Psihosocialne obremenitve pri delu

Stiske na delovnem mestu

Do več informacij o psihosocialnih obremenitvah s klikom na spodnje povezave:

Stres in psihosocialna tveganja

Intenzivnost dela in nezdrava delovna preobremenitev na delovnem mestu

Mobing/trpinčenje/šikaniranje/izživljanje

Nasilje / nadlegovanje / spolno nadlegovanje

Duševno zdravje na delovnem mestu

Smernice MDDSZ:

Psihosocialna tveganja za varnost in zdravje pri delu. Smernice za njihovo učinkovito preprečevanje in obvladovanje, MDDSZ, 2024

Sporočilo MDDSZ, kaj naj stori delodajalec, na gov.si, 28. april 2026

Stanje v Sloveniji

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu – EU-OSHA v Flash Eurobarometru OSH Pulse 2022 na področju psihosocialnih tveganj za varnost in zdravje pri delu za Slovenijo navaja naslednje rezultate:

- - 51 odstotkov anketiranih (EU: 46 odstotkov) je izpostavljenih močnim časovnim pritiskom in preobilici dela,
  - 22 odstotkov anketiranih (EU: 26 odstotkov) poroča o slabi komunikaciji ali sodelovanju v organizaciji,
  - 18 odstotkov anketiranih (EU: 18 odstotkov) poroča o pomanjkanju avtonomije ali vpliva na tempo dela ali delovne procese,
  - 14 odstotkov anketiranih (EU: 16 odstotkov) je izpostavljenih nasilju ali verbalni zlorabi strank, pacientk/pacientov, učenk/učencev ipd.
  - 9 odstotkov anketiranih (EU: 7 odstotkov) poroča o izpostavljenosti nadlegovanju ali trpinčenju,
  - 30 odstotkov anketiranih (EU: 29 odstotkov) poroča o izpostavljenosti nečemu drugemu, kar jim povzroča stres,
  - 49 odstotkov anketiranih (EU: 43 odstotkov) poroča o tem, da na njihovem delovnem mestu obstajajo posvetovanja z delavkami in delavci glede stresnih vidikov njihovega dela,
  - 46 odstotkov anketiranih (EU: 42 odstotkov) navaja, da so na delovnem mestu dostopne informacije in usposabljanje o dobrem počutju in obvladovanju stresa,
  - 36 odstotkov anketiranih (EU: 38 odstotkov) navaja, da ima na delovnem mestu dostop do svetovanja ali psihološke podpore,
  - 30 odstotkov anketiranih (EU: 26 odstotkov) poroča, da so na njihovem delovnem mestu prisotni tudi drugi ukrepi, ki obravnavajo z delom povezan stres.

Isti Eurobarometer ugotavlja tudi, da se v Sloveniji 83 odstotkov anketiranih (močno) strinja in 15 odstotkov (močno) ne strinja, da so na njihovem delovnem mestu sprejeti dobri ukrepi za zaščito njihovega zdravja. 64 odstotkov pa jih pravi, da so na njihovem delovnem mestu organizirane ozaveščevalne ali druge dejavnosti.

Publikacija:

Psihosocialna tveganja za varnost in zdravje pri delu. Smernice za njihovo učinkovito preprečevanje in obvladovanje, MDDSZ, 2024

Nasilje tretjih oseb, Nabor idej za kadrovsko stroko ter delodajalce za ohranjanje in ustvarjanje varnega delovnega okolja, MDDSZ, 2026

Psihosocialna tveganja , publikacija MDDSZ, 2023

Upoštevanje raznolikosti in diskriminacije pri ocenjevanju tveganja, publikacija MDDSZ, 2023

Duševno zdravje pri delu, tematska števila DE, julij 2024

Mediacija je reševanje konfliktov po mirni poti in izven sodnega postopka. Njena prednost je, da daje hitrejše rezultate kot sodni postopek in ker, če je izvedena strokovno, omogoča normalizacijo delovnih odnosov. Večina ljudi si želi prav normalizacije, da jim ne bi bilo treba menjati službe. Smiselna je zlasti, kadar do konfliktov prihaja zaradi ozkih grl v organizaciji dela. Rezultat uspešne mediacije je lahko dogovor o novih rešitvah organizacije dela, ki odpravi razlog za konflikte.

Priporoča se, da mediacijo izvede licenciran zunanji mediator, ki zagotavlja nepristranskost tako do domnevne žrtve kot do domnevnega izvajalca trpinčenja.

MEDIACIJA ZA REŠEVANJE SPOROV NA DELOVNEM MESTU PO MIRNI POTI, priročnik ZSSS, 2008-2009