Informativni listi o karcinogenih

Informativni listi o karcinogenih:

Primer informativnega lista:

Azbest

Benzen

Formaldehid

Hlapi, ki nastajajo pri varjenju

Izpuhi dizel motorjev

Kremenov prah

Krom VI

Policiklični aromatski ogljikovodiki

Prah lesa

Vinilklorid

Trikloroetilen

Svinec

Nikelj

Hidrazin

Akrilamid

Berilij

Kadmij

Etilen oksid

______________________________________

Glej tudi publikacijo ZSSS:

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI

Alergeni

Alergeni:

Skoraj vsak peti človek odgovori z alergijo, ko je izpostavljen določeni snovi. Alergijo povzročajo alergeni. Alergen je snov, ki je lahko naravnega izvora ali pa je sintetizirana kemična spojina. Večinoma so to neškodljive snovi iz okolja, ki vstopijo v telo, razdražijo imunski sistem in povzročijo nastajanje specifičnih protiteles. Alergeni so lahko živila, cvetni prah, zdravila, sestavine tkanin, dlaka domačih živali, snovi na delovnem mestu itd. Poznamo že več kot 20.000 alergenov, ki se jim naše telo lahko upre. Ob stiku z njimi se sluznica v ustih, nosu in očeh razdraži, boli nas glava, imamo drisko, v hujših primerih lahko pride do krčev v sapnicah, težko dihamo, posledično lahko pride do nepravilnega delovanja krvnega obtoka. Najhujša oblika takojšnje preobčutljivostne reakcije je anafilaktični šok, ki se lahko konča s smrtjo.

Imunski sistem je skupek različnih celic, ki telo branijo pred škodljivimi snovmi. Snov, ki je zanje tuja, prepoznajo, razgradijo, nevtralizirajo in odstranijo iz telesa.

Anafilaktični šok je življenjsko ogrožujoča alergijska reakcija, ki jo povzroči stik organizma z alergenom (pik žuželke, zaužita hrana, zdravila …). Pojavi se odpoved funkcije obtočil ter se pogosto konča s smrtjo.

Preobčutljivost (senzibilizacija) se pojavi ob prvem stiku z alergenom in je neke vrste imunski spomin. Ko se telo prvič sreča z alergenom, si ga zapomni. Ob drugem in vseh naslednjih ponovnih stikih z alergenom pride do preobčutljivostne reakcije. Razvoj preobčutljivosti traja pri različnih ljudeh različno dolgo, pri nekaterih nekaj dni, pri drugih tudi več let. Zato lahko na delovnem mestu zelo dolgo uporabljamo neko snov (npr. frizerji barvila), preden pride do alergijske reakcije.

Obstajajo alergije na dihalih in na koži.

Primer – astma ali naduha: Je kronična bolezen dihal. Gre za stalno vnetje dihalnih kanalov (bronhijev), kar vpliva na pretok zraka v pljuča in iz njih ter s tem povzroča oteženo dihanje. Značilno je, da se poklicna astma razvije le pri manjšem delu izpostavljenih in to po obdobju, ki je različno dolgo: od nekaj tednov do nekaj let. Znaki astme se lahko pojavijo v času nekaj minut do pol ure po izpostavljenosti (zgodnja reakcija) ali pa šele od 3 do 8 ur po izpostavljenosti (pozna reakcija). Klasične znake astme, kot so kašelj, stiskanje v prsnem košu, piskanje in težko dihanje, lahko opazimo tudi pri drugih boleznih pljuč in srca. Simptomi nočne astme ali nočnega kašlja ali pa naduha ob telesnem naporu pri mladem delavcu, in to brez obolenja srca, so tipični za začetno poklicno astmo. V zgodnjih fazah bolezni se simptomi navadno zmanjšajo ali izzvenijo v času vikendov in počitnic ter se ponovno pojavijo po vrnitvi na delo. Pri velikem deležu bolnikov s poklicno astmo sta pridružena tudi alergijsko vnetje nosu in oči, katerih znaki se običajno pojavijo pred znaki astme.

Primer – poklicni alergijski rinitis: Poklicni alergijski rinitis povzročajo različni alergeni, to so »napadalci« z delovnega mesta oziroma iz delovnega okolja, ki povzročajo pretirano preobčutljivostno obrambno reakcijo organizma pri ljudeh, ki so zanje preobčutljivi. Možni alergeni so npr. moka, pršice, cvetni prah, lesni prah, lateks, rastlinska guma, zdravila, razni alergeni živalskega in rastlinskega izvora, anhidridi, kovine, sintetična vlakna. Poklici, ki so pogosto povezani s pojavom alergijskega rinitisa, so: peki, mlinarji, slaščičarji, kuharji, mesarji, živinorejci, kmetje, vrtnarji, cvetličarji, gozdni
delavci, zdravstveni delavci, laboratorijski delavci, slikopleskarji, izolatorji, delavci v proizvodnji gume, farmacevtski, živilski, kemični industriji, delavci v proizvodnji in predelavi kovin itd. 

Vir: IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, ZSSS, 2016

Če boste vsaj na štiri spodnja vprašanja odgovorili pritrdilno, obstaja verjetnost, da imate alergijo. Posvetujte se s svojim zdravnikom.

    1. Ima kdo od vaših staršev alergijsko bolezen oziroma so pri njem alergijski kožni testi pozitivni?
    2. Vas pogosto srbijo oči, kihate in vam teče iz nosa?
    3. Imate pogosto črevesne krče, slabosti in včasih tudi bruhate?
    4. Vas velikokrat srbi koža in imate izpuščaje?
    5. Vam kdaj nenadoma in brez razloga otečejo obraz, roke, noge in stopala?
    6. So vaše težave pogostejše od februarja do aprila ali od aprila do septembra?
    7. So med cvetenjem travnikov vaše težave hujše (kihanje, smrkanje, srbenje oči)?
    8. Imate težave samo, ko stopite v proizvodne prostore?
    9. Ali težave izginejo med dopusti in podaljšanimi vikendi?
    10. Imate težave samo na drugih točno določenih mestih (npr. samo doma, samo v zaprtih prostorih)?
    11. Se težave pojavijo po določeni hrani (jajca, mlečni izdelki, oreški, začimbe, sadje) ali kadar jemljete določena zdravila (antibiotike)?
    12. So težave povezane z ozračjem/vremenom (vlažno, mrzlo, klimatizirano)?

 

NASVET: Brez oklevanja se umaknite iz delovnega okolja, v katerem je alergen, ki vas muči, če ga ni mogoče odstraniti. Alergijske reakcije lahko postajajo vse bolj resne. V ekstremnih primerih mora človek biti povsem izoliran od okolice.

___________________________________________________________

Piktogram, ki opozarja med drugim tudi na alergen:

___________________________________________________________

Stavki o nevarnosti, ki opozarjajo na alergogene:

H317 Lahko povzroči alergijski odziv kože.
H334 Lahko povzroči simptome alergije ali astme ali težave z dihanjem pri vdihavanju.
EUH 203 Vsebuje krom (VI). Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 204 Vsebuje izocianate. Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 205 Vsebuje epoksidne sestavine. Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 208 Vsebuje (ime snovi, ki povzroča preobčutljivost). Lahko povzroči alergijski odziv.

___________________________________________________________

Več v:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

___________________________________________________________

Piktogrami o nevarnosti

Piktogrami o nevarnosti:

Glej tudi Varnostni znaki

 

Piktogrami za nevarnost so grafični komunikacijski elementi, ki  so namenjeni sporočanju določenih informacij o nevarnosti kemikalije na etiketah kemikalij.

Novi simboli nimajo več enakih imen pred letom 2017 kot stari, marveč so ta imena nadomestila števila, torej poleg znaka ni napisa ali tekstovnega pojasnila.

Delavcem in njihovim zaupnikom priporočamo, da preverijo, kaj pomenijo piktogrami na kemikaliji, s katero delajo. Posebej morajo biti pozorni na piktogram, ki označuje karcinogene, saj pri nekaterih preprosto ni povsem varne mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti.

 

Opozorilna beseda

Opozorilna beseda:

Opozorilna beseda uporabnika kemikalije opozarja na:

  1. višjo stopnjo nevarnosti z besedo »Nevarno« in
  2. na nižjo stopnjo nevarnosti z besedo »Pozor«.

Etiketa na kemikaliji

Etiketa na kemikaliji

Dolžnost proizvajalca nevarne kemikalije je, da ugotovi nevarne lastnosti kemikalije in jo ustrezno razvrsti, označi in pakira[1]. Uporabnik kemikalije osnovne podatke o njej običajno razbere z etikete. V skladu z zakonodajo morajo biti na etiketi navedene informacije, ki uporabnika opozarjajo na nevarne lastnosti kemikalije. Informacije morajo biti podane tako, da so razumljive čim širšemu krogu ljudi, ne glede na izobrazbo, starost, usposobljenost …

Na etiketah so navedeni podatki o proizvodu, proizvajalcu in nevarnih lastnostih proizvoda. Ime kemikalije, kataloška številka, bruto molekularna formula, številko CAS, številko UN so tipični podatki, ki omogočajo identifikacijo proizvoda. Proizvajalec je naveden s polnim nazivom, naslovom, telefonsko številko, pogosto je na etiketi natisnjena tudi domača stran, kjer se lahko pridobijo dodatne informacije. Nevarne lastnosti pa so podane z grafičnimi ali tekstovnimi komunikacijskimi elementi.

Primer etikete na proizvodu:

Varnostni listi

Varnostni listi

  Primer varnostnega lista

Glej v celoti primer zgornjega varnostnega lista na tej povezavi

Glej tudi Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij

__________________________________________________

26. člen ZVZD-1:

Delodajalec sme dati nevarne kemične snovi v uporabo delavcem le, če so opremljene z varnostnim listom, v katerem je proizvajalec oziroma dobavitelj navedel vse varnostno-tehnične podatke, ki so pomembni za ocenjevanje tveganja pri delu s temi snovmi, in če so zagotovljeni vsi varnostni ukrepi, ki izhajajo iz varnostnega lista.  Delodajalec mora zagotoviti varnostni list v slovenskem jeziku in izjemoma v tujem jeziku, v skladu s pogoji, ki jih določa predpis o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij. Delodajalec mora, kadar je to potrebno, zagotoviti prevod varnostnega lista iz prejšnjega odstavka v jezik, ki ga delavec razume.

__________________________________________________

Vsebina varnostnega lista:

Z etikete lahko prepoznamo najbolj osnovne nevarne lastnosti kemikalije, podrobnejše informacije pa so navedene v varnostnem listu. To je dokument, ki ga mora za vsako nevarno kemikalijo pripraviti proizvajalec in obsega 16 poglavij ali oddelkov v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006:

  1. Identifikacija snovi
  2. Ugotovitve o nevarnih lastnostih
  3. Sestava s podatki o nevarnih sestavinah
  4. Ukrepi za prvo pomoč
  5. Ukrepi ob požaru
  6. Ukrepi ob nezgodnih izpustih
  7. Ravnanje z nevarno snovjo in skladiščenje
  8. Nadzor nad izpostavljenostjo in zdravje pri delu
  9. Fizikalne in kemijske lastnosti
  10. Obstojnost in reaktivnost
  11. Toksikološki podatki
  12. Ekotoksikološki podatki
  13. Odstranjevanje
  14. Transportni podatki
  15. Zakonsko predpisani podatki
  16. in druge informacije

Varnostni list je dobavitelj kemikalije dolžan posredovati pri prvi dobavi nevarne kemikalije. Številni proizvajalci na svojih spletnih straneh objavljajo varnostne liste nevarnih proizvodov v različnih jezikih. Uporabniki lahko dostopajo do vedno ažuriranih vsebin varnostnih listov. Vsebina varnostih listov je namenjena strokovnjakom različnim strok. Gasilci npr. v 4. oddelku najdejo podatke o primernih gasilih in ustreznih postopkih gašenja. Varnostni list je obsežen dokument s pogosto več kot 15 strani. Namenjen je predvsem neposredno odgovornim osebam ali strokovnim osebam za varnost in zdravje pri delu, ki na osnovi podatkov v varnostnem listu pripravijo navodila delavcem za varno delo s kemikalijo.

Navodila za varno delo s kemikalijo so namenjena neposrednim uporabnikom kemikalije. Ti morajo vedeti, s katero kemikalijo delajo, kakšne so nevarnosti ali kakšne so posledice nepravilne, nepremišljene, neustrezne uporabe kemikalije, kateri so preventivni ukrepi za zmanjšanje možnosti nastanka neželenih dogodkov in kako ukrepati, če do nezgodnega dogodka pride. Navodila za varno delo so v jeziku, razumljivem uporabniku, zgoščen povzetek najpomembnejših informacij, napotkov in zahtev za čim bolj varno in zdravo delo. Praviloma niso daljša od dveh strani. Uporabniku kemikalije so vedno dostopna, saj morajo biti na delovnem mestu oz. na mestu, kjer se kemikalija uporablja.

______________________________________________________

Predpisi:

Zakon o kemikalijah (ZKem) 

Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (Besedilo velja za EGP) (2008/1272) 

Uredba o izvajanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 

Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (2006/1907) 

Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) 

 

Previdnostni stavki

Previdnostni stavki

Previdnosti stavki so informacije, namenjene čim bolj varni uporabi kemikalije, in so lahko s splošnega področja, s področja preprečevanja in odstranjevanja neželenih posledic, s področja varnega skladiščenja in odlaganja odpadkov.

Priporočamo delavcem in njihovim zaupnikom, da preverijo, kaj pomenijo šifre previdnostnih stavkov, s katerimi so označene kemikalije, s katerimi delajo.

 

1 00 Splošno

P101 Če je potreben zdravniški nasvet, mora biti na voljo posoda ali etiketa proizvoda.
P102 Hraniti zunaj dosega otrok.
P103 Pred uporabo preberite etiketo.

 

2 00 Preprečevanje

P201 Pred uporabo pridobiti posebna navodila.
P202 Ne uporabljajte, dokler se ne seznanite z vsemi varnostnimi ukrepi.
P210 Hraniti ločeno od vročine/isker/odprtega ognja/vročih površin. — Kajenje prepovedano.
P211 Ne pršiti proti odprtemu ognju ali drugemu viru vžiga.
P220 Hraniti ločeno od oblačil/…/vnetljivih materialov.
P221 Preprečiti mešanje z vnetljivimi snovmi …
P222 Preprečiti stik z zrakom.
P223 Hraniti ločeno od možnega stika z vodo zaradi burne reakcije in možnega bliskovitega požara.
P230 Hraniti prepojeno z …
P231 Hraniti v ustreznem inertnem plinu.
P232 Zaščititi pred vlago.
P233 Hraniti v tesno zaprti posodi.
P234 Hraniti samo v originalni posodi.
P235 Hraniti na hladnem.
P240 Ozemljiti posodo in opremo za sprejem tekočine.
P241 Uporabiti električno/prezračevalno opremo, opremo za razsvetljavo/…/, odporno proti eksplozijam.
P242 Uporabiti le orodje, ki ne povzroča isker.
P243 Preprečiti statično naelektrenje.
P244 Preprečiti stik reducirnih ventilov z mastjo in oljem.
P250 Ne izpostavljati drgnjenju/udarcem/…/trenju.
P251 Posoda je pod tlakom: ne preluknjajte ali sežigajte je niti, ko je prazna.
P260 Ne vdihavati prahu/dima/plina/meglice/hlapov/razpršila.
P261 Preprečiti vdihavanje prahu/dima/plina/meglice/hlapov/razpršila.
P262 Preprečiti stik z očmi, kožo ali oblačili.
P263 Preprečiti stik med nosečnostjo/dojenjem.
P264 Po uporabi temeljito umiti …
P270 Ne jesti, piti ali kaditi med uporabo tega izdelka.
P271 Uporabljati le zunaj ali v dobro prezračevanem prostoru.
P272 Kontaminirana delovna oblačila niso dovoljena zunaj delovnega mesta.
P273 Preprečiti sproščanje v okolje.
P280 Nositi zaščitne rokavice/zaščitno obleko/zaščito za oči/zaščito za obraz.
P281 Uporabiti predpisano osebno zaščitno opremo.
P282 Nositi hladne izolirne rokavice/zaščito za obraz/zaščito za oči.
P283 Nositi negorljiva oblačila in oblačila, odporna proti ognju.
P284 Nositi opremo za zaščito dihal.
P285 Ob nezadostnem prezračevanju nositi opremo za zaščito dihal.
P231 +P232 Hraniti v ustreznem inertnem plinu. Zaščititi pred vlago.
P235 +P410 Hraniti na hladnem. Zaščititi pred sončno svetlobo.

 

3 00 Odziv

P301 PRI ZAUŽITJU:
P302 PRI STIKU S KOŽO:
P303 PRI STIKU S KOŽO (ali lasmi):
P304 PRI VDIHAVANJU:
P305 PRI STIKU Z OČMI:
P306 PRI STIKU Z OBLAČILI:
P307 PRI izpostavljenosti:
P308 PRI izpostavljenosti ali sumu izpostavljenosti:
P309 PRI izpostavljenosti ali slabem počutju:
P310 Takoj pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.
P311 Pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.
P312 Ob slabem počutju pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.
P313 Poiščite zdravniško pomoč/oskrbo.
P314 Ob slabem počutju poiščite zdravniško pomoč/oskrbo.
P315 Takoj poiščite zdravniško pomoč/oskrbo.
P320 Posebno zdravljenje je nujno (glejte … na tej etiketi).
P321 Posebno zdravljenje (glejte … na tej etiketi).
P322 Posebni ukrepi (glejte … na tej etiketi).
P330 Izprati usta.
P331 NE izzvati bruhanja.
P332 Če nastopi draženje kože:
P333 Če nastopi draženje kože ali se pojavi izpuščaj:
P334 Potopiti v hladno vodo/zaviti v mokre povoje.
P335 S krtačo odstraniti razsute delce s kože.
P336 Zamrznjene dele odtaliti z mlačno vodo. Ne drgniti prizadetega mesta.
P337 Če draženje oči ne preneha:
P338 Odstranite kontaktne leče, če jih imate in če to lahko storite brez težav. Nadaljujte z izpiranjem.
P340 Prenesti žrtev na svež zrak in jo pustiti počivati v položaju, ki olajša dihanje.
P341 Pri oteženem dihanju prenesti žrtev na svež zrak in jo pustiti počivati v položaju, ki olajša dihanje.
P342 Pri respiratornih simptomih:
P350 Nežno umiti z veliko mila in vode.
P351 Previdno izpirati z vodo nekaj minut.
P352 Umiti z veliko mila in vode.
P353 Kožo izprati z vodo/prho.
P360 Takoj izprati kontaminirana oblačila in kožo z veliko vode pred odstranitvijo oblačil.
P361 Takoj odstraniti/sleči vsa kontaminirana oblačila.
P362 Sleči kontaminirana oblačila in jih oprati pred ponovno uporabo.
P363 Kontaminirana oblačila oprati pred ponovno uporabo.
P370 Ob požaru:
P371 Ob velikem požaru in velikih količinah:
P372 Nevarnost eksplozije ob požaru.
P373 NE gasiti, ko ogenj doseže eksploziv.
P374 Gasiti z običajno previdnostjo in s primerne razdalje.
P375 Gasiti z večje razdalje zaradi nevarnosti eksplozije.
P376 Zaustaviti puščanje, če je varno.
P377 Požar zaradi uhajanja plina: Ne gasiti, če puščanja ni mogoče varno zaustaviti.
P378 Za gašenje uporabiti …
P380 Izprazniti območje.
P381 Odstraniti vse vire vžiga, če je varno.
P390 Odpraviti razlitje, da se prepreči materialna škoda.
P391 Prestreči razlito tekočino.
P301 + P310 PRI ZAUŽITJU: takoj pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.
P301 + P312 PRI ZAUŽITJU: ob slabem počutju pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.
P301 + P330 + P331 PRI ZAUŽITJU: izprati usta. NE izzvati bruhanja.
P302 + P334 PRI STIKU S KOŽO: potopiti v hladno vodo/zaviti v mokre povoje.

 

4 00 Shranjevanje

P401 Hraniti ………..
P402 Hraniti na suhem.
P403 Hraniti na dobro prezračevanem mestu.
P404 Hraniti v zaprti posodi.
P405 Hraniti zaklenjeno.
P406 Hraniti v posodi, odporni proti koroziji/… z odporno notranjo oblogo.
P407 Ohraniti zračno režo med skladi/paletami.
P410 Zaščititi pred sončno svetlobo.
P411 Hraniti pri temperaturi do … ˚C/… ˚F.
P412 Ne izpostavljati temperaturam nad 50 ˚C/122 ˚F
P413 Razsute količine, večje od … kg/… lbs, hraniti pri temperaturi do … ˚C/… ˚F.
P420 Hraniti ločeno od drugih materialov.
P422 Vsebino hraniti v …
P402 + P404 Hraniti na suhem. Hraniti v zaprti posodi.
P403 + P233 Hraniti na dobro prezračevanem mestu. Hraniti v tesno zaprti posodi.
P403 + P235 Hraniti na dobro prezračevanem mestu. Hraniti na hladnem.
P410 + P403 Zaščititi pred sončno svetlobo. Hraniti na dobro prezračevanem mestu.
P410 + P412 Zaščititi pred sončno svetlobo. Ne izpostavljati temperaturam nad 50 ˚C/
P411 + P235 Hraniti pri temperaturi do … ˚C/… ˚F. Hraniti na hladnem.

 

5 00 Odstranjevanje

P501 Odstraniti vsebino/posodo …

Stavki o nevarnosti

Stavki o nevarnosti

Stavki o nevarnosti so določeni z razvrstitvijo kemikalije v določeno kategorijo nevarnosti znotraj razreda nevarnosti in so standardni in označeni s črko H in troštevilčnim številom. Uredba o izvajanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 določa 28 stavkov o nevarnosti za fizikalno nevarnost, 29 stavkov za nevarnosti za zdravje ter 5 stavkov za opozarjanje na nevarnosti za okolje. Dodatne informacije o nevarnosti se podajajo v obliki stavkov EUH.

Priporočamo delavcem in njihovim zaupnikom, da preverijo, kaj pomenijo šifre stavkov o nevarnostih, s katerimi so označene kemikalije, s katerimi delajo.

 

200–299 FIZIKALNE NEVARNOSTI

H200 Nestabilni eksplozivi.
H201 Eksplozivno; nevarnost eksplozije v masi.
H202 Eksplozivno, velika nevarnost za nastanek drobcev.
H203 Eksplozivno; nevarnost za nastanek požara, udarnega vala ali drobcev.
H204 Nevarnost za nastanek požara ali drobcev.
H205 Pri požaru lahko eksplodira v masi.
H220 Zelo lahko vnetljiv plin.
H221 Vnetljiv plin.
H222 Zelo lahko vnetljiv aerosol.
H223 Vnetljiv aerosol.
H224 Zelo lahko vnetljiva tekočina in hlapi.
H225 Lahko vnetljiva tekočina in hlapi.
H226 Vnetljiva tekočina in hlapi.
H228 Vnetljiva trdna snov.
H240 Segrevanje lahko povzroči eksplozijo.
H241 Segrevanje lahko povzroči požar ali eksplozijo.
H242 Segrevanje lahko povzroči požar.
H250 Samodejno se vžge na zraku.
H251 Samosegrevanje: lahko povzroči požar.
H252 Samosegrevanje v velikih količinah; lahko povzroči požar.
H260 V stiku z vodo se sproščajo vnetljivi plini, ki se lahko samodejno vžgejo.
H261 V stiku z vodo se sproščajo vnetljivi plini.
H270 Lahko povzroči ali okrepi požar; oksidativna snov.
H271 Lahko povzroči požar ali eksplozijo; močna oksidativna snov.
H272 Lahko okrepi požar; oksidativna snov.
H280 Vsebuje plin pod tlakom; segrevanje lahko povzroči eksplozijo.
H281 Vsebuje ohlajen utekočinjen plin; lahko povzroči ozebline ali poškodbe.
H290 Lahko je jedko za kovine.

 

300–399 NEVARNOSTI ZA ZDRAVJE

H300 Smrtno pri zaužitju.
H301 Strupeno pri zaužitju.
H302 Zdravju škodljivo pri zaužitju.
H304 Pri zaužitju in vstopu v dihalne poti je lahko smrtno.
H310 Smrtno v stiku s kožo.
H311 Strupeno v stiku s kožo.
H312 Zdravju škodljivo v stiku s kožo.
H314 Povzroča hude opekline kože in poškodbe oči.
H315 Povzroča draženje kože.
H317 Lahko povzroči alergijski odziv kože.
H318 Povzroča hude poškodbe oči.
H319 Povzroča hudo draženje oči.
H330 Smrtno pri vdihavanju.
H331 Strupeno pri vdihavanju.
H332 Zdravju škodljivo pri vdihavanju.
H334 Lahko povzroči simptome alergije ali astme ali težave z dihanjem pri vdihavanju.
H335 Lahko povzroči draženje dihalnih poti.
H336 Lahko povzroči zaspanost ali omotico.
H340 Lahko povzroči genetske okvare (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H341 Sum povzročitve genetskih okvar (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H350 Lahko povzroči raka (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H351 Sum povzročitve raka (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H360 Lahko škoduje plodnosti ali nerojenemu otroku (navesti posebni učinek, če je znan> <navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H361 Sum škodljivosti za plodnost ali nerojenega otroka (navesti posebni učinek, če je znan> <navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H362 Lahko škoduje dojenim otrokom.
H370 Škoduje organom (ali navesti vse organe, na katere vpliva, če je znano> <navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H371 Lahko škoduje organom (ali navesti vse organe, na katere vpliva, če je znano> <navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H372 Škoduje organom (ali navesti vse organe, na katere vpliva, če je znano) pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).
H373 Lahko škoduje organom (ali navesti vse organe, na katere vpliva, če je znano) pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti (navesti način izpostavljenosti, če je prepričljivo dokazano, da noben drug način izpostavljenosti ne povzroča takšne nevarnosti).

 

400–499 NEVARNOSTI ZA OKOLJE

H400 Zelo strupeno za vodne organizme.
H410 Zelo strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.
H411 Strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.
H412 Škodljivo za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.
H413 Lahko ima dolgotrajne škodljive učinke na vodne organizme.

 

Dodatne informacije o nevarnosti

Fizikalne lastnosti

EUH 001 Eksplozivno v suhem stanju.
EUH 006 Eksplozivno v stiku z zrakom ali brez stika z zrakom.
EUH 014 Burno reagira z vodo.
EUH 018 Pri uporabi lahko tvori vnetljivo/eksplozivno zmes hlapi-zrak.
EUH 019 Lahko tvori eksplozivne perokside.
EUH 044 Nevarnost eksplozije ob segrevanju v zaprtem prostoru.

 

Lastnosti, ki vplivajo na zdravje

EUH 029 V stiku z vodo se sprošča strupen plin.
EUH 031 V stiku s kislinami se sprošča strupen plin.
EUH 032 V stiku s kislinami se sprošča zelo strupen plin.
EUH 066 Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože.
EUH 070 Strupeno ob stiku z očmi.
EUH 071 Jedko za dihalne poti.

 

Lastnosti v zvezi z okoljem

EUH 059 Nevarno za ozonski plašč.

 

Dodatni elementi etikete/informacije o nekaterih snoveh ali zmeseh

EUH 201/

201A

Vsebuje svinec. Ne sme se nanašati na površine, ki bi jih lahko žvečili ali sesali otroci.

Pozor! Vsebuje svinec.

EUH 202 Cianoakrilat. Nevarno. Kožo in oči zlepi v nekaj sekundah. Hraniti zunaj dosega otrok.
EUH 203 Vsebuje krom (VI). Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 204 Vsebuje izocianate. Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 205 Vsebuje epoksidne sestavine. Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 206 Pozor! Ne uporabljajte skupaj z drugimi izdelki. Lahko se sproščajo nevarni plini (klor).
EUH 207 Pozor! Vsebuje kadmij. Med uporabo nastajajo nevarni dimi. Preberite informacije proizvajalca. Upoštevajte navodila za varno uporabo.
EUH 208 Vsebuje (ime snovi, ki povzroča preobčutljivost). Lahko povzroči alergijski odziv.
EUH 209/

209A

Med uporabo utegne postati lahko vnetljivo.

Med uporabo utegne postati vnetljivo.

EUH 210 Varnosti list na voljo na zahtevo.
EUH 401 Da bi se izognili tveganjem za ljudi in okolje, ravnajte v skladu z navodili za uporabo.

 

Kemijske obremenitve pri delu

Kemijske obremenitve pri delu

Glej  tudi

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

Strokovni delavec za varnost pri delu

Zaščita pred večjimi industrijskimi nesrečami – Seveso

Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc

_______________________________________________________________

S klikom na spodnje povezave do informacij o nevarnih kemikalijah:

Strah pred kemikalijami je nepotreben, če z njimi ustrezno ravnamo

Center za zastrupitve v Sloveniji – kliči v primeru zastrupitve na delovnem mestu

Urad Republike Slovenije za kemikalije

Evropska agencija za kemikalije (ECHA)

Zbirke podatkov o nevarnih kemikalijah

Reprotoksini

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Alergeni

Hormonski motilci

Informativni listi o karcinogenih, reprotoksinih, hormonskih motilcih, alergenih

Nanomateriali

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Biološki monitoring

Kombinirani vpliv kemikalij in drugih nevarnosti hkrati

Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

Uredba REACH

Varnostni listi

Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij

Etiketa na kemikaliji

Opozorilna beseda

Piktogrami za nevarnost

Stavki o nevarnosti 

Previdnostni stavki

__________________________________________

Poklicne bolezni:

1. Bolezni, ki jih povzročijo naslednji kemični dejavniki:
100 Akrilonitril
101 Arzen ali njegove spojine
102 Berilij (glucinij) ali njegove spojine
103.01 Ogljikov monoksid
103.02 Ogljikov oksiklorid
104.01 Cianovodikova kislina
104.02 Cianidi in njihove spojine
104.03 Izocianati
105 Kadmij ali njegove spojine
106 Krom ali njegove spojine
107 Živo srebro ali njegove spojine
108 Mangan ali njegove spojine
109.01 Dušikova kislina
109.02 Dušikovi oksidi
109.03 Amoniak
110 Nikelj ali njegove spojine
111 Fosfor ali njegove spojine
112 Svinec ali njegove spojine
113.01 Žveplovi oksidi
113.02 Žveplova kislina
113.03 Ogljikov disulfid
114 Vanadij ali njegove spojine
115.01 Klor
115.02 Brom
115.04 Jod
115.05 Fluor ali njegove spojine
116 Alifatski ali aliciklični ogljikovodiki iz petroletra ali bencina
117 Halogenirani derivati alifatskih ali alicikličnih ogljikovodikov
118 Butil, metil in izopropil alkohol
119 Etilen glikol, dietilen glikol, 1,4-butandiol ter nitrirani derivati glikolov in glicerola
120 Metil eter, etil eter, izopropil eter, vinil eter, dikloroizopropil eter, gvajakol, metil eter in etil eter etilen glikola
121 Aceton, kloroaceton, bromoaceton, heksafluoroaceton, metil etil keton, metil n-butil keton, metil izobutil
keton, diaceton alkohol, mezitil oksid, 2-metilcikloheksanon
122 Organofosforni estri
123 Organske kisline
124 Formaldehid
125 Alifatski nitrirani derivati
126.01 Benzen ali njegovi homologi (homologi benzena so opredeljeni s formulo CnH2n-6)
126.02 Naftalen ali njegovi homologi (homologi naftalena so opredeljeni s formulo CnH2n-12)
126.03 Vinilbenzen in divinilbenzen
127 Halogenirani derivati aromatskih ogljikovodikov
128.01 Fenoli ali homologi ali njihovi halogenirani derivati
128.02 Naftoli ali homologi ali njihovi halogenirani derivati
128.03 Halogenirani derivati alkilaril oksidov
128.04 Halogenirani derivati alkilaril sulfonatov
128.05 Benzokinoni
129.01 Aromatski amini ali aromatski hidrazini ali njihovi halogenirani, fenolni, nitrificirani, nitrirani ali sulfonirani
derivati
129.02 Alifatski amini in njihovi halogenirani derivati
130.01 Nitrirani derivati aromatskih ogljikovodikov
130.02 Nitrirani derivati fenolov ali njihovih homologov
131 Antimon in njegovi derivati
132 Estri dušikove kisline
133 Vodikov sulfid
135 Encefalopatije zaradi organskih topil, ki niso navedena pod drugimi številkami
136 Polinevropatije zaradi organskih topil, ki niso navedena pod drugimi številkami

3. Bolezni, ki jih povzroči vdihavanje snovi in dejavnikov, ki niso navedeni pod drugimi številkami
301 Bolezni dihal in raki
301.11 Silikoza
301.12 Silikoza v kombinaciji s pljučno tuberkulozo
301.21 Azbestoza
301.22 Mezoteliom po vdihavanju azbestnega prahu
301.31 Pnevmokonioze, ki jih povzroči prah silikatov
302 Zapleti zaradi azbesta v obliki bronhialnega raka
303 Bronhopulmonalne bolezni, ki jih povzroči prah iz sintranih kovin
304.01 Ekstrinzični alergijski alveolitis
304.02 Bolezni pljuč, ki jih povzroči vdihavanje prahu in vlaken iz bombaža, lanu, konoplje, jute, sisala in
sladkornega trsa
304.04 Bolezni dihal, ki jih povzroči vdihavanje kobaltovega, kositrnega, barijevega in grafitnega prahu
304.05 Sideroza
305.01 Rakova obolenja zgornjih dihal, ki jih povzroči lesni prah
304.06 Alergijske astme, ki jih povzroči vdihavanje snovi, za katere se dosledno priznava, da povzročajo
alergije, in so neločljivo povezane z vrsto dela
304.07 Alergijski rinitis, ki ga povzroči vdihavanje snovi, za katere se dosledno priznava, da povzročajo alergije,
in ki je neločljivo povezan z vrsto dela
306 Fibroze plevre z oteženim dihanjem, ki jih povzroči azbest
307 Kronični obstruktivni bronhitis ali emfizem pri rudarjih, ki delajo v podzemnih premogovnikih
308 Pljučni rak po vdihavanju azbestnega prahu
309 Bronhopulmonalne bolezni, ki jih povzroči prah ali pare iz aluminija ali njegovih spojin
310 Bronhopulmonalne bolezni, ki jih povzroči prah iz bazične žlindre

__________________________________________

EU priporočila za inšpekcijski nadzor – SLIC:

Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom: za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo, 2006

Nevarnosti nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu- Modul osnovnega usposabljanja za nacionalne inšpektorate za delo, Podporni material za izvajalce usposabljanja, 2021

Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj zaradi izpostavljenosti delavcev vdihljivemu kristaliničnemu silicijevemu dioksidu na gradbiščih, 2016

Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj za zdravje zaradi varilnega dima, 2018

Nevarne kemične snovi na delovnem mestu

GUIDANCE for National Labour Inspectors on the interaction of the Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemicals Regulation (REACH) (Regulation (EC) No. 1907/2006), the Chemical Agents Directive (CAD) and the Carcinogens and Mutagens Directive (CMD), 2013

Interim Guidance for National Labour Inspectors on how to use Occupational Exposure Limits (OELs), Derived No Effect Levels (DNELs) and Derived Minimal Effect Levels (DMELs) when assessing effective control of exposure to Chemicals in the workplace, 2015

__________________________________________

Glej kampanje ZSSS:

Kampanje ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem dnevu spomina, 2006-tekoče leto

Kampanja Nič smrti pri delu, 2022-2023

Kampanja Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi, 2018-2019

Odpravite poklicnega raka, 2016

Kampanja o smrtonosnosti kremenovega prahu, ki se vdihuje, 2016

Kampanja o smrtonosnosti izpušnih plinov dizel motorjev, 2016

__________________________________________

Glej publikacije ZSSS:

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

RAK IN DELO: RAZUMETI POKLICNE RAKE IN UKREPATI ZA NJIHOVO ODPRAVO (v angleščini)

NAJNOVEJŠE POROČILO O STANJU NA PODROČJU SNOVI, STRUPENIH ZA RAZMNOŽEVANJE

PROIZVODNJA IN RAZMNOŽEVANJE. KRAJA ZDRAVJA PRIHODNJIH GENERACIJ

POKLICNI RAK, ZAPOSTAVLJENA BOLEZEN

REGISTRACIJA, OCENJEVANJE IN AVTORIZACIJA KEMIKALIJ (REACH) NA DELOVNEM MESTU

Praktične smernice MDDSZ za mejne vrednosti za nevarne kemične snovi na preprost način podajajo razlago pojma “mejna vrednost”. Opredeljujejo vse vrste mejnih vrednosti in pojasnjujejo nekatere najpomembnejše pojme, povezane z mejnimi vrednostmi.

Praktične smernice za mejne vrednosti za nevarne kemične snovi

 

Praktične smernice MDDSZ za oceno tveganja za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi podajajo poenostavljeno metodo za oceno tveganja in so namenjene predvsem majhnim in srednje velikim podjetjem. Pripravljene so na podlagi praktičnih smernic, razvitih na ravni Evropske unije, kakor tudi nacionalnih praktičnih smernic in metodologij, ki so jih razvile druge države članice EU.

Praktične smernice za oceno tveganja za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi

Hormonski motilci

Hormonski motilci

 

 

 

 

 

 

 

Hormonski motilci, ETUI

 

Hormonski motilci so kemikalije, ki lahko vstopajo v telesni hormonski sistem in povzročajo razvojne, reproduktivne in nevrološke učinke. Učinkujejo tudi na imunski sistem tako pri ljudeh kot tudi pri živalih. Hormonski motilci imajo največji vpliv na plod med nosečnostjo matere in na otroka takoj po rojstvu, ko se oblikujejo organi oz. ko se oblikuje in razvija živčni sistem. To so kemikalije, ki lahko vstopajo v telesni hormonski sistem in motijo delovanje žlez z notranjim izločanjem; kot na primer spolne žleze, jetra ali pa ščitnica. Lahko povzročijo razvojne, reproduktivne in nevrološke učinke. Učinkujejo tudi na imunski sistem tako pri ljudeh kot tudi pri živalih. Hormonski motilci imajo največji vpliv na plod med nosečnostjo matere in na otroka takoj po rojstvu, ko se oblikujejo organi oz. ko se oblikuje in razvija živčni sistem.

Mednje sodijo tako naravne kot tudi umetne snovi, npr. farmacevtska sredstva, dioksini, dioksinom podobne snovi, poliklorirani bifelili (v 1980-tih so z njimi onesnažili okolje v delu Bele Krajine), DDT in drugi pesticidi ter bisfenol A.  Endokrine motilce lahko najdemo v vsakodnevnih predmetih, kot so npr. plastične steklenice, pločevinke, detergenti, hrana, igrače in kozmetična sredstva. Potekajo številne raziskave, ki skušajo ugotoviti, ali posamezni hormonski motilci lahko vplivajo na človekovo zdravje, posebej na zmanjšano plodnost, nastanek endometrioze in nekaterih rakov.

Hormonske motilce razdelimo v tri skupine. V prvo sodi več kot 190 snovi. Če je snov kategorizirana v to skupino, pomeni, da je na živali dokazan vpliv hormonskega motilca, zato moramo z njo ravnati previdno in naprej raziskovati njene učinke. Številne snovi iz 1. skupine so bile že prepovedane za uporabo (npr. številni biocidi), uporaba drugih pa je vezana le na omejeno specifično uporabo. V drugo skupino sodijo snovi brez zadostnih dokazov o učinkih hormonskega motilca, vendar z dokazi o bioloških učinkih, ki so vezani na endokrine motilce, v tretjo skupino pa sodijo snovi, o katerih ni nobenih dokazov, da bi delovale kot hormonski motilci. V tretjo skupino pa sodijo snovi, o katerih ni nobenih dokazov, da bi delovale kot hormonski motilci.

Mednje sodijo tako naravne kot tudi umetne snovi, npr. farmacevtska sredstva, dioksini, dioksinom podobne snovi, poliklorirani bifelili, DDT in drugi pesticidi ter bisfenol A.  Endokrine motilce lahko najdemo v vsakodnevnih predmetih, kot so npr. plastične steklenice, pločevinke, detergenti, hrana, igrače in kozmetična sredstva. Potekajo številne raziskave, ki skušajo ugotoviti, ali posamezni hormonski motilci lahko vplivajo na človekovo zdravje, posebej na zmanjšano plodnost, nastanek endometrioze in nekaterih rakov.

NEKATERI HORMONSKI MOTILCI IZ 1. SKUPINE:

Citirano po:  Žepni priročnik za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu, 2014

________________________________________________ _______________

Čtivo:

 

 

 

 

 

 

 

Hormonski motilci – poklicno tveganje, ki ga velja priznati (v angleščini Endocrine disruptors: an occupational risk in need of recognition), ETUI – publikacija je 4. oktobra 2018 v Parizu prejela nagrado Prescrire 2018

4/2019 e-novica ZSSS: Škodljivim ftalatom so šteti dnevi