STA novice / Mesec: Zagotavljanje pravice do odklopa enostavno, inšpektorji sprva svetovalci

STA novice / Mesec: Zagotavljanje pravice do odklopa enostavno, inšpektorji sprva svetovalci (dopolnjeno)

sreda, 16.10.2024

Ljubljana, 16. oktobra (STA) – Minister za delo Luka Mesec meni, da so ukrepi za zagotavljanje pravice do odklopa, ki jih morajo do 16. novembra sprejeti delodajalci, enostavni, se pa zaveda, da si podjetja in poklici niso enaki. Ministrstvo je zato danes objavilo smernice za oblikovanje ukrepov. Inšpektorji bodo sicer v prvih mesecih po izteku roka predvsem svetovalci.

Mesec je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril, da je pravica do počitka temeljna pravica vseh zaposlenih in je stara vsaj toliko kot osemurni delovnik. Če je v 20. stoletju veljalo, da človek osem ur na dan dela, osem ur spi, osem ur pa mu mora ostati za počitek, rekreacijo, družino, hobije in druge interese, v 21. stoletju ni več tako, je dejal.

Teh osem ur, ko naj bi počivali, smo namreč z napredkom na področju telekomunikacijskih tehnologij po njegovih besedah začeli spreminjati v podaljšek delovnega časa, tako da smo ves čas v kontaktu s sodelavci, na voljo strankam, delodajalcu. To potrjujejo tudi študije o številnih psihičnih in fizičnih boleznih našega časa, kot so depresija, anksioznost, motnje spanja, je naštel.

Slovenija je pri uvajanju pravice do odklopa med vodilnimi na svetu, je nadaljeval, cilj pa je, “da bi ljudem zopet zagotovili pravico do prostega časa”.

“Na ministrstvu se zavedamo, da niso vsa podjetja enaka in da poklic ni enak poklicu, da seveda obstajajo takšne in drugačne specifike, zato pravice do odklopa v zakonu nismo uvajali z enakimi vatli za vse, saj bi s tem povzročili marsikatero nepravičnost ali pa motnjo v delovnih procesih. Namesto tega smo lani, ko je bil zakon sprejet, predpisali, da imajo podjetja leto dni časa, da sama uvedejo ukrepe, s katerimi bodo zagotovila pravico do odklopa,” je spomnil Mesec.

To je po njegovih besedah enostavno. Kot primer je navedel vpeljavo pravila, da zaposleni po 18. uri ne prejemajo več elektronske pošte, pošiljatelj tako prejme le sporočilo avtomatskega odzivnika, da bo zaposleni na pošto odgovoril zjutraj. Elektronsko sporočilo v tem primeru zadrži server in ga zaposlenemu posreduje šele zjutraj, ko se ta vrne v službo.

Zaposleni pa nimajo pravice do odklopa v času dežurstev in pripravljenosti, je izpostavil minister.

Za javni sektor je predlog v zvezi z uvajanjem ukrepov za zagotavljanje pravice do odklopa v okviru kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti že pripravljen, je razkril. Predstavili ga bodo v nekaj tednih.

Sicer pa je Mesec napovedal še, da bo Inšpektorat RS za delo v zvezi z pravico do odklopa v prvih mesecih deloval predvsem “napotilno”. “V podjetjih bo preverjal, ali so z ustreznimi ukrepi zagotovila pravico do odklopa. Če je niso, bo svetoval, na kakšen način to narediti,” je pojasnil.

Da bi bilo ustrezno pripravljenih čim več delodajalcev, je ministrstvo za delo danes na spletni povezavi sta.si/qjBndo objavilo smernice, iz katerih izhaja, da so ukrepi lahko različnih vrst.

Met tistimi tehnične narave so izklop strežnika elektronske pošte; preprečitev pošiljanja in prejemanja sporočil; dodajanje vsebine k sporočilu, ki vsebuje pouk glede pravice do odklopa, na primer da se delavec ni dolžan odzvati na prejeto sporočilo v času odklopa in da zaradi tega ne more utrpeti sankcij; izbris e-sporočila, poslanega izven določenega časovnega okvira s povratnim sporočilom pošiljatelju, da je bilo sporočilo izbrisano in tako dalje.

Zaposleni lahko z vidika tehnike ukrepa tudi sam, in sicer tako, da vklopi nastavitev samodejnih odgovorov na e-pošto.

Možni pa so tudi drugačni ukrepi, ministrstvo med njimi izpostavlja usposabljanje vodij in posredovanje navodil vodjem, naj izven delovnega časa ne vzpostavljajo stikov glede delovnih nalog z zaposlenimi, naj dajejo zgled odklopa od komunikacij, povezanih z delom.

V poštev pride tudi dajanje navodil zaposlenim o upoštevanju ukrepov, “pri čemer je smiselno, da se delodajalec sklicuje na obveznost delavca, kot je določena v 34. členu zakona o delovnih razmerjih – upoštevanje delodajalčevih navodil -, vključno s pojasnilom, da uresničevanje pravice do odklopa za delavca ne sme imeti negativnih posledic”.

Ministrstvo v smernicah omenja še izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih o pomenu pravice do odklopa z vidika varnosti in zdravja pri delu, varovanja delavca pred psihosocialnimi tveganji in podobno ter izrecno prepoved opravljanja dela v času počitka, razen v izjemnih primerih.

Pravico do odklopa je prinesla novela zakona o delovnih razmerjih, ki jo je DZ po vetu državnega sveta drugič potrdil novembra lani.

Vir: Mesec: Zagotavljanje pravice do odklopa enostavno, inšpektorji sprva svetovalci

Članice EU prižgale zeleno luč evropski kartici ugodnosti za invalide, 2024

STA novice / Članice EU prižgale zeleno luč evropski kartici ugodnosti za invalide

ponedeljek, 14.10.2024

Bruselj, 14. oktobra (STA) – Članice EU so danes prižgale zeleno luč direktivi o uvedbi evropske kartice za invalide, ki bo imetnikom po vsej EU omogočila dostop do posebnih ugodnosti. Potrdile so tudi direktivo, ki pravico do uporabe te kartice v članicah unije razširja na državljane tretjih držav, ki zakonito bivajo v EU.

Direktiva o uvedbi enotne kartice ugodnosti in parkirne kartice za invalide bo imetnikom omogočila, da bodo imeli med kratkotrajnim bivanjem v drugih članicah enakovreden dostop do posebnih pogojev ali ugodnosti pri ponudnikih javnih in zasebnih storitev, so sporočili iz Sveta EU.

Gre na primer za javni promet, kulturne prireditve, muzeje ter centre za sprostitev in športne dejavnosti.

Svet EU je potrdil tudi direktivo, ki pravico do ugodnosti razširja na državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo v članicah EU, in jo bodo lahko uporabljali med krajšim bivanjem v vseh članicah EU.

Za izdajanje fizičnih in digitalnih kartic bodo pristojni nacionalni organi. Kartice bodo po vsej EU priznane kot dokaz o invalidnosti ali upravičenosti do posebnih storitev na podlagi invalidnosti. Evropske parkirne kartice za invalide bodo izdelane v fizični obliki, države članice pa jih bodo imele možnost izdati tudi v digitalni obliki, so sporočili.

Kartica sicer ni popolna novost, saj je že v uporabi v osmih članicah unije, med drugim v Sloveniji.

Kot so sporočili s Sveta EU, bosta sprejeti direktivi invalidnim oseba olajšali potovanja v EU. Obe direktivi bosta začeli veljati po objavi v Uradnem listu EU. Članice EU bodo imele za prilagoditev nacionalne zakonodaje dve leti časa, za izvajanje ukrepov pa tri leta, so sporočili iz Sveta EU.

Vir: Članice EU prižgale zeleno luč evropski kartici ugodnosti za invalide

Svet EU potrdil prva evropska pravila za platformne delavce, oktober 2024

Svet EU potrdil prva evropska pravila za platformne delavce

STA novice / Svet EU potrdil prva evropska pravila za platformne delavce

ponedeljek, 14.10.2024

Bruselj, 14. oktobra (STA) – Svet EU je danes podprl prva evropska pravila za platformne delavce. Zakonodaja za delavce, ki delajo prek spletnih platform, uvaja domnevo obstoja delovnega razmerja, prinaša pa tudi večjo preglednost delovanja platform. Njen namen je izboljšati delovne pogoje za platformne delavce po vsej EU.

Nova pravila, ki jih je Evropski parlament potrdil aprila, za platformne delavce uvajajo domnevo obstoja delovnega razmerja. Kot zaposleni pri digitalnih platformah, in ne kot samozaposleni, bodo pravno obravnavani, če bodo delali po navodilih in pod nadzorom v skladu z nacionalno zakonodajo in veljavnimi kolektivnimi pogodbami, pa tudi sodno prakso Sodišča EU, so sporočili iz sveta.

Direktiva prinaša tudi zagotovila, da platformni delavci ne bodo mogli biti odpuščeni na podlagi odločitve, ki jo bo sprejel algoritem ali sistem za samodejno odločanje. Platforme bodo morale zagotoviti, da bo pomembne odločitve, ki neposredno vplivajo na delavce, nadzoroval človek.

Delavce in njihove predstavnike bodo morale tudi obvestiti o tem, kako algoritmi in sistemi za samodejno odločanje delujejo.

Z novimi pravili pa bodo delavci bolje zaščiteni tudi na področju varovanja osebnih podatkov. Platforme med drugim ne bodo smele obdelovati določenih podatkov, kot so izmenjava zasebnih sporočil s kolegi.

Po uveljavitvi nove zakonodaje bodo imele članice EU dve leti za njen prenos v nacionalno zakonodajo.

Po izsledkih študije Evropske komisije iz leta 2021 sektor platformnega dela zaposluje več kot 28 milijonov ljudi, do leta 2025 pa bo njihovo število po pričakovanjih naraslo na 43 milijonov.

 

NASVETI KIMPDŠ ZA VERIFIKACIJO POKLICNE BOLEZNI

NASVETI KIMPDŠ ZA VERIFIKACIJO POKLICNE BOLEZNI:

https://www.kimdps.si/poklicne-bolezni

Prvega maja 2023 se je začel uporabljati februarja sprejeti Pravilnik o poklicnih boleznih (Uradni list RS, št. 25/23, http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV14889), ki celostno ureja sistem odkrivanja in priznavanja poklicnih bolezni ter omogoča učinkovitejše preprečevanje bolezni, ki nastajajo zaradi neurejenih delovnih razmer.

Vloge za ugotavljanje poklicne bolezni sprejema Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, obravnava pa interdisciplinarna skupina strokovnjakov, ki jo koordinira inštitut. Interdisciplinarna skupina strokovnjakov za posamezen primer deluje v senatu treh članov, od katerih sta dva zdravnika z licenco s strokovnega področja medicine dela, prometa in športa ter en zdravnik z licenco s strokovnega področja, na katerega sodi obravnavana bolezen. Interdisciplinarna skupina deluje v skladu s poslovnikom.


Kaj je poklicna bolezen?

Je bolezen, ki se razvije zaradi daljšega neposrednega vpliva delovnega procesa in delovnih  razmer na določenem delovnem mestu. Pogoj je, da gre za delo, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan in je navedena v Seznamu poklicnih bolezni. Povezava na seznam: http://www.pisrs.si/Pis.web/npb/2023-01-0456-p1.pdf.

Ugotavljanje poklicne bolezni je ugotavljanje vzročne zveze med boleznijo, ki jo ima delavec, in dovolj dolgim neposrednim vplivom delovnih razmer ali delovnega procesa na delu ali na delovnem mestu, na katerem je (bil) delavec.


Postopek verifikacije:

Obravnava vloge: Interdisciplinarna skupina strokovnjakov ugotavlja poklicno bolezen na podlagi

  • dokumentacije, ki jo predloži delavec (vloga in ostala priložena dokumentacija), ter
  • dodatne delovne in druge dokumentacije, ki jo komisija pridobi od delodajalcev, njihovih izvajalcev medicine dela, izbranega osebnega zdravnika, lečečega zdravnika, imenovanega zdravnika, zdravstvene komisije ZZZS, izvedenskega organa ZPIZ, strokovnega delavca za varnost pri delu, inšpekcijskega in drugega pristojnega organa ter druge pravne ali fizične osebe, ki razpolaga z morebitnimi dokazi oziroma drugimi, tudi osebnimi, podatki za ugotavljanje poklicne bolezni.

Interdisciplinarna skupina strokovnjakov lahko opravi tudi:

  • ogled delovnega mesta, delovnih prostorov in delovnega okolja pri delodajalcih,
  • razgovore s strokovnim delavcem za varnost pri delu, izvajalcem medicine dela ali drugo osebo, ki sodeluje pri zagotavljanju varnosti pri delu na delovnem mestu, in
  • napotitev delavca na diagnostične zdravstvene storitve.

 

Zaključek postopka: Interdisciplinarna skupina strokovnjakov svojo ugotovitev izda na obrazcu, ki je priloga pravilnika: http://www.pisrs.si/Pis.web/npb/2023-01-0456-p3.pdf:

  • v primeru potrditve poklicne bolezni ali suma na obstoj poklicne bolezni se obrazec vroči delavcu, izbranemu osebnemu zdravniku in izvajalcu medicine dela sedanjega delodajalca;
  • v primeru, da poklicna bolezen ni ugotovljena, se ugotovitev izroči le delavcu.

KIMDPŠ prijavi sum na obstoj poklicne bolezni in potrjeno poklicno bolezen v register poklicnih bolezni.

 

Trajanje postopka: Od prejema popolne vloge oziroma od poteka roka za dopolnitev vloge (tj. 20 dni) interdisciplinarna skupina strokovnjakov izda ugotovitev v 60 dneh.

 


Kako začnem postopek verifikacije?

Izpolnite vlogo za ugotavljanje poklicne bolezni, ki je priloga pravilnika in je objavljena tukaj: http://www.pisrs.si/Pis.web/npb/2023-01-0456-p2.pdf.

 

Vlogi morate priložiti:

  1. Kopijo pisnega izvidaali mnenje zdravnikadiagnozo bolezni, za katero menite, da bi bila lahko poklicna
    2. Kopijo zdravstvene dokumentacije (zdravstveni karton), ki jo hrani vaš izbrani zdravnik
    3. Izpis obdobij zavarovanja v Republiki Sloveniji, ki ga pridobite na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Obr. ZPIZ 10344-3-1 Vloga za izpis obdobij zavarovanja v RS).

Če jih lahko pridobite, predlogu priložite še naslednje dokumente:

  1. Izjavo (oziroma Izjave) o varnosti z oceno tveganjasedanje in prejšnjih zaposlitev
  2. Izvide zdravstvenih pregledov delavca(izvide pregledov pri specialistu medicine dela, prometa in športa, na katere vas pošilja delodajalec)
  3. Dodatne dokumente, za katere menite, da bi bili lahko koristni pri ugotavljanju vzročne zveze med vašo boleznijo in delovnim mestom oziroma delom, ki ga (ali ste ga) opravljali

 

Z vašim soglasjem vam lahko pri izpolnjevanju vloge pomagajo pooblaščeni izvajalec medicine dela, specialist, ki je obravnaval bolezen, za katero se sumi, da je poklicna, izbrani osebni zdravnik ali strokovni delavec za varnost pri delu.

 

Vso izbrano dokumentacijo pošljite na naslov:

Univerzitetni klinični center Ljubljana

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa

Grablovičeva ulica 42

1000 Ljubljana

 


Pogosta vprašanja in odgovori:

Kaj pridobim s priznanjem poklicne bolezni?

S priznanjem poklicne bolezni lahko delavec uveljavlja pravice iz:

  • obveznega zdravstvenega zavarovanja:
  • v celoti se krijejo stroški zdravstvenih storitev,
  • v primeru bolniške odsotnosti je odmera nadomestila plače 100-odstotna,
  • nadomestilo pripada tudi po morebitnem prenehanju delovnega razmerja, vse dokler delavec ni zopet zmožen za delo;
  • pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanje:
  • pravica do invalidske pokojnine ne glede na dolžino pokojninske dobe (invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove kot za 40 let pokojninske dobe),
  • vdovska pokojnina se prizna ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo,
  • višja pravica delovnih invalidov II. in III. kategorije v primeru poslabšanja zdravja in prednostna obravnava,
  • invalidnina za telesno okvaro, ki se izplačuje tudi v tujino.

POZOR! Delavec sam odloča o tem, ali in kdaj ter katere pravice iz OZZ in ZPIZ bo uveljavljal.


Vloga strokovnjakov in delodajalca:

Vloge strokovnjakov:

  • Izvajalec medicine dela, osebni zdravnik in drugi lečeči zdravniki (specialisti), imenovani zdravnik in zdravstvena komisija ZZZS, izvedenski ZPIZ, sindikalni zaupnik ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu, strokovni delavec za varnost pri delu, delodajalec in Inšpektorat za delo RS so dolžni delavca opozoriti na možnost, da gre pri bolezni delavca za poklicno bolezen.
  • Zdravnik specialist, ki obravnava delavca in sumi, da je delavčeva bolezen lahko poklicna bolezen, naj v izvid jasno navede, da obstaja sum poklicne bolezni.
  • Izbrani osebni zdravnik naj aktivno sodeluje in pomaga delavcu pri izpolnjevanju in pridobivanju dokumentacije o možni poklicni bolezni.

 

Vloga delodajalca:

  • Delavca mora opozoriti na možno poklicno bolezen.
  • Pri postopku verifikacije poklicne bolezni mora aktivno sodelovati in se v roku (določenem v pozivu) odzvati na poziv interdisciplinarne skupine strokovnjakov.
  • Interdisciplinarni skupini strokovnjakov lahko predlaga, da:
  • si ogleda delovno mesto, delovni prostor in delovno okolje;
  • opravi razgovor s strokovnim delavcem za varnost pri delu, izvajalcem medicine dela ali drugo osebo, ki sodeluje pri zagotavljanju varnosti pri delu na delovnem mestu, za katerega se sumi, da je vzrok za poklicno bolezen.

 

 

Delo na daljavo in hibridno delo – novo poglavje kampanje “Varno in zdravo delo v digitalni dobi” 

E-novica ZSSS št. 46/2024 (9. 10. 2024): Delo na daljavo in hibridno delo – novo poglavje kampanje “Varno in zdravo delo v digitalni dobi”

Od oktobra 2024 do januarja 2025 bo evropska kampanja “Varno in zdravo delo v digitalni dobi” ozaveščala o tveganjih za varnost in zdravje pri delu na daljavo in pri hibridnem delu. Tej temi bo posvečen tudi tradicionalni evropski teden varnosti in zdravja pri delu, ki bo letos od 21. do 25. oktobra 2024.

Delo na daljavo je delo, pri katerem delavec dela zunaj prostorov delodajalca, tudi od doma, pri delu pa uporablja digitalne tehnologije, kot so osebni računalniki, pametni telefoni, prenosni računalniki, programski paketi in internet. Če se delo na daljavo kombinira z delom v prostorih delodajalca, se to imenuje hibridno delo.

Čeprav imajo delavci na daljavo koristi od samostojnejšega in prožnejšega delovnega časa, pa jim lahko ta povzroča nekatere izzive. Prvič, psihosocialna tveganja (ki izhajajo iz družbene izolacije, večje intenzivnosti dela, dela zunaj rednega delovnega časa ter neskladja med zasebnim in poklicnim življenjem) lahko privedejo do stresa in duševne bolezni. Drugič, dolgotrajno sedenje povečuje fizično tveganje za kostno-mišična obolenja, kot so bolečine v križu.

Delodajalci se sicer res srečujejo s težavami pri izvajanju tradicionalnih ocen tveganja za zdravje in varnost na domu delavca, a te so danes potrebne bolj kot kdaj prej. Zato je pomembno izboljšati naše znanje o praksah in praktičnih orodjih, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu na daljavo.

Več gradiv v slovenščini na tej povezavi in v drugih jezikih na tej povezavi. Na primer:

Preprečevanje kostno-mišičnih obolenj pri delu na daljavo: Pandemija covida-19 je pospešila naraščajoč trend dela na daljavo. Delo od doma ima določene prednosti, kot je na primer prihranek časa, potrebnega za prevoz do pisarne in nazaj. Povezano pa je tudi s povečanjem dolgotrajnega sedenja, družbeno izolacijo od sodelavcev in težavami z odklopom. V tem informativnem biltenu je pojasnjeno, zakaj lahko to negativno vpliva na zdravje delavcev, ki opravljajo delo na daljavo, in prispeva k razvoju ali poslabšanju kostno-mišičnih obolenj. Vsebuje nasvete za delavce in delodajalce, kako ustvariti udobno in zdravo domačo pisarno ter kako ostati aktiven med delom na daljavo.

 Vabljeni k ogledu!

Smernice za preprečevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj pri delu

E-novica ZSSS št. 45/2024 (7. 10. 2024): Smernice za preprečevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj pri delu

Obveščamo vas, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) objavilo svoje smernice za preprečevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj pri delu. Predstavljajo model celostnega pristopa. Avtorica besedila je Sonja Robnik iz MDDSZ.

Uvodoma smernice navajajo: “Vložek v preprečevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu se delodajalcem brez dvoma obrestuje. Lahko se kaže v obliki bolj zdravih in zato manj bolniško odsotnih delavk in delavcev, pa tudi njihovega večjega zadovoljstva, motivacije in učinkovitosti pri delu. Predvsem pa sta preprečevanje in učinkovito obvladovanje teh tveganj pomembna z vidika varnosti pri delu… Da bi bila preprečevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj uspešna, je nujno sodelovanje delodajalcev, stroke varnosti pri delu, stroke medicine dela ter delavk in delavcev.”

Vabljeni k ogledu in uporabi!

Psihosocialna tveganja za varnost in zdravje pri delu. Smernice za njihovo učinkovito preprečevanje in obvladovanje, MDDSZ, 2024

Umanoterina študija o ekonomskih ter ogljičnih neenakostih v Sloveniji in svetu

Objavljena nova Umanoterina študija o ekonomskih ter ogljičnih neenakostih v Sloveniji in svetu [SPOROČILO ZA JAVNOST] – Umanotera

Objavljena nova Umanoterina študija o ekonomskih ter ogljičnih neenakostih v Sloveniji in svetu

SPOROČILO ZA JAVNOST

Ljubljana, 25. 9. 2024 – “Teme Onesnaževalna elita nas vodi v podnebni zlom nismo izbrali naključno,” so ob pričetku včerajšnjega dogodka izpostavili organizatorji. Skrajni čas je namreč, da razumemo, da po eni strani podnebna kriza ni le okoljsko vprašanje, temveč ima posledice za vse nas, po drugi strani pa da podnebna politika, ki ne upošteva ali celo povečuje naraščajoče družbene neenakosti, ne more biti uspešna. Na dogodku je bila med drugim prvič predstavljena Umanoterina študija o ekonomskih ter ogljičnih neenakostih v Sloveniji in svetu, katere sporočilo je jasno: planet gori, onesnaževalna elita pa priliva olje na ogenj.

Dogodek je otvorila Ajda Cafun iz Umanotere, ki je predstavila koncept onesnaževalne elite, razreda največjih lastnikov kapitala, ki nas s svojo luksuzno potrošnjo, kapitalskimi naložbami in političnim vplivom vodi v podnebni zlom. To se dogaja tudi v Sloveniji, kjer najpremožnejši kopičijo svoje premoženje, prekomerno onesnažujejo in preprečujejo trajnostno družbeno preobrazbo. Povedala je, da ima v Sloveniji “zgolj odstotek najpremožnejših v lasti 23 % vsega zasebnega premoženja, povprečni posameznik iz te skupine pa je neposredno odgovoren za kar 11-krat več letnih izpustov kot oseba iz manj premožne polovice prebivalstva.” Prvič je predstavila tudi novo študijo z naslovom Onesnaževalna elita nas vodi v podnebni zlom – Ekonomske in ogljične neenakosti v Sloveniji in svetu, prvo tako v slovenskem prostoru.

Lucas Chancel, višji ekonomist v Laboratoriju za svetovno neenakost, je v svojem predavanju izpostavil, da sta neenakost in onesnaževanje prepletajoči se težavi. Onesnaževanje je problem neenakosti, ker ustvarja zmagovalce in poražence. Raziskave kažejo, da so najpremožnejši največji onesnaževalci – imajo največjo dolžnost, hkrati pa tudi zmožnost, te emisije zmanjšati. “Zeleni prehod mora biti pravičen, v nasprotnem primeru ne bo deloval. Vsak izpust šteje in kdor največ onesnažuje, bi moral največ plačati.” Poudaril je, da pravičnost zelenega prehoda leži v sorazmernem obdavčenju. Kot je sam zaključil: “Davki so cena obstoja civilizacije.”

Da morajo biti delavci in podnebni aktivisti tisti, ki narekujejo pravični prehod, financirati pa bi ga morali tisti, ki so imeli v preteklosti največ koristi zaradi ustvarjanja ogromnih izpustov emisij, je poudaril Emanuele Leonardi, ekonomski sociolog in raziskovalec na bolonjski univerzi. Predstavil je primer avtomobilske italijanske tovarne GKN, kjer so se delavci po množičnem odpuščanju mobilizirali in moči združili z italijanskim gibanjem za podnebno pravičnost. Primer dokazuje, da so možne točke zbliževanja med delavci in podnebnimi gibanji številčne. Povedal je, da je za doseganje podnebne pravičnosti potrebno “radikalno prevetriti model proizvodnje in potrošnje, ki trenutno temelji na močni asimetriji moči.” Kako bi to izgledalo v praksi? “Kolektivno lastništvo ključnih sektorjev za vodenje industrijske politike v skladu z ekološkimi načeli; zmanjšanje porabe najbogatejših, s čimer bi zaščitili najšibkejše dele prebivalstva; hkratno zmanjšanje podnebnega bremena porabe superbogatih in uvedba resnično univerzalnih ukrepov blaginje.“

Za socialno-ekološki preobrat družbe si bomo nujno morali prizadevati na sistemski ravni, eno sredstvo za to pa so gotovo politike. Kako bi izgledale napredne socialno-podnebne politike, ki bi zmanjševale družbene neenakosti in hkrati prispevale k zmanjšanju emisij, je na dogodku povzela Ajda Cafun iz Umanotere. “Politike bi bilo potrebno razvijati na štirih področjih, in sicer na področju davčne politike, spodbud za pravičen zeleni prehod, javnih storitev in predpisov,” je izpostavila. Konkretno bi se to med drugim udejanjalo skozi progresivni davek na premoženje visoke vrednosti, financiranje celovite energetske prenove stanovanj, krepitev javnega potniškega prometa in uvedbo štiridnevnega delavnika za enako plačo.

Kako si bomo torej kot družba v praksi prizadevali za socialno-ekološki preobrat ter kaj so zgodovinski trendi in trenutna politična dejstva, ki na proces vplivajo? To so bila vprašanja, na katera so odgovarjali gostje okrogle mize.

Marko Hočevar, raziskovalec na Fakulteti za družbene vede: “Ključno vprašanje je vprašanje razmerij moči v družbi. Komu je v interesu, da se nekaj zgodi? Študije Nizozemske in ZDA predstavljajo naraščajoče ukrepe v skladu z interesi najvišjih dohodkovnih razredov – veča se diskrepanca med predstavniki ljudstva in državljani, predvsem v smislu materialnega položaja in izobrazbe. V parlamentu so neproporcionalno zastopani bogati izobraženi ljudje, ki nagovarjajo le sebi enake.”

Mojca Žerak, predsednica Sindikata Mladi plus: “Delavski in podnebni boj imata skupnega sovražnika – kapitalistično gospodarstvo, ki temelji na ustvarjanju dobičkov. Posledično bi si človek mislil, da bi bil skupni boj neizogiben, a temu ni tako. To smo videli že v Anhovem, kjer je bil zaradi škode ljudem in okolju zahtevan nov zakon, a so se sindikati postavili proti zakonu in za ohranitev delovnih mest. Pomembno je, da se nevarno onesnaževalna podjetja zapre, za sindikate pa to ne bo prioriteta. Oboji imajo prav, a problem je, da rešitve vsi iščemo znotraj sistema. Misliti moramo alternativne sisteme, ki bi potrebe družbe in okolja postavile pred dobiček.”

Boštjan Remic, strokovni sodelavec društva Focus: “Državljani so pogosto zelo skeptični do zelenega prehoda od zgoraj, ker so to ukrepi, ki zasledujejo interese kapitalističnega razreda. Taki zeleni prehodi potem vplivajo na to, kako ljudje živimo – še posebej, kako živijo določene družbene skupine, na primer kmetje. Upirajo se, ker se jim znižuje življenjski standard, ne ker bi bili proti ekološkim ukrepom. Tudi nekatere trenutne rešitve zelenega prehoda niso popolne. Električni avtomobil je omejena rešitev, potrebujemo javni prevoz in druge oblike trajnostne mobilnosti, ker vsa ta tehnologija potrebuje neke surovine, kar poglablja problem ekstraktivizma. Ta se izvaja na globalnem jugu, kjer lokalni prebivalci od tega nimajo nič, razen okoljskih problemov.

Fotografije dogodka najdete tukaj.

 

Dodatne informacije: Ajda Cafun: ajda@umantera.org, 01 439 7100

Udoben javni prostor – za vse, Evropski teden mobilnosti, 16. – 22. 9. 2024

E-novica ZSSS št. 43/2024 (16. 9. 2024): Udoben javni prostor – za vse, Evropski teden mobilnosti, 16. – 22. 9. 2024

Odkar se je 10. 9. 2019 predsedstvo ZSSS opredelilo za boj proti podnebnim spremembam (glej  Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest), v naših e-novicah namenjamo pozornost tudi Evropskemu tednu mobilnosti. Letos bo od 16. do 22. septembra 2024. Vrhunec bo Dan brez avtomobila 22. septembra 2024. Gre za kampanjo po vsej EU za trajnostno mobilnost v mestih, ki spodbuja spremembo vedenja v korist aktivne mobilnosti, javnega prevoza in drugih pametnih in čistih prometnih rešitev.

Pogosto slišimo, da sodoben slog življenja ni trajnosten, kar pomeni, da svoje potrebe zadovoljujemo na načine, ki dobesedno ogrožajo našo prihodnost in prihodnost naših potomcev. To še zlasti velja za promet, ki je eden glavnih virov onesnaževanja zraka, vzrok podnebnih sprememb, telesnih poškodb in tudi smrti. Sprememba naših navad, povezanih z mobilnostjo, je zato življenjskega pomena.

Statistični urad RS o prevažanju z avtomobili v Sloveniji

Tema Evropskega tedna mobilnosti 2024 je »Udoben javni prostor – za vse«. Kakovostno urejen javni prostor prinaša v vsako skupnost številne koristi: več socialne pravičnosti, več varnosti, manj hrupa in onesnaženosti zraka. Kampanja spodbuja urejanje javnih prostorov za vse uporabnike predvsem na račun prostora, ki ga danes zasedajo avtomobili.

Glej spletno stran kampanje in zemljevid sodelujočih občin – npr. glej za Ljubljano

Sodna praksa – odškodnina za poklicno bolezen

E-novica ZSSS št. 42/2024 (12. 9. 2024): Sodna praksa – odškodnina za poklicno bolezen

Tokrat vas obveščamo o nastajajoči sodni praksi o odškodnini za poklicno bolezen.

Višje delovno in socialno sodišče je 12. 6. 2024 zavrnilo pritožbo toženke na vmesno sodbo sodišča prve stopnje o njeni krivdni odgovornosti, ker ni zagotovila ustrezne osebne varovalne opreme (zaščitnih rokavic), zaradi česar je prišlo do tožničine izpostavljenosti nevarnim kemikalijam in posledično do poklicne bolezni. Tožnica zahteva odškodnino zaradi škode, ki ji je nastala v posledici poklicne bolezni, profesionalni kontaktni alergijski dermatitis, ki jo je razvila tekom zaposlitve pri toženki.

Iz VDSS Sodbe Pdp 137/2024 o njenem jedru: “Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kljub temu, da je zapisalo, da ni podana objektivna odgovornost toženke za nastalo poklicno bolezen, presojalo njeno odgovornost na podlagi pravil o objektivni odgovornosti. Iz izpodbijane sodbe jasno izhaja, da se je odgovornost toženke presojala na podlagi 179. člena ZDR-1 v povezavi s prvim odstavkom 131. člena OZ, torej na podlagi pravil o krivdni odgovornosti. Ker tožnica zahteva odškodnino zaradi škode, ki ji je nastala v posledici poklicne bolezni, profesionalni kontaktni alergijski dermatitis, ki jo je razvila tekom zaposlitve pri toženki, je sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali je toženka sprejela vse potrebne ukrepe za preprečitev nastanka poklicne bolezni. Pravilno je ugotovilo, da toženka ni sprejela vseh ukrepov, ki bi jih glede na 45. člen ZDR-1 v povezavi s 5. členom ZVZD-1 morala, njeno ravnanje je bilo vsaj malomarno, v posledici opustitve toženke pa je tožnici nastala škoda, zato odgovarja skladno s pravili o krivdni odgovornosti.”

Glej VDSS Sodba Pdp 137/2024

Višina odškodnine bo v skladu s 315. členom ZPP določena po pravnomočnosti vmesne sodbe o podlagi tožbenega zahtevka.

Najem orodja Zbornice VZD za ocenjevanje tveganja po metodi MKK

Datum: 27. 5. 2024

Zbornica varnosti in zdravja pri delu, https://zbornica-vzd.si/

PONUDBA ORODJA V NAJEM:

Zbornica VZD si prizadeva za neprestan razvoj stroke. Zavedamo se, da je nov pravilnik o premeščanju bremen stroki postavil kar nekaj izzivov. Pri ocenjevanju je eden od ključnih dejavnikov zagotavljanje sledljivosti vhodnih podatkov ter ustrezna uporaba vhodnih podatkov. Zato smo na podlagi Praktičnih smernic za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po Metodah ključnih kazalnikov razvili enostavno orodje za poenostavitev administrativnega procesa pri samem ocenjevanju.

Z uporabo razvitega orodja boste pridobili:

  • enostavno in stabilno orodje za ocenjevanje po vseh 6 podmetodah ključnih kazalnikov;
  • avtomatsko označevanje obrazcev na podlagi vhodnih podatkov;
  • avtomatsko preračunavanje vseh uteži skladno s praktičnimi smernicami;
  • zagotovljeno sledljivost vhodnih podatkov na podlagi enostavnega vnosnega obrazca;
  • zmanjšali možnosti za administrativne napake pri oblikovanju končnih ocen.

Orodje vam bo na voljo s 1.6.2024 skladno s cenikom in splošnimi pogoji uporabe.

Vljudno vabljeni!


Glej:

  1. cenik na tej povezavi,
  2. naročilnico za orodje za ocenjevanje tveganj po metodi ključnih kazalnikov na tej povezavi