Inšpektorat RS o poklicnih boleznih
Pri priznavanju poklicne bolezni je potreben obstoj vzročne zveze med daljšim neposrednim vplivom delovnih pogojev ali delovnega procesa na določenem delovnem mestu ali na delu, ki spada v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere delavec je ali je bil zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Definicijo poklicne bolezni natančno opredeljuje 65. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, tudi seznam poklicnih bolezni je natančno opredeljen v Pravilniku o poklicnih bolezni. Ne glede na omenjeno, v Sloveniji ne uresničujemo tistega dela Nacionalnega programa na področju varnosti in zdravja pri delu, ki se nanaša na ugotavljanje poklicnih bolezni ter na tej osnovi določanje ukrepov za njihovo preprečevanje. Nov sistem zdravstvenega zavarovanja je na nek način povsem »zatrl« to področje delovanja. Danes je v Sloveniji v povprečju priznanih manj kot 30 poklicnih bolezni in to le v postopkih ocenjevanja trajne nezmožnosti za delo na Invalidskih komisijah.
Inšpektorat za delo meni, da je temeljni razlog za to, da v Sloveniji ne registriramo poklicnih bolezni dejstvo, da proces verifikacije poklicnih bolezni (kot apriorna pravica delavcev) ni opredeljen v nobeni obliki zdravstvenega zavarovanja. Proces verificiranja poklicne bolezni bi moral kriti delodajalec, vendar se zastavlja vprašanje, v kolikšni meri je delodajalec zainteresiran financirati postopke, ki bodo izpostavili njegovo odgovornost za nastanek poklicne bolezni. V tem primeru delavcu, ki si želi pridobiti oziroma priboriti diagnozo poklicne bolezni ne preostane drugega, kot da celoten proces verifikacije plača sam. Danes v Sloveniji na letni ravni registriramo oziroma je priznano manj kot 30 poklicnih bolezni. V večini teh primerov gre za bolezen, zaradi katere delavec oziroma delavka redno obiskuje svojega osebnega zdravnika, hkrati pa je ta bolezen opredeljena v Pravilniku. V teh primerih je diagnostični postopek oziroma postopek verifikacije na nek način vključen v redno obravnavo bolnika pri osebnem zdravniku.
Zavarovalniški sistem mnogih evropskih držav je bistveno bolj pregleden, saj so sredstva ločena oziroma gre za ločena zavarovanja za primer poklicne bolezni, za primer nezgode pri delu oziroma posebna zavarovanja za bolezni, ki niso poklicne in ločena zavarovanja za primer poškodbe izven dela. Morebiti priznana poklicna bolezen pomeni višjo raven pravic delavca v primerjavi z ravnijo pravic v primeru bolezni, ki ni poklicna, to je višja odmera invalidske pokojnine, brez omejitev glede potrebne pokojninske dobe, višja odmera nadomestila plače za čas bolniške odsotnosti itd.
Inšpektorat za delo je posebej zainteresiran za zanesljive podatke o poklicnih boleznih, ker v tem primeru lahko osredotoči svoj nadzor oziroma lahko konkretno ugotavlja vzroke in predlaga ukrepe za njihovo preprečevanje. Potrebno je natančno določiti postopke verifikacije poklicne bolezni in na pregleden način opredeliti financiranje tega postopka skozi določene pravice znotraj (za Slovenijo) novih oblik zdravstvenega zavarovanja. Postopki verifikacije morajo biti pripravljeni na strokovnih podlagah vendar na tak način, da se bodo z njimi strinjali tudi vsi socialni partnerji. Na tem področju bomo v kratkem dobili navodila, ki nam jih bo predpisala EU in jih bomo morali prav tako izpolnjevati.
V projektu PREMIK po pogodbi z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naj bi medicina dela podala svoj predlog kriterijev in meril. Rezultati projekta so bili objavljeni februarja 2022, pogajanja socialnih partnerjev o predlaganih kriterijih pa še niso zaključena. Projekt je izvedel je 
Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Republike Slovenije (SODPZ) je vzajemni pokojninski sklad, namenjen zaposlenim, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela. Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. v imenu in za račun zavarovancev in drugih upravičencev upravlja SODPZ. Kapitalska družba d. d. je pravna oseba, organizirana kot delniška družba, katere edini delničar in ustanovitelj je Republika Slovenija.
