Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu je na pobudo enega od prejemnikov e-novic ZSSS za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) vprašala ali tudi za šotore, postavljene pred trgovinami, v katerih morajo v vročih poletnih dneh delati številni trgovci, velja predpis, ki določa, da mora delodajalec v zaprtih delovnih prostorih zagotoviti temperaturo največ 28 ˚C.

Z MDDSZ so sporočili, da Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (UL RS 89/1999, 39/2005, 43/2011) določa v 25. členu, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 °C. »Izjema so t. i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže +28 °C, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od +20 °C,« še določa pravilnik.

Nekateri delodajalci menijo, da šotori ne veljajo za zaprte delovne prostore, za katere velja delodajalčeva obveznost, da delavcem zagotavljajo temperaturo največ 28 ˚C. Ministrstvo je sporočilo, da pravilnik »določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest«. Stališče MDDSZ je, da »stalno delovno mesto v šotorih pred trgovinami sodi med delovna mesta v skladu s pravilnikom, in sicer med delovna mesta v zaprtih prostorih. Za stalna delovna mesta v šotorih veljajo tudi zahteve glede temperature na delovnih mestih v zaprtih prostorih. Prav tako je treba narediti Izjavo o varnosti z oceno tveganja za stalna delovna mesta v šotorih na način, kot bi jih naredili za zaprte prostore v objektih.«

Odgovor MDDSZ glede dela v šotorih pred trgovino, 10. 7. 2017

Društvo varnostnih inženirjev Ljubljana (DVILJ)  se je pridružilo kampanji britanskega Inštituta za varnost in zdravje pri delu (The Institution of Occupational Safety and Health, IOSH) “NE IZGUBLJAJMO ČASA” (angleško NO TIME TO LOSE) in v slovenščino prevedlo gradiva kampanje za ozaveščanje o smrtonosnosti vdihanega prahu kristalnega kremena. Kremen je prisoten v naravi in seveda ni nevaren, dokler ni zdrobljen v prah, ki ga nato izpostavljeni delavci vdihnejo. Povzroča poklicnega raka na pljučih, silikozo in bolezni, kot sta emfizem in bronhitis. Le azbest povzroča več z delom povezanega umiranja kot prah kristalnega kremena. Žal ga še vedno ni na seznamu karcinogenov v slovenskem Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem (UL RS 101/2005, 43/2011, 38/2015). Najdemo pa ga v Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (UL RS 100/01, 39/05, 53/07, 102/10, 43/11, 38/15). Kar pa seveda ni ustrezno, saj gre za rakotvorno snov.