrine motilce, v tretjo skupino pa sodijo snovi, o katerih ni nobenih dokazov, da bi delovale kot hormonski motilci. V tretjo skupino pa sodijo snovi, o katerih ni nobenih dokazov, da bi delovale kot hormonski motilci.
Mednje sodijo tako naravne kot tudi umetne snovi, npr. farmacevtska sredstva, dioksini, dioksinom podobne snovi, poliklorirani bifelili, DDT in drugi pesticidi ter bisfenol A. Endokrine motilce lahko najdemo v vsakodnevnih predmetih, kot so npr. plastične steklenice, pločevinke, detergenti, hrana, igrače in kozmetična sredstva. Potekajo številne raziskave, ki skušajo ugotoviti, ali posamezni hormonski motilci lahko vplivajo na človekovo zdravje, posebej na zmanjšano plodnost, nastanek endometrioze in nekaterih rakov.
NEKATERI HORMONSKI MOTILCI IZ 1. SKUPINE:
Citirano po: Žepni priročnik za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu, 2014
________________________________________________ _______________
Čtivo:
Hormonski motilci – poklicno tveganje, ki ga velja priznati (v angleščini Endocrine disruptors: an occupational risk in need of recognition), ETUI – publikacija je 4. oktobra 2018 v Parizu prejela nagrado Prescrire 2018
4/2019 e-novica ZSSS: Škodljivim ftalatom so šteti dnevi
