Ocena tveganja

Glej tudi

Strokovni delavec za varnost pri delu

Izvajalec medicine dela

Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc

Bistveni element sistema za preprečevanje

Ocena tveganja je bistveni element sistema varnosti in zdravja pri delu. Velja namreč načelo, da je vsako nevarnost in tveganje pri delu mogoče predvideti in zato tudi preprečiti. Ocenjevanje tveganja naj bi bilo pisno in s tem pregledno.

OPOZORILO: 46. člen ZVZD-1 določa, da se mora delodajalec z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati o oceni tveganja, pa tudi o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu. Delavski zaupnik naj torej delodajalca obvesti, če delavci sodijo, da bi bilo potrebno oceno tveganja revidirati ali dopolniti.

OPOZORILO: 17. člen ZVZD-1 določa, da  mora delodajalec v izjavi o varnosti k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki. Posvetovanje je priložnost, ko lahko delavski zaupnik po morebitnem posvetovanju tudi z zunanjimi svetovalci (npr. s strokovno službo ZSSS) delodajalcu posreduje predloge za izboljšavo ocene tveganja. A delavski zaupnik sme delodajalcu kadarkoli posredovati predlog za dopolnitev ocene tveganje, kadar delavci ocenjujejo, da je to potrebno.

Temeljna načela:

Temeljna načela, po katerih mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje pri delu, so:

  • izogibanje nevarnostim;
  • ocenjevanje tveganj;
  • obvladovanje nevarnosti pri viru;
  • prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine (humanizacija dela);
  • prilagajanje tehničnemu napredku;
  • nadomeščanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim;
  • razvijanje celovite varnostne politike, ki vključuje tehnologijo, organizacijo dela, delovne pogoje, medčloveške odnose ter dejavnike delovnega okolja;
  • dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi;
  • dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem.

Delodajalčeva listina “Izjava o varnosti z oceno tveganja”

Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega zlasti:

  • identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti;
  • ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim;
  • oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic;
  • odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;
  • odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

Delodajalec mora popraviti in dopolniti oceno tveganja vsakokrat (revizija):

  • ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni;
  • ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo;
  • ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.

Delodajalec mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:

  • načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov;
  • načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti;
  • opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

V izjavi o varnosti z oceno tveganja delodajalec določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.

Delodajalec mora izjavo o varnosti z oceno tveganja objaviti na običajen način in jo v delu, ki se na njih nanaša, posredovati delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa tudi novozaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu ob začetku dela.

Tolmačenje MDDSZ, kaj je običajen način na tej povezavi

Delodajalec mora delavcu na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da:

  • poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela;
  • obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo;
  • usposablja delavce za varno in zdravo delo;
  • zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu;
  • z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere;
  • z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme preverja njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu;
  • zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme.

Tolmačenje MDDSZ: 18. člen ZVZD-1: posredovanje ocene tveganja delavcem, 8. 10. 2014

Tolmačenje IRSD: V oceni tveganja mora biti določeno, kdaj se mora izdati nova osebna varovalna oprema, 24. 7. 2023

Podatki iz ankete ESENER 2019:

Ali se v vaši poslovni enoti redno izvajajo ocene tveganja na delovnem mestu?

Vloga strokovnih služb:

  1. Strokovni delavec za varnost pri delu (notranja ali zunanja služba) izdela strokovne podlage za izjavo o varnosti; (DOBRA PRAKSA: ocena tveganja vključuje posvet z delavci, ki delajo na ocenjevanih delovnih mestih.)
  2. Izvajalec medicine dela sodeluje pri izdelavi strokovnih podlag za izjavo o varnosti (zlasti določi posebne zdravstvene zahteve za posamična delovna mesta v razvidu;
  3. Strokovni delavec, kateremu je delodajalec poveril opravljanje strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu ter izvajalec medicine dela morata pri izvajanju nalog varnosti in zdravja pri delu sodelovati.
  4. Delodajalec pa je tisti, ki predlog ocene tveganja dokončno sprejme in pri tem ni dolžan slediti vsakemu predlogu strokovnih služb, vendar pa s tem prevzema odgovornost za posledice.

 

OPOMBA: ZSSS je ministrstvu leta 2021 predlagala dopolnitev ZVZD-1, naj se znova podeljuje tudi dovoljenji za strokovno nalogo priprava strokovnih podlag za oceno tveganja. Glej na tej povezavi!

Vloga delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu:

  1. Delodajalec se mora z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati o oceni tveganja, pa tudi o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu.
    1. Dobra praksa: delavski zaupnik se posvetuje s sodelavci in pridobi strokovno pomoč sindikata.
  2. Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahteva sprejetje ustreznih ukrepov ter pripravi predloge za odpravo in zmanjšanje tveganj za varnost in zdravje pri delu.
  3. V izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.
  4. Delodajalec mora predstavnikom delavcev in sindikatom, ki so organizirani pri njem, posredovati na običajen način izjavo o varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo o nezgodah pri delu, ki jo delodajalec hrani v skladu s predpisi.

ZSDU: 

  1. Delodajalec mora pred sprejemom obveščati svet delavcev in zahtevati skupno posvetovanje glede vprašanj varnosti in zdravja delavcev pri delu. Potrebne informacije mora delodajalec posredovati svetu delavcev najmanj 30 dni pred sprejemom odločitve, rok za predlagano skupno posvetovanje pa mora biti najmanj 15 dni pred sprejemom odločitev.

  2. Skupno posvetovanje med svetom delavcev in delodajalcem predstavlja dolžnost delodajalca, da seznani svet delavcev o predvidenih odločitvah glede vprašanj varnosti in zdravja delavcev pri delu, se z njim posvetuje in si prizadeva za uskladitev stališč.

Naroči publikacije ZSSS:

PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: UČINKOVITO OCENJEVANJE TVEGANJA

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Publikacije MDDSZ:

Upoštevanje raznolikosti in diskriminacije pri ocenjevanju tveganja, publikacija MDDSZ, 2023

 

 

 

 

Usposabljanja za vlogo delavskega zaupnika pri ocenjevanju tveganja

Glej Sindikalna akademija ZSSS

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Direktiva Sveta  89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu

EU priporočila za inšpekcijski nadzor – SLIC:

Priročnik za ocenjevanje kakovosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem kostno-mišičnih obolenj, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, 2018

Priročnik za ocenjevanje kakovosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem psihosocialnih tveganj, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, 2018

Referenčni priročnik za ocenjevanje, Izvedba ocene odbora SLIC, 2019

Orodja ocenjevanja tveganja:

Nasveti EU OSHA za ocenjevanje tveganja: Zdravi delavci, uspešna podjetja – praktični vodnik za dobro počutje na delovnem mestu; Odpravljanje psihosocialnih tveganj in kostno-mišičnih obolenj v malih podjetjih

 

Spletna aplikacija je interaktivno orodje, namenjeno ocenjevanju tveganja v 21 gospodarskih dejavnostih. Je brezplačno, enostavno za uporabo ter namenjeno predvsem mikro in malim podjetjem. Glej na tej povezavi

 

 

 

 

OPSA, orodje za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma, 2014

 

 

Varnost pri vzdrževalnih delih, priročnik MDDSZ  vsebuje osnovne informacije in navodila o varovanju delavcev pred tveganji pri vzdrževalnih delih. Z njim želimo delodajalcem in delavcem poljudno približati ukrepe za varovanje pri vzdrževalnih delih.

Smernice za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja za kmete, vsebujejo osnovne napotke za pripravo izjave o varnosti z oceno tveganja, v kateri je potrebno opredeliti nevarnosti in oceniti tveganja na kmetijah ter opredeliti ukrepe in vire za zagotavljanje varnosti in zdravja oseb na kmetijah.

Glej prevod v slovenščino gradiva EU OSHA “Ocena tveganja za kostno-mišična obolenja”

E-novice ZSSS:

27/2024 e-novica ZSSS (26. 4. 2024): Pozivi ZSSS ob 28. aprilu 2024, mednarodnem delavskem spominskem dnevu

44/2023 e-novica ZSSS (26. 10. 2023): Tematska številka DE o ročnem premeščanju bremen

11/2023 e-novica ZSSS (8. 3. 2023): Praznik enakopravnosti

 

On 26. junija, 2022   /   Ocena tveganja