Digitalizacija dela:
Računalnik povezan na internet
Glej tudi
Platformno delo
Delo na daljavo oziroma delo od doma in pravica do odklopa
Humanizacija dela in ergonomija
Varno in zdravo delo v digitalni dobi, evropska kampanja Zdravo delovno okolje 2023-2025, EU OSHA
Digitalna tehnologija spreminja svet dela. Omogoča delo na daljavo. Spreminja vsebino dela, delovne odnose, delovne razmere in organizacijo dela. Priča smo koreniti preobrazbi podjetij in ostalih delovnih organizacij. Njihovo preživetje v prihodnosti bo odvisno od digitalne pismenosti zaposlenih. Koristi niso samodejne, zato je treba prilagoditi trge dela, izobraževanje in usposabljanje ter sisteme socialne varnosti, da bo prehod v obojestransko korist delodajalcev in delavcev. Napredne digitalne tehnologije omogočajo spreminjanje obstoječih in oblikovanje novih poslovnih modelov, razvoj novih izdelkov in storitev, povečujejo učinkovitost in konkurenčnost gospodarstva ter pripomorejo k širšemu družbenemu in gospodarskemu razvoju.
Digitalno delo pa ljudem poleg koristi prinaša tudi nova tveganja pri delu – možnost tveganja nezgod pri delu po algoritmih, psihosocialne obremenitve, dehumanizacija dela…
Vir infografike: ETUC
Poziv za nova pravila EU o uporabi algoritmičnega upravljanja na evropskih delovnih mestih:
Evropski parlament je 17. 12. 2025 pozval Evropsko komisijo, naj predlaga pravila o uporabi algoritmičnega upravljanja na evropskih delovnih mestih. V poročilu o zakonodajni pobudi, ki je bilo sprejeto s 451 glasovi za, 45 glasovi proti in 153 vzdržanimi glasovi, so poslanci Evropskega parlamenta predstavili vrsto priporočil za nov predlog EU, ki naj bi zagotovil pregledno, pošteno in varno uporabo avtomatiziranih sistemov za spremljanje in odločanje na delovnem mestu. Čeprav poudarjajo, da lahko uporaba sistemov algoritmičnega upravljanja ponudi priložnosti za optimizacijo dela, želijo poslanci zagotoviti človeški nadzor, zaščito temeljnih pravic delavcev in zaščito njihovih osebnih podatkov na delovnem mestu.
Celotna novica iz 17. 12. 2025, v slovenščini
Odziv ETUC na tej povezavi, v angleščini
Definicije:
Digitizacija je opisovanje objekta, slike, zvoka, dokumenta ali signala (navadno analognega signala) z binarno kodo z namenom, da bi ga shranili oziroma elektronsko obdelali na računalniku ali drugih elektronskih napravah. Binarni ali dvojiški sistem je način zapisovanja z uporabo dveh številk – običajno številki 1 in 0. Je torej proces pretvorbe analognega signala v digitalno obliko. Možno je digitalizirati vse vrste gradiv – besedila, avdio in video zapise, tridimenzionalne objekte… Ocenjuje se, da je bilo leta 2007 v digitalni obliki že 94% tehnoloških informacijskih zmogljivosti v svetovnem merilu (v letu 1993 pa le 3%), leta 2002 pa so digitalne informacije presegle prag 50-ih odstotkov nad analognimi informacijami. S tem naj bi bil postavljen mejnik t. i. »digitalni dobi«. Vir: Wikipedija in DigitalSchool
Digitalizacija pa je uporaba digitalne tehnologije s strani organizacij, industrije, držav, itd., kar prestrukturira družbeno življenje. Digitalni podatki, ki jih ustvarjajo naprave, so vir informacij za načrtovanje praviloma bolj učinkovitega, produktivnega in inovativnega modela poslovanja in delovanja.
Industrijska revolucija 1.0: Prvo industrijsko revolucijo je zaznamoval prehod z ročnih proizvodnih metod na stroje z uporabo parne in vodne energije. Uvajanje novih tehnologij je trajalo dolgo, zato se v Evropi to obdobje nanaša na obdobje med letoma 1760 in 1820 oziroma 1840.
Industrijska revolucija 2.0: Druga industrijska revolucija, znana tudi kot tehnološka revolucija, ko so v obdobju med letoma 1871 in 1914 nastala obsežna železniška in telegrafska omrežja, ki so omogočila hitrejši prenos ljudi, idej in električne energije in s tem gospodarske rasti ter produktivnosti. Elektrifikacija je omogočila, da so tovarne razvile sodobno proizvodno linijo.
Industrijska revolucija 3.0: Tretja industrijska revolucija, opisana kot revolucija digitalne elektronike, se je postopoma razvila v 20. stoletju po koncu druge svetovne vojne. Izdelava računalnika Z1 (1936-1938 v Berlinu, Nemčija), ki je uporabljal binarna števila s plavajočo vejico in logiko George Boole-ja (objavljena v knjigi iz leta 1847), je bila začetek digitalnega razvoja.
Industrijska revolucija 4.0: Četrta industrijska revolucija je hiter tehnološki napredek v 21. stoletju. Del te faze industrijskih sprememb je združevanje tehnologij, kot so umetna inteligenca, genetski inženiring in napredna robotika, ki brišejo meje med fizičnim, digitalnim in biološkim svetom. Prihaja do temeljnih sprememb v delovanju svetovnega proizvodnega in oskrbovalnega omrežja s stalno avtomatizacijo tradicionalnih proizvodnih in industrijskih praks z uporabo sodobne pametne tehnologije, obsežne komunikacije stroja s strojem (M2M) in interneta stvari (IoT). Posledica tega povezovanja je vse večja avtomatizacija, izboljšanje komunikacije in samonadzora ter uporaba pametnih strojev, ki lahko analizirajo in diagnosticirajo težave brez človeškega posredovanja. Predstavlja tudi družbeni, politični in gospodarski premik iz digitalne dobe s konca 20. stoletja in začetka 21. stoletja v dobo vgrajene povezljivosti in vseprisotnosti tehnologije v družbi, ki spreminja načine, kako ljudje doživljajo in poznajo svet okoli sebe. Predpostavlja, da smo ustvarili in vstopili v razširjeno družbeno resničnost, ki je širša od naših naravnih čutil in od tega, kar smo ljudje sposobni sami proizvesti. Posledično pa se spreminja tudi narava dela. Vir: Wikipedia
Digitalna pismenost je zmožnost posameznika, da uporablja in deluje v digitalnem svetu. Digitalna pismenost je zmožnost varne in kritične uporabe tehnologij informacijske družbe pri delu, v prostem času in za sporazumevanje z drugimi. Ključni sestavni del te zmožnosti je digitalna kompetenca. Ta zmožnost zajema kritično in varno uporabo digitalne tehnologije pri delu, za osebne potrebe v prostem času ter pri sporazumevanju. Pri tem je temeljno računalniško znanje, kot je uporaba računalnika za iskanje, ocenjevanje, shranjevanje, proizvodnjo, predstavitev in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih na internetu, zgolj podlaga, ki omogoča spoznavanje drugih, hitro razvijajočih se digitalnih orodij. Vir: Andragoški center Slovenije (ACS)
Informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT): Gospodarski in splošni razvoj v sodobni digitalni družbi je neposredno povezan z razvojem visokokakovostne širokopasovne infrastrukture, ki je podlaga za razvoj in uporabo interneta. Razvoj informacijske družbe oziroma družbe znanja temelji na vsesplošni uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in interneta na vseh področjih družbenega življenja ter ustvarjanja. Za to pa so potrebne vseprisotna zmogljiva infrastruktura elektronskih komunikacij in dostopne elektronske komunikacijske storitve.
Internet je globalni sistem medsebojno povezanih računalniških omrežij, ki za komunikacijo med omrežji in napravami uporablja nabor internetnih protokolov. Je omrežje omrežij, ki ga sestavljajo zasebna, javna, akademska, poslovna in vladna omrežja od lokalnega do globalnega obsega, povezana s široko paleto elektronskih, brezžičnih in optičnih omrežnih tehnologij. Internet prenaša širok nabor informacijskih virov in storitev, kot so med seboj povezani hipertekstni dokumenti in aplikacije svetovnega spleta (WWW), elektronska pošta, telefonija in izmenjava datotek. Vir: Wikipedia
Elektronsko poslovanje: Področje elektronskega poslovanja urejata Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), ki ureja splošna določila za e-poslovanje in veljavnost sklepanja pogodb v elektronski obliki, in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), ki ureja vprašanja glede sedeža ponudnikov storitev, komercialnih sporočil, elektronskih pogodb, odgovornosti posrednikov, kodeksov ravnanja, zunajsodnega reševanja sporov, sodnega varstva in sodelovanja med državami članicami.
Umetna inteligenca je inteligenca strojev. Računalniška znanost opredeljuje raziskovanje umetne inteligence kot študij »inteligentnih naprav”, ki zaznavajo svoje okolje in ravnajo na način, ki povečuje verjetnost, da svoj cilj uspešno dosežejo. Gre za učeče se stroje, ki delujejo po algoritmih.
Algoritem je v matematiki in računalništvu končno zaporedje natančno določenih, računalniško izvedljivih navodil, običajno namenjenih reševanju težav ali za izvajanje izračuna. Če algoritem izvaja računalnik, potem se govori o računalniškem programu. Algoritmi so vedno nedvoumni in se uporabljajo kot specifikacije za izvajanje izračunov, obdelave podatkov, avtomatiziranega sklepanja in drugih nalog.
Delo po algoritmih je, kadar delodajalec delo organizira tako, da delavcu delo odreja stroj. Če programerji ne zasnujejo algoritmov upoštevajoč načelo, da odloča človek in ne stroj, je tveganje za dehumanizacijo dela in povečano tveganje za poškodbe pri delu. Načelo, da naj odloča človek, je definirano v Okvirnem sporazumu evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji.
Statistika o digitalizaciji v Sloveniji
Observatorij digitalnih platform, ETUC:
Observatorij digitalnih platform – orodje Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), ki bo spremenilo pravila igre za vse, ki se ukvarjajo z organiziranjem, pogajanji in zagovarjanjem interesov delavcev na platformah po vsej Evropi.
To ni le še ena spletna stran. Observatorij je osrednja točka za vse, kar je povezano s platformskim delom: enoten, enostaven za uporabo, prostor, kjer lahko najdete najnovejše informacije o sindikalnem organiziranju, sodnih odločbah, kolektivnih pogodbah in jasen pregled v realnem času o tem, kako se Direktiva o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu (PWD) izvaja v vseh državah EU.
ETUC pravi (13. 10. 2025): “Observatorij je bil zasnovan za člane, v sodelovanju z njimi in s podporo projektnega financiranja. Zdaj potrebujemo vaše mnenje, saj le vi lahko zagotovite, da bo odražal dejansko stanje na terenu.”
ETUC stalno zbira ključne informacije:
1. Kdo organizira delavce na platformah v vaši državi? V katerih sektorjih?
2. Kaj je najpomembnejša novica? Novi zakoni, pravne zmage, kolektivne pogodbe – kaj bi morali vsi vedeti?
3. Kje je vaša država pri prenosu Direktive o delu na platformah? Pomagajte nam to ugotoviti!
Da pomagate observatoriju, izpolnite obrazec na tej povezavi! – v angleščini
Raziskave:
Odgovori Slovencev o psihosocialnih tveganjih na delovnih mestih, o z delom povezanih zdravstvenih težavah, o duševnem zdravju, o preventivnih pobudah za duševno zdravje ter o z digitalizacijo povezanih tveganjih, 23. 9. 2025, v slovenščini
Mednarodna organizacija za delo (ILO) je 28. april 2025, svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, obeležila s predstavitvijo poročila o novi raziskavi z naslovom “Revolucija na področju varnosti in zdravja pri delu: vloga umetne inteligence in digitalizacije pri delu“, v angleščini
Indeks uporabe UI v Sloveniji in v 37 drugih državah sveta, anketa WIN WORLD AI INDEX, WIN – svetovna mreža neodvisnih raziskovalnih podjetij WIN (Worldwide Independent Network of Market Research), julij 2025, v angleščini; Glej tudi: O raziskavi na spletni strani Mediane
Raziskava Eurobarometer o umetni inteligenci na delovnem mestu, odgovor Slovencev, april – maj 2024
Pulz varnosti in zdravja pri delu po pandemiji v EU in Sloveniji, anketa EU, maj 2022:
Delež Slovencev, ki poročajo o digitalizaciji na delovnem mestu:
90 % – pri delu uporabljajo najmanj eno digitalno napravo
33 %- uporaba digitalnih naprav za ocenjevanje uspešnosti zaposlenih s strani tretjih oseb (npr. strank, sodelavcev, pacientov)
25 % – naprave se uporabljajo za nadzor ali spremljanje dela in obnašanja
19 % – digitalne naprave se uporabljajo za spremljanje hrupa, kemikalij, prahu in plinov
18 % – delodajalec uporablja digitalne naprave za samodejno dodeljevanje delovnih nalog, delovnega časa ali izmen
9 % – digitalne naprave uporabljajo na delovnem mestu za spremljanje srčnega utripa in krvnega tlaka
Za humanizacijo dela v digitalni družbi:
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2022 o duševnem zdravju v digitalnem svetu dela (2021/2098(INI))
Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji (prevod v slovenščino), junij 2020, na tej povezavi
EU OSHA o razvoju na področju IKT in digitalizacije dela
Evropska agencija za varnost pri delu EU OSHA proučuje učinek hitrega razvoja digitalnih tehnologij, vključno z umetno inteligenco in robotiko, na delo ter morebitni posledični učinek na varnost in zdravje pri delu. Cilj tega projekta je nosilcem odločanja, vladam držav članic, sindikatom in delodajalcem v EU zagotoviti potrebne informacije o spremembah digitalnih tehnologij, njihovem učinku na naravo in organizacijo dela ter o nastajajočih izzivih za varnost in zdravje pri delu, ki jih lahko prinašajo.
Glej na tej povezavi
Z uvedbo digitalnih sistemov za spremljanje varnosti in zdravja pri delu, kot so aplikacije, kamere in nosljive naprave, so lahko delovna mesta varnejša. Ne glede na to, ali je njihov namen proaktiven (preprečevanje) ali reaktiven (blažitev), je njihov uspeh pogosto odvisen od točnosti informacij, ki jih zbirajo in analizirajo. Prav tako je pomembno, da so delodajalci in delavci opremljeni z informacijami, ki jih potrebujejo za tehtanje prednosti in slabosti ter za spodbujanje dobrega izvajanja.
V dveh novih poročilih so obravnavani izzivi in priložnosti pametnih digitalnih sistemov za spremljanje varnosti in zdravja pri delu. Eno poročilo se ukvarja z vrstami, nameni in uporabami digitalnih nadzornih sistemov. V drugem so predstavljeni primeri dobre prakse za uspešno integracijo novih sistemov spremljanja na delovnem mestu.
Pametni digitalni sistemi za spremljanje varnosti in zdravja pri delu: njihove uporabe in izzivi, v angleščini
Pametni digitalni nadzorni sistemi za varnost in zdravje pri delu: viri delovnega mesta za načrtovanje, izvajanje in uporabo, EU OSHA publikacija v angleščini, 2022
Več o tem v razdelku Digitalizacija dela
Služba vlade za digitalno preobrazbo:
Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo spremlja in analizira stanje digitalne preobrazbe in informacijske družbe na državni ravni. V sodelovanju s pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami pripravlja, usklajuje in izvaja državne ukrepe in projekte na področju informacijske družbe in digitalne preobrazbe gospodarstva, javne uprave, zdravstva, pravosodja, kmetijstva in izobraževanja ter drugih področjih. Usklajuje, določa in spremlja delovanje ministrstev, vladnih služb ter drugih organov in služb na področju digitalne preobrazbe in informacijske družbe.
Sektor za pospeševanje digitalne preobrazbe spremlja in analizira aktualno stanje informacijske družbe na državni ravni, hkrati pa dela na usmerjenem razvoju področja. Zastopa Republiko Slovenijo v mednarodnih organizacijah na področju informacijske družbe in pripravljamo stališča v postopkih sprejemanja politik in drugih aktov mednarodnih institucij.
Strategija digitalne transformacije gospodarstva zajema obdobje od leta 2021 do leta 2030. Pripravljena je bila vzporedno z že začetimi procesi digitalizacije, informatizacije in enotnega digitalnega trga EU. Strategija poudarja trenutne napredne digitalne tehnologije, kot so umetna inteligenca, internet stvari, tehnologije za obdelavo velepodatkov, tehnologije veriženja podatkov, visokozmogljivo računalništvo, kvantno računalništvo in 5G tehnologije, ki bodo motor ekonomske rasti in konkurenčnosti. Temelji na obstoječih digitalnih tehnologijah in pobudah, ugotovitvah, ki izhajajo iz priporočil Evropske komisije in doseženih kazalcih na področju digitalizacije, ki jih spremljajo evropske in globalne (OECD) statistike. Strategija naslavlja tri glavna oziroma prednostna področja. Prvo predstavlja napredne digitalne tehnologije, ki sploh omogočajo digitalno transformacijo gospodarstva, drugo se osredotoča na učinkovit ekosistem za konkurenčno gospodarstvo, tretje pa se usmerja v odprto in trajnostno družbo kot osnovo za rast digitalne ekonomije.
Strategija digitalne transformacije gospodarstva
Nacrt za izvedbo orodja za povezljivost v Republiki Sloveniji
Nacionalni strateški načrt za digitalno desetletje, november 2023
Premisli, nato stisni: kampanja o medvrstniškem nasilju in sovražnem govoru na spletu, 18. 3. 2024
Za prebivalke in prebivalce Slovenije smo odprli 222 Digi info točk po državi, december 2023: V okviru pospešene digitalne preobrazbe slovenskega javnega sektorja je uporabnik postavljen v središče digitalnih javnih storitev. Z ukrepi, ki jih na ministrstvu izvajamo, med drugim zasledujemo, da bo leta 2030 vsaj osemdeset odstotkov ključnih javnih storitev, ki so dostopne digitalno, tudi opravljenih digitalno in da bo prav toliko uporabnikov javnih storitev uporabljalo digitalno identiteto. Da bi ta cilj dosegli, bomo vsem prebivalkam in prebivalcem omogočili nasvet ali pomoč pri uporabi digitalnih javnih storitev, in sicer tako, da bodo svetovalci na digi info točkah vsakemu na razumljiv način nudili svetovanje in uporabniško podporo s področja digitalnih javnih storitev: uporaba elektronske osebne izkaznice in s tem povezane mobilne aplikacije, prijava v elektronske storitve in elektronsko podpisovanje, dostop do informacij o delu državne uprave na portalu gov.si, dostop do elektronskih storitev na portalu eUprava, registracija in prijava v portal SPOT, uporaba storitev eZdravja na portalu zVEM, dostop do e-storitev ZPIZ, uporaba državnega davčnega portala eDavki, dostop do elektronske zemljiške knjige, uporaba elektronskih vinjet na portalu DARS, storitve z zvezi s študijem in štipendijami, storitve MKGP in UVHVVR, portal Volos in drugih.
Odprtih je 222 Digi info točk. Preverite na tem zemljevidu, katera vam je najbližja in njene kontaktne podatke!
Predpisi:
Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti
Priporočeno v branje:
Od digitalizacije do prekarizacije
, tematska številka Delavske enotnosti, december 2020
Na globalnem vrhu o umetni inteligenci soglasje o nujnosti nadzora, oktober 2023
Umetna inteligenca v svetu dela, tematska številka Delavske enotnosti, september 2023
Kakovost delovnega mesta in digitalizacija (Job quality and digitalisation), ETUI, 2024, v angleščini
Aleksandra Kanjuo Mrčela in Andrej Kohont (ur.): Digitalizacija dela in življenja, ISBN: 978-961-295-097-2, 2024, izvleček
Delavstvo in digitalna preobrazba, tematska številka Delavske enotnosti, september 2025
Pogajanja o algoritmih (Negotiating the Algorithem), priročnik ETUC o kolektivnem pogajanju o organizaciji dela, ki temelji na algoritmih, september 2025, v angleščini
E-novice ZSSS o digitalizaciji dela:
48/2025 e- novica ZSSS (15. 10. 2025): Spletni seminar “Izzivi hibridnega dela”, 12. 11. 2025
47/2025 e-novica ZSSS (26. 9. 2025): Delavstvo in digitalna preobrazba
46/2025 e-novica ZSSS (25. 9. 2025): Raziskava OSH PULSE med slovenskimi in evropskimi delavci aprila 2025
42/2025 e-novice ZSSS (8. 9. 2025): Vabilo na spletni seminar »Starejši delavci v digitalni dobi«, 8. in 9. 10. 2025
37/2025 e-novica ZSSS (28. 7. 2025): Uporaba umetne inteligence v Sloveniji in po svetu
26/2025 e-novica ZSSS (26. 5. 2025): Pametna digitalna orodja in nosljive naprave
19/2025 e-novica ZSSS (22. 4. 2025): Revolucija varnosti in zdravja pri delu
17/2025 e-novica ZSSS (15. 4. 2025): Upravljanje delavcev z umetno inteligenco in algoritmi
16/2025 e-novica ZSSS (9. 4. 2025): Smernice ZSSS za platformno delo
10/2025 e-novica ZSSS (27. 2. 2025): Slovenci o umetni inteligenci in prihodnosti dela
55/2024 e-novica ZSSS (19. 12. 2024): Novo v kampanji “Varno in zdravo delo v digitalni dobi”
46/2024 e-novica ZSSS (9. 10. 2024): Delo na daljavo in hibridno delo – novo poglavje kampanje “Varno in zdravo delo v digitalni dobi”
39/2024 e-novica ZSSS (26. 8. 2024): Brezplačni seminarji s področja varnosti in zdravja pri delu
36/2024 e-novica ZSSS (16. 7. 2024): Tveganja za zdravje pri delu s pametnimi digitalnimi sistemi
31/2024 e-novica ZSSS (4. 6. 2024): Avtomatizacija nalog – novo v kampanji “Varno in zdravo delo v digitalni dobi”
10/2024 e-novica ZSSS (13. 2. 2024): Varnost in zdravje pri delu na digitalnih platformah
51/2023 e-novica ZSSS (11. 12. 2023): V EU dosegli okvirni dogovor o predpisu o zaupanja vredni umetni inteligenci
48/2023 e-novica ZSSS (16. 11. 2023): Pravica do odklopa za več poklicnega zdravja
43/2023 e-novica ZSSS (20. 10. 2023): Evropska kampanja 2023-2025 – Varno in zdravo delo v digitalni dobi
51/2022 e-novica ZSSS (12. 10. 2022): Pulz varnosti in zdravja pri delu v EU in Sloveniji po pandemiji
33/2022 e-novica ZSSS: Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji
25/2022 e-novica ZSSS (4. 6. 2022): Po 1. 9. 2022 digitaliziran obrazec prijave nezgode pri delu
32/2021 e-novica ZSSS (9. 6. 2021): Telesna in duševna izgorelost delavca zaradi algoritmov digitalizacije
