Statistika in raziskave o digitalizaciji v Sloveniji:

Vir: Svetovna anketa WIN WORLD AI INDEX, WIN – svetovna mreža neodvisnih raziskovalnih podjetij WIN (Worldwide Independent Network of Market Research), 2025, v angleščini;  Dodatno: O raziskavi na spletni strani Mediane

Petina prebivalcev uporablja orodja generativne umetne inteligence, kot je ChatGPT (09. 10. 2024), Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, 2024
Povzetek: V 1. četrtletju je internet večkrat na dan uporabljalo 85 % oseb, starih 16–74 let. Petina jih je uporabljala orodja generativne umetne inteligence, kot sta ChatGPT in Copilot, takih je bilo največ, 55 %, med 16–24-letniki.

Internet je v 1. četrtletju 2022 v Sloveniji uporabljalo 89 % oseb, starih 16–74 let(v EU-27: 90 %), 86 % vsak dan ali skoraj vsak dan (v EU-27: 84 %). V starostni skupini 16–24 let jih je internet uporabljalo 99 % (v EU-27: 98 %), 98 % vsak dan ali skoraj vsak dan (v EU-27: 97 %) .

6. februar 2024, dan varne uporabe interneta: Digitalne veščine za varno uporabo IKT in zaščito podatkov je v 2023 imelo 56 % 16–74-letnikov. 34 % jih je zavrnilo uporabo osebnih podatkov za namene oglaševanja. Petina podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi je plačevala za spletno oglaševanje.

Pulz varnosti in zdravja pri delu po pandemiji v EU in Sloveniji, anketa EU, maj 2022:

Delež Slovencev, ki tako poročajo o digitalizaciji na delovnem mestu:

90 % – pri delu uporabljajo najmanj eno digitalno napravo

33 %- uporaba digitalnih naprav za ocenjevanje uspešnosti zaposlenih s strani tretjih oseb (npr. strank, sodelavcev, pacientov)

25 % – naprave se uporabljajo za nadzor ali spremljanje dela in obnašanja

19 % – digitalne naprave se uporabljajo za spremljanje hrupa, kemikalij, prahu in plinov

18 % – delodajalec uporablja digitalne naprave za samodejno dodeljevanje delovnih nalog, delovnega časa ali izmen

9 % – digitalne naprave uporabljajo na delovnem mestu za spremljanje srčnega utripa in krvnega tlaka

Vir: Pulz varnosti in zdravja pri delu po pandemiji v EU in Sloveniji

Digitalne veščine je imelo 87 % prebivalcev: 19 % jih je imelo zelo dobro razvite digitalne veščine, 28 % osnovne, 21 % pomanjkljive, 13 % skromne in 6 % zelo skromne. Brez digitalnih veščin jih je bilo 13 %, delež je bil največji med 65–74-letniki (43 %).; SURS, 5. 12. 2023

Število posameznikov po namenu uporabe interneta pri uporabnikih interneta, tabelarna predstavitev podatkov, SURS

7. februar, dan varne uporabe interneta, novica SURS, 2. 2. 2023; 

Spletne strani ali mobilne aplikacije javnih ustanov uporabljalo skoraj tri četrtine prebivalcev, novica SURS, 15. 12. 2022

Najmanj en dan v tednu je delala od doma približno desetina zaposlenih, SURS novica 13. 12. 2022

Delo od doma bolj razširjeno med terciarno izobraženimi, novica SURS, 18. 11. 2022

Glavna motiva za spletno nakupovanje časovni in finančni prihranek, novica SURS, 3. 11. 2022

Pulz varnosti in zdravja pri delu po pandemiji v EU in Sloveniji, evropska anketa, oktober 2022

Delež uporabnikov interneta največji v osrednjeslovenski, najmanjši pa v pomurski statistični regiji, novica SURS, 6. 10. 2022

Uporaba IKT med 65–74-letniki večinoma pod povprečjem EU-27, novica SURS, 12. 5. 2022

Polovica 16–74-letnikov ima najmanj osnovne digitalne veščine, novica SURS, 6. 4. 2022

Zaščita osebnih podatkov in neresnične informacije na internetu med mladimi v Sloveniji, novica SURS, 2. 2. 2022

Razvitost slovenske digitalne družbe: nameni uporabe interneta in s tem povezane težave, novica SURS, 8. 10. 2019

Internet v 1. četrtletju 2016 uporabljalo 75 % oseb (16–74 let), 55 % prek mobilnega ali pametnega telefona, novica SURS, 6. 10. 2016

E-poslovanje v podjetjih v Sloveniji in EU, 2004-2008, publikacija SURS, 2010

Zgodovina interneta v Sloveniji, Wikipedija

Inšpektorat RS za delo o potrebnih ukrepih delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu (17. 6. 2022):

Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih med drugim (v 25. členu) opredeljuje tudi temperaturo zraka, ki jo mora delodajalec praviloma zagotavljati v delovnih prostorih. Delodajalec mora tako zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju vseh teh zahtev mora delodajalec upoštevati tudi določila slovenskih standardov za toplotno udobje, med katerimi izpostavljamo predvsem standarde 

• SIST EN ISO 7730: 2006, – Ergonomija toplotnega okolja – Analitično ugotavljanje in interpretacija toplotnega ugodja z izračunom PMV in PPD vrednosti ter merili za lokalno toplotno ugodje
• SIST EN 27243:2001 – Vroča okolja – Ocenitev toplotnega stresa na delavcu na podlagi kazalnika WBGT
• SIST EN ISO 9920:2010 – Ergonomija toplotnega okolja – Ocenitev toplotne izolativnosti in odpornosti oblačil proti vodni pari
• SIST EN ISO 8996:2005 – Ergonomija toplotnega okolja – Ugotavljanje presnovne toplote

Omenjeni pravilnik v 25. členu konkretneje določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih ‘vročih delovnih prostorih’, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Delodajalec lahko izvede začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur, na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa, seveda pa se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je delodajalčeva, morajo pa biti opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja. 

ESENER- 4 (2024):

European Survey of Enterprises on New and Emerging Risks (ESENER) results visualisation – Safety and health at work – EU – OSHA

Prvi izsledki četrte evropske raziskave podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER 2024)

E-novice ZSSS:

23/2025 e-novica ZSSS (29. 4. 2025): Brezplačen spletni seminar o rezultatih raziskave ESENER-2024

29/2024 e-novica ZSSS (17. 5. 2024): Od maja do oktobra 2024 anketiranje za ESENER 2024

Statistika varnosti in zdravja pri delu IRSD, MDDSZ, KIMPDŠ, ZZZS, ZPIZ in MZ v 2024:

Statistika IRSD o nezgodah pri delu in poklicnih boleznih v 2024

Poročilo KIMPDŠ o azbestnih poklicnih boleznih v 2024

Poročilo KIMPDŠ o poklicnih boleznih v 2024

Statistika MDDSZ o azbestnih poklicnih boleznih 2012-2024

Statistika MDDSZ o azbestnih poklicnih boleznih v 2024

Statistika ZZZS o poklicnih boleznih v 2024

Statistika ZPIZ za 2024

Iz postopka sprejemanja direktive 2024/2831:

DIREKTIVA (EU) 2024/2831 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. oktobra 2024
o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu (Besedilo velja za EGP), Uradni list EU, 11. 11. 2024

Svet EU potrdil prva evropska pravila za platformne delavce, 14. 10. 2024

Ministri potrdili prva evropska pravila za platformne delavce, novica GOV.SI, 12. 3. 2024, na tej povezavi

Izjava za javnost Sveta EU: Svet EU potrdil dogovor o novih pravilih za izboljšanje delovnih pogojev platformnih delavcev, 11. 3. 2024, v angleščini

Iz izjave za javnost: Gre za prvi zakonodajni akt EU, ki ureja algoritemsko upravljanje na delovnem mestu in določa minimalne standarde EU za izboljšanje delovnih pogojev za milijone delavcev platform po vsej EU. Danes potrjeni dogovor temelji na prizadevanjih prejšnjih predsedstev Sveta in potrjuje socialno razsežnost Evropske unije… Besedilo sporazuma bo prevedeno v vse uradne jezike, oba zakonodajalca EU pa ga bosta uradno sprejela. Po zaključku formalnih postopkov sprejemanja bodo imele države članice dve leti časa, da določbe direktive vključijo v svojo nacionalno zakonodajo.

Potrjeno besedilo predloga direktive v angleščini na tej povezavi, 11. 3. 2024

V EU dogovor o prvih evropskih pravilih za platformne delavce, 8. 2. 2024

Dosežen dogovor o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, novica 12. 6. 2023:  Na Svetu je bil dosežen dogovor o predlogu direktive o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, ki omogoča začetek pogajanj z Evropskim parlamentom.

Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, 9. 12. 2021

Predlog Direktive EU o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, december 2021, v angleščini na tej povezavi

Decembra 2021 je Evropska komisija predlagala direktivo za izboljšanje delovnih pogojev pri platformnem delu. Predlagana direktiva vsebuje seznam meril za ugotavljanje, ali je platforma delodajalec. Če platforma izpolnjuje potrebna merila, se pravno domneva, da je delodajalec. Na podlagi predlagane direktive se ocenjuje, da bi bilo mogoče med 1,7 milijona in 4,1 milijona ljudi uvrstiti med delavce. Drugi se bodo lahko resnično samozaposlili, saj bodo nekatere platforme prilagodile svoje poslovne modele.

Uvrstitev med delavce pomeni, da bodo platformnim delavcem zagotovljeni:

• čas za počitek in plačan dopust;
• vsaj nacionalna ali minimalna plača za panogo (kjer je primerno);
• varovanje varnosti in zdravja;
• nadomestila za brezposelnost in čas bolezni ter pravice iz zdravstvenega varstva;
• starševski dopust;
• pokojninske pravice;
• dajatve v zvezi z nesrečami pri delu in poklicnimi boleznimi.

Cilj predlagane direktive Komisije je tudi povečati preglednost pri uporabi platformnih algoritmov z zagotavljanjem človeškega nadzora in pravice do izpodbijanja avtomatiziranih odločitev.

Nacionalni organi imajo pogosto težave pri dostopu do podatkov, ki se nanašajo na platforme in ljudi, ki delajo prek njih. Namen predloga Komisije je povečati preglednost v zvezi s platformami s pojasnitvijo obstoječih obveznosti prijave dela nacionalnim organom. Nova pravila bodo od platform zahtevala, da nacionalnim organom dajo na voljo nekatere informacije o svojih dejavnostih in osebah, ki delajo prek njih.

Seznam e-novic v letu 2025:

1/2024 e-novica ZSSS (6. 1. 2025): Preživeti zastoj srca na delovnem mestu – kampanja AWARE

2/2025 e-novica ZSSS (7. 1. 2025): Konferenca Zdravi odnosi, varno delo: za delovna mesta brez nasilja in nadlegovanja

3/2025 e-novica ZSSS (13. 1. 2025): Javni razpis za sofinanciranje projektov ohranjanja poklicnega zdravja in promocije zdravja na delovnem mestu

4/2025 e-novica ZSSS (21. 1. 2025): Smrtna nezgoda pri delu v Premogovniku Velenje

5/2025 e-novica ZSSS (27. 1. 2025): Usmerjeni inšpekcijski nadzor gradbišč v letu 2024

6/2025 e-novica ZSSS (3. 2. 2025): 4. februar 2025, svetovni dan boja proti raku

7/2025 e-novica ZSSS (4. 2. 2025): Poziv ETUC na svetovni dan boja proti raku

8/2025 e-novica ZSSS (14. 2. 2025): Pametni digitalni sistemi za varnost in zdravje pri delu

9/2025 e-novica ZSSS (21. 2. 2025): Okvirni seznam nevarnih zdravil

10/2025 e-novica ZSSS (27. 2. 2025): Slovenci o umetni inteligenci in prihodnosti dela

11/2025 e-novica ZSSS (6. 3. 2025): ETUC zahteva novo direktivo EU o preprečevanju tveganj zaradi vročine na delovnem mestu

12/2025 e-novica ZSSS (11. 3. 2025): Poklicne bolezni – poročilo za leto 2024

13/2025 e-novica ZSSS ( 17. 3. 2025): V Sloveniji kar 7.000 ocen tveganja, izdelanih s pomočjo aplikacije OiRA

14/2025 e-novica ZSSS (31. 3. 2025): Poletni čas zmoti cirkadiani ritem v organizmih

15/2025 e-novica ZSSS (2. 4. 2025): Podpisan dogovor o pokojninski reformi

16/2025 e-novica ZSSS (9. 4. 2025): Smernice ZSSS za platformno delo

17/2025 e-novica ZSSS (15. 4. 2025): Upravljanje delavcev z umetno inteligenco in algoritmi

18/2025 e-novica ZSSS (17. 4. 2025): Poročilo o delu Inšpektorata za delo za leto 2024

19/2025 e-novica ZSSS (22. 4. 2025): Revolucija varnosti in zdravja pri delu

20/2025 e-novica ZSSS (24. 4. 2025): Statistika IRSD ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

21/2025 e-novica ZSSS (25. 4. 2025): Hočemo novo direktivo EU za preprečevanje psihosocialnih tveganj pri delu!

22/2025 e-novica ZSSS (28. 4. 2025): 28. april 2025 – Spominjaj se mrtvih, nepopustljivo se bori za žive!

23/2025 e-novica ZSSS (29. 4. 2025): Brezplačen spletni seminar o rezultatih raziskave ESENER-2024

24/2025 e-novica ZSSS (30. 4. 2025): Zdravi in varni delovni pogoji so pravica delavcev

25/2025 e-novica ZSSS (8. 5. 2025): Spletni seminar o preprečevanju poklicnega raka

26/2025 e-novica ZSSS (26. 5. 2025): Pametna digitalna orodja in nosljive naprave

27/2025 e-novica ZSSS (11. 6. 2025): Podnebni zakon po nujnem postopku

28/2025 e-novica ZSSS (13. 6. 2025): Pametni digitalni sistemi za proaktivno in reaktivno varnost pri delu

29/2025 e-novica ZSSS (17. 6. 2025): Prilagoditev delovnega prostora ekstremnim vremenskim razmeram: Kaj lahko storijo delodajalci?

30/2025 e-novica ZSSS (18. 6. 2025): Nova Konvencija ILO št. 192 o preprečevanju in zaščiti pred biološkimi dejavniki tveganja v delovnem okolju

31/2025 e-novica ZSSS (18. 6. 2025): Visoke temperature pri delu – smernice IRSD za delovna mesta

32/2025 e-novica ZSSS (7. 7. 2025): Smernice in priporočila za ukrepanje sveta delavcev v zvezi z implementacijo Pravilnika o ročnem premeščanju bremen

33/2025 e-novica ZSSS (8. 7. 2025): Evropa potrebuje varne najvišje dovoljene delovne temperature

34/2025 e-novica ZSSS (11. 7. 2025): Prekinitev dela na prostem pri temperaturah nad 30 °C

35/2025 e-novica ZSSS (15. 7. 2025): Nove slovenske smernice in novo spletno orodje OiRA za ocenitev tveganja pri delu v ekstremnih temperaturah

36/2025 e-novica ZSSS (18. 7. 2025): Smernice za delodajalce – Delo na prostem v vročini

37/2025 e-novica ZSSS (28. 7. 2025): Uporaba umetne inteligence v Sloveniji in po svetu

38/2025 e-novica ZSSS (12. 8. 2025): Pred nami je nov vročinski val

39/2025 e-novica ZSSS (20. 8. 2025): Inšpekcijski usmerjeni nadzor izvajanja novega pravilnika o ročnem premeščanju bremen do 13. 8. 2025

40/2025 e-novica ZSSS (26. 8. 2025): Podnebne spremembe in toplotni stres na delovnem mestu, WHO in WMO

41/2025 e-novice ZSSS (2. 9. 2025): Evropska komisija predlaga 6. revizijo direktive 2004/37/ES

42/2025 e-novice ZSSS (8. 9. 2025): Vabilo na spletni seminar »Starejši delavci v digitalni dobi«, 8. in 9. 10. 2025

43/2025 e-novica ZSSS (9. 9. 2025): Inšpektorat za delo zavrača očitke o neodzivnosti

44/2025 e-novica ZSSS (16. 9. 2025): Evropski teden mobilnosti, 16. – 22. september 2025

45/2025 e-novica ZSSS (22. 9. 2025): V soboto, 27. 9. 2025 ob 12. uri, boste prejeli testno sporočilo SI-ALARM

46/2025 e-novica ZSSS (25. 9. 2025): Raziskava OSH PULSE med slovenskimi in evropskimi delavci aprila 2025

47/2025 e-novica ZSSS (26. 9. 2025): Delavstvo in digitalna preobrazba

48/2025 e- novica ZSSS (15. 10. 2025): Spletni seminar “Izzivi hibridnega dela”, 12. 11. 2025

49/2025 e-novica ZSSS (22. 10. 2025): Publikacija o pravni odgovornosti služb VZD s sodno prakso

50/2025 e-novica ZSSS (23. 10. 2025): Oktober, mesec ozaveščanja o raku dojk 2025

51/2025 e-novica ZSSS (4. 11. 2025): Prevod Konvencije MOD št. 192 o preprečevanju in zaščiti pred biološkimi nevarnostmi v delovnem okolju

52/2025 e-novica ZSSS (14. 11. 2025): Evropska raziskava o delovnih razmerah (EWCS) 2024

53/2025 e-novica ZSSS (20. 11. 2025): Pokojninska reforma – ZPIZ-2O objavljen v Uradnem listu RS

54/2025 e-novica ZSSS (24. 11. 2025): 25. november, mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami

55/2025 e-novica ZSSS (27.11.2025): V živo vrh ob zaključku evropske kampanje “Varno in zdravo delo v digitalni dobi 2023-2025”

56/2025 e-novica ZSSS (9. 12. 2025): Več varnosti pri delu z digitalno tehnologijo – dobra praksa iz Španije

57/2025 e-novica ZSSS (18. 12. 2025): Poročilo o delu v letu 2025 in Srečno 2026!

Resolucija ETUC o jasno izraženi zahtevi za evropsko direktivo o preprečevanju psihosocialnih tveganj pri delu

Sprejeta na seji izvršnega odbora Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) 15. in 16. oktobra 2024

Delavci v Evropi se soočajo s stresom na delovnem mestu. Epidemija stresa in izgorelosti se v Evropi stopnjuje zaradi kombinacije slabe organizacije dela, vse večjega pomanjkanja kadra, preobremenjenosti, zaradi kulture samoumevnosti, da je človek vedno na voljo, zaradi nizke varnosti zaposlitve in novih delodajalskih načinov nadziranja, zaradi nasilja in nadlegovanja –  zlasti nasilja in spolnega nadlegovanja, ter zaradi načina dela pod visokim pritiskom, ki povzroča tako imenovani etični stres.

OPOMBA PREVAJALKE: Etični stres je poklicni stres, kot posledica neskladja med posameznikovimi etičnimi vrednotami in ravnanjem, ki se od njega pričakuje, kar lahko privede do hudih posledic za posameznika in celo do izgorelosti.

Zagotavljanje kakovostnih delovnih mest pomeni, da je treba na zakonodajni ravni urgentno ukrepati za obvladovanje stresa na delovnem mestu in psihosocialnih tveganj. ETUC poziva k sprejetju direktive o preprečevanju psihosocialnih tveganj pri delu.

Psihosocialna tveganja so v Evropski uniji pomemben razlog slabega zdravja. Nedavna študija Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI) ocenjuje, da je od celotnega bremena depresije, ki povzroča prezgodnjo umrljivost, mogoče 8 % pripisati izpostavljenosti psihosocialnim tveganjem pri delu. Evropska komisija bi morala nameniti več sredstev za statistične podatke na ravni EU o odstotku samomorov, povezanih z delom.

Dokazano je, da lahko psihosocialna tveganja med drugim povzročijo in/ali poslabšajo kostno-mišične in srčno-žilne bolezni ter tako dodatno poslabšajo zdravje in varnost delavcev. Lahko pri delavcih vodijo v zlorabo opojnih snovi. Ogrožajo tudi obstoj delovnih organizacij, saj odsotnost prevencije povzroča stroške delodajalcem tako v zasebnem kot v javnem sektorju ter v sistemu socialnih zavarovanj. Psihosocialna tveganja povečujejo odsotnost z dela, vključno z dolgotrajno odsotnostjo z dela, fluktuacijo zaposlenih ter zmanjšujejo produktivnost in uspešnost. So tesno prepleteni z nasiljem, spolnim in ostalim nadlegovanjem na delovnem mestu, vključno s spolnim  nadlegovanjem in nasiljem na spletu in zunaj njega, nasiljem tretjih oseb ter nasiljem v družini. Zaradi preobremenjenosti javnih in zasebnih storitev je vse več primerov etičnega stresa, ko delavci ne morejo zagotavljati storitev takšne kakovosti, za katero vedo, da so potrebne. Ključno je, da delodajalci v javnem, zasebnem in neprofitnem sektorju vsem delavcem zagotovijo pravico in pogoje za zagotavljanje kakovostnih storitev, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti delavcem, ki neposredno delajo s strankami. Iz teh razlogov trdna zakonodaja za preprečevanje teh izzivov ne bi koristila le delavcem, temveč tudi delodajalcem.

Kljub temu da okvirna direktiva št. 1989/391/EGS o ukrepih za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu pokriva vse vidike varnosti in zdravja pri delu, v več kot treh desetletjih njenega obstoja ni prišlo do boljšega obvladovanja psihosocialnih tveganj. Čeprav strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 priznava razširjenost stresa med evropskimi delavci, pa ne določa zavezujočih ukrepov za njihovo preprečevanje. Neobvezujoče smernice o psihosocialnih tveganjih ne zadoščajo za zaščito delavcev. Zato ETUC že več let poziva Evropsko komisijo, naj pripravi direktivo, ki bo obravnavala to vprašanje z vidika varnosti in zdravja pri delu, kolektivnih ukrepov in organizacije dela, preventivnih ukrepov in odgovornosti delodajalcev.

Leto 2023 je v EU beležilo močan porast pozornosti politikov za duševno zdravje. Zlasti je treba pohvaliti prizadevanja belgijskega predsedstva (2024), ki se je zavzemalo za evropsko direktivo o preprečevanju psihosocialnih tveganj. Konferenca na visoki ravni, organizirana januarja, se je zaključila z izjavami Evropske komisije, belgijske vlade in evropskih socialnih partnerjev [BUSINESSEUROPE in SGI Europe] v prid takšni zakonodaji.

Izvršni odbor ETUC je že leta 2018 sprejel prvo resolucijo “o ukrepih za boj proti stresu in odpravo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu”. Z njo je ETUC dobila mandat, da intenzivno poziva k sprejemu evropske direktive o psihosocialnih tveganjih za zdravje in varnost pri delu ter da ozavešča in pripravi smernice za pogajanja. Oba cilja tiste resolucije je ETUC dosegla, deloma prek platforme EndStress.EU. V tej resoluciji ni le podrobno navedeno, kaj bi morala biti vsebina takšne direktive, ampak je tudi upoštevana zaveza kongresa ETUC za direktivo za obvladovanje psihosocialnih tveganj pri delu vključno s spletnim nadlegovanjem in sramotenjem na delovnem mestu.

Evropska direktiva o psihosocialnih tveganjih pri delu bi morala upoštevati vidik spola in večje ogroženosti žensk ter drugih ranljivih skupin, kot so mladi in ljudje, ogroženi zaradi svoje rase ali spolne usmerjenosti ter vključevati:

• jasno opredelitev, kaj so psihosocialna tveganja pri delu in poudarek, da so predvidljiva in preprečljiva ter povezana z delom (v skladu z opisom ILO in konvencijo ILO št. 190);
• opredelitev, da psihosocialna tveganja pri delu povzročajo pogoji, v katerih se delo opravlja, organizacija dela z nerazumno visokimi pričakovanji, nezdrava delovna preobremenitev, da se delo opravlja s premajhnim številom zaposlenih, delovne zahteve, ki vodijo v čustveno izčrpanost in etični stres ter množenje dejavnikov, ki določajo tempo dela v kombinaciji s pomanjkljivo podporo;
• za psihosocialna tveganja pri delu so odgovorni delodajalci, ki odločajo o organizaciji dela – ne pa vodstveni delavci. Patologije, ki so posledica izpostavljenosti psihosocialnim tveganjem, je treba uradno priznati kot poklicne bolezni, zato je treba ustrezno dopolniti Priporočilo (EU) 2022/2337 o evropskem seznamu poklicnih bolezni z vključitvijo psihosocialnih motenj;
• izpostaviti je treba obveznost delodajalcev, da na samem viru sistematično ocenijo tveganja za varnost in zdravje pri delu in preprečijo dejavnike psihosocialnih tveganj pri delu, vključno z vsemi oblikami nasilja in spolnega nadlegovanja, da s preventivnimi ukrepi omejijo izpostavljenost tem tveganjem vseh delavcev, vključno z organizacijo dela in z obveznostjo zagotavljanja dobrih delovnih pogojev in brez nerazumno visokih pričakovanih delovnih rezultatov, da ne prihaja do preobremenjevanja delavcev ampak se ob upoštevanju števila zaposlenih zagotavlja kakovostno delo;
• kadar delavci poročajo o svoji izpostavljenosti psihosocialnim tveganjem pri delu, mora biti breme dokazovanja na delodajalcu;
• prepovedati je treba med drugimi škodljivimi organizacijskimi praksami nadziranje in opazovanje ravnanja in uspešnosti s pomočjo digitalne tehnologije, kakršni so uporaba orodij za merjenje individualne produktivnosti, ki spodbujajo tekmovalnost med delavci. Predvsem pa je treba v podjetjih prepovedati objavljanje lestvic uspešnosti delavcev. Slednja praksa se pogosto uporablja, zlasti v podjetjih, ki so usmerjena v prodajo, vendar ne samo v njih;
• pri zasnovi in monitoringu izvajanja ukrepov za preprečevanje psihosocialnih tveganj (vključno s spletnim nadlegovanjem in sramotenjem ter vsemi oblikami nasilja in spolnega nadlegovanja) je treba zagotoviti resnično vključenost in sodelovanje sindikalnih in delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu;
• obveznost delodajalcev, da v pogajanjih s sindikati in predstavniki delavcev določijo cilje in kazalnike za zmanjšanje stresa, povezanega z delom;
• preprečevanje dojemanja psiholoških stisk kot „sramoto“, da jih ne bi prikrivali ali na njihovi podlagi diskriminirali tistih, ki jih doživljajo. Zagotoviti je treba, da ni posledic za zaposlene, ki izrazijo zaskrbljenost glede psihosocialnih tveganj na delovnem mestu;
• dostop do usposabljanja za preprečevanje psihosocialnih tveganj pri delu mora biti omogočen vsem delavcem, vodstveno osebje pa mora biti deležno obveznega specializiranega usposabljanja;
• izvršilne postopke in ukrepe za zagotavljanje skladnosti, vključno sredstva, kot so viri in usposabljanje, za boljše delovanje inšpektorata za delo. Domet te direktive bi moral biti širši kot pri okvirni direktivi, delavci v gospodinjstvu pa ne smejo biti izključeni iz njene uporabe.

Besedilo originalne resolucije v angleščini

O kampanjah EU OSHA “Zdravo delovno okolje”

Kampanje za zdravo delovno okolje so vodilne dejavnosti ozaveščanja Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA). Izvajajo se od leta 2000 in so največje tovrstne kampanje na svetu. ZSSS je aktivno sodelovala v teh kampanjah od leta 2002 naprej. Torej še pred vstopom Slovenije v EU leta 2004.

Doslej je bilo 16 vsebinsko raznolikih evropskih kampanj “Zdravo delovno okolje”. V prvih letih so trajale po dve leti in se imenovale „evropski teden varnosti in zdravja pri delu“, saj so bile vsako leto skoncentrirane na tretji teden v oktobru. Danes pa trajajo po tri leta in različna sporočila kampanje se v tem celotnem obdobju objavljajo postopoma, da se sporočilnost kampanje ne bi izčrpala pred njenim zaključkom. So glavni način ozaveščanja o varnosti in zdravju pri delu delavcev po vsej Evropi. Sporočilo kampanj za zdravo delovno okolje je „Varnost in zdravje pri delu – skrb vsakogar. Dobro za vas. Dobro za posel. Ponujajo prosto dostopne praktične vodnike in orodja. V okviru vsake kampanje poteka tudi podelitev priznanj za dobro prakso in filmske nagrade za zdravo delovno okolje.

Kampanje EU OSHA spadajo med največje tovrstne dogodke na svetu in vsaka ima natančno opredeljeno témo. Téme preteklih kampanj so segale od spodbujanja ocenjevanja in preprečevanja tveganja, ozaveščanja o vzdržnem delovnem življenju do zaščite delavcev pred nevarnimi snovmi. Kampanje se zlasti osredotočajo na majhna in srednja podjetja ter ranljive skupine delavcev, s čimer se zagotovi, da vsaka od njih nagovori tiste, ki podporo najbolj potrebujejo.

V okviru kampanj pripravljajo raznovrstna promocijska in informativna gradiva, organizirajo ali podpirajo pa tudi številne dogodke in pobude, namenjene ozaveščanju. Poudarki vključujejo dogodke za izmenjavo dobrih praks ter priznanja za dobro prakso v okviru kampanje Zdravo delovno okolje, evropski teden varnosti in zdravja pri delu, vrh kampanje in filmsko nagrado Zdravo delovno okolje.

Kako sporočila kampanj dosežejo posamične delodajalce in njihove zaposlene? EU OSHA se pri tem opira na obširno mrežo nacionalnih informacijskih točk, uradnih partnerjev kampanj, medijskih partnerjev, socialnih partnerjev in drugih posrednikov, ki promovirajo kampanjo in njena gradiva ter aktivno sodelujejo na dogodkih. Produktivno sodelovanje z mrežo partnerjev je pravzaprav ključnega pomena za doseganje dejanskih sprememb na ravni delovnih mest in jamči za uspešnost pobude kampanje Zdravo delovno okolje.

Oglejte si EU OSHA zbirko orodij za kampanjo in se pridružite!

O kampanjah Zdravo delovno okolje

Glej seznam kampanj po letu 2000 na tej povezavi.

Spletna stran informacijske točke EU OSHA v Sloveniji

Spletna stran raziskave ESENER 2019