Ob 8. marcu poziv ZSSS k ratifikaciji konvencije ILO št. 19

On 8. marca, 2024 / Nasilje nadlegovanje, Novice

E-novica ZSSS št. 16/2024 (8. 3. 2024): Ob 8. marcu poziv ZSSS k ratifikaciji konvencije ILO št. 190

Na 8. marec, mednarodni dan žensk praznujmo dosežke, ki vodijo v ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk!

Ob 8. marcu 2024, mednarodnem dnevu žensk je ZSSS znova pozvala Vlado RS in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti k ratifikaciji Konvencije ILO št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela, ki jo je Mednarodna konferenca dela sprejela že junija 2019 na svojem 108. zasedanju. Konvencija je namreč prvi mednarodni standard, ki obravnava nasilje in nadlegovanje v povezavi z delom. ZSSS že od leta 2020 poziva k njeni ratifikaciji .

Slovenska vlada pa je čakala na sklep Sveta EU, da je ratifikacija v interesu EU. Tak sklep je bil končno sprejet leta 2023 in konvencijo ILO št. 190 so doslej v EU ratificirale že Italija, Grčija, Irska, Španija, Portugalska, Nemčija, Belgija in Francija. Čas je, da jo tudi Slovenija.

ZSSS opozarja na ugotovitve svoje ankete iz novembra 2022, ki je pokazala da, čeprav je trpinčenje, spolno in drugo nadlegovanje na slovenskih delovnih mestih kar pogosto, ima le 45 % delodajalcev sprejete preprečevalne ukrepe. Slovenija naj ratificira ILO konvencijo št. 190 in s tem pokaže ničelno toleranco do nasilja in nadlegovanja v svetu dela.

Poziv ZSSS k ratifikaciji na tej povezavi

Konvencija št. 190 v slovenščini na tej povezavi.

Dodatno:

6/2026 e-novica ZSSS (13. 2. 2026): Ratificirana Konvencija MOD št. 190 lahko spremeni življenja na bolje

Odgovor MDDSZ, da je začetek postopek ratifikacije na tej povezavi

66/2021 e-novica ZSSS (26. 11. 2021): ZSSS za ratifikacijo konvencije ILO št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela

72/2020 e-novica ZSSS (27.11.2020): Za ratifikacijo konvencije MOD o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela

35/2019 e-novica ZSSS (8.7.2019): Nova ILO konvencija za preprečevanje nasilja in nadlegovanja v svetu dela

Naročite se na tematsko številko Delavske enotnosti o izgorelosti

On 7. marca, 2024 / Izgorelost, Novice

E-novica ZSSS št. 15/2024 (7. 3. 2024): Naročite se na tematsko številko Delavske enotnosti o izgorelosti

Obveščamo vas, da bo 21. marca 2024 izšla nova tematska številka Delavske enotnosti (DE) z naslovom Izgorelost. Kot vedno jo je mogoče naročiti tako, da izpolnjeno naročilnico, ki jo najdete tudi na spletni strani ZSSS, pošljete po elektronski pošti na naslov de@sindikat-zsss.si, in sicer do vključno 15. marca 2024. Cena je 2,30 evra.

Uredništvo DE prihodnjo tematsko številko napoveduje s temi besedami: “Zakaj sploh pisati o izgorelosti? Gre za stanje, katerim se v današnjem v svetu hitrega tempa, dolgih delavnikov in visoke delovne intenzivnosti lahko sreča praktično kdorkoli od nas, ne glede na to, v kateri dejavnosti ali poklicu dela. V tematski številki bomo pod drobnogled vzeli različne vidike izgorelosti – od opredelitve pojava do dejavnikov tveganja, poglobili se bomo v ukrepe za njeno preprečevanje, pregledali aktualne podatke, se vprašali, zakaj je izgorelost vseprisotna bolezen našega časa, predvsem pa jo bomo obravnavali kritično kot družbeni problem in ne kot individualno težavo posameznika oziroma posameznice.”

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu pa dodaja, da obvladovanje izgorelosti sodi med obvladovanje psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu. Zato vabljeni, da se naročite na napovedano tematsko številko DE!

Dodatno:

19/2024 e-novica ZSSS (26. 3. 2024): Izšla je tematska številka Delavske enotnosti o izgorelosti

Časovni načrt za opuščanje rakotvornih snovi (2016)

On 2. februarja, 2024 / KAMPANJE O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU, Karcinogeni mutageni teratogeni

Časovni načrt za opuščanje rakotvornih snovi (2016 – 2028)

Glej tudi kampanjo Odpravimo poklicnega raka

Trajanje zavezništva od 25. 5. 2016 do 12. in 13. 6. 2024

Na konferenci v okviru belgijskega predsedovanja Svetu EU 12. in 13. 6. 2024 zavezništvo podaljšano do 2028; več na tej povezavi

25. 5. 2016 je bila na konferenci o preprečevanju poklicnega raka v času nizozemskega predsedovanja EU ustanovljeno zavezništvo z naslovom Časovni načrt za opuščanje rabe rakotvornih snovi (Roadmap on Carcinogenes). Prvi namen zavezništva je bil ustvariti platformo, na kateri bi zainteresirani lahko na ravni EU izmenjavali dobro prakso pri nadomeščanju karcinogenov z manj nevarnimi snovmi na delovnem mestu. Eden od ciljev zavezništva pa je bil sprejem obvezujočih EU mejnih vrednosti za najmanj 50 najpogostejših karcinogenov na evropskih delovnih mestih.

Ocenjuje se, da je v EU rak najpogostejši vzrok smrti, povezanih z delom. Za zmanjšanje števila primerov poklicnega raka je nedvomno mogoče storiti več. Zato je 25. maja 2016 šest evropskih organizacij podpisalo dogovor, s katerim so se zavezale k prostovoljni shemi ukrepov za ozaveščanje o tveganjih, ki izhajajo iz izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu, in izmenjavo dobrih praks.

Ti partnerji so bili:

avstrijsko zvezno ministrstvo za delo, socialne zadeve in varstvo potrošnikov;
BUSINESSEUROPE (konfederacija evropskih gospodarskih združenj);
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA);
Evropska komisija;
Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) ter
nizozemsko ministrstvo za socialne zadeve in zaposlovanje.

Dogovor je bil obnovljen 28. novembra 2019, podpisala pa sta ga finsko ministrstvo za socialne zadeve in zdravstvo in nemško zvezno ministrstvo za delo in socialne zadeve, ki sta se Avstriji in Nizozemski ter štirim evropskim partnerjem (Evropski komisiji, agenciji EU-OSHA, konfederaciji ETUC in organizaciji BusinessEurope) zahvalila za njihovo predanost.

Partnerji pobude so na konferenci v okviru nemškega predsedovanja „USTAVIMO raka na delovnem mestu“, ki je potekala 9. in 10. novembra 2020 v organizaciji nemškega zveznega ministrstva za delo in socialne zadeve (BMAS) in Zveznega inštituta za varnost in zdravje pri delu (BAuA), predstavili novo strategijo za obdobje 2020–2024.

Dogodek ob zaključku, 12. in 13. 6. 2024:

Zavezništvo se je uspešno zaključilo med belgijskim predsedovanjem Svetu EU (www.belgium24.eu) 12. in 13. 6. 2024 (The Roadmap on Carcinogens Closing Event).

Program zaključnega dogodka na tej povezavi

Glej: v živo na https://virtual-live-events.be/event/RoadmaponCarcinogens ali na https://www.youtube.com/@FODWerkSPFEmploi/streams.

Povezava na platformo: www.roadmaponcarcinogens.eu

Povezava na Informativni listi o karcinogenih, reprotoksinih, hormonskih motilcih, alergenih

E-novice ZSSS:

6/2024 e-novica ZSSS (2. 2. 2024): STOP izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu

37/2023 e-novica ZSSS (7. 9. 2023): Nasveti za ravnanje z rakotvornimi snovmi

5/2023 e-novica ZSSS (3. 2. 2023): 4. februar – svetovni dan boja proti raku

26/2022 e-novica ZSSS (6. 6. 2022): Od 1. 6. 2022 je mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m3

44/2021 e-novica ZSSS (18. 8. 2021): Spletni seminar o varovanju zaposlenih v bolnišnicah pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem pri delu

65/2020 e-novica ZSSS (4.11.2020): Konferenca “STOP poklicnemu raku” (9.-10. 11. 2020)

50/2018 e-novica ZSSS (9.10.2018): Slovenija na COREPER glasovala za vključitev mejne vrednosti za hlape dizel motorjev v Direktivo 2004/37/ES

48/2018 e-novica ZSSS (5.10.2018): ZSSS pozvala Stalno predstavništvo RS pri EU, naj glasuje za mejno vrednost za hlape dizelskih motorjev

46/2018 e-novica ZSSS (27.9.2018): Podaljšana veljavnost dogovora za preprečevanje poklicnega raka za obdobje 2016 – 2018

V letu 2016: 37/2016 in 67/2016

Duševno zdravje na delovnem mestu

On 23. januarja, 2024 / Psihosocialne obremenitve pri delu

Duševno zdravje na delovnem mestu

EU OSHA, 2024

Duševno zdravje je dober odnos do sebe, dobri odnosi z drugimi, uspešno spoprijemanje z izzivi v vsakdanjem življenju, zmožnost uspešnega šolanja in pridobitnega dela, skrb za svoje probleme in njihovo reševanje.

Ocenjuje se, da ima 15 % odraslih delovno sposobnih oseb vsaj kdaj duševno težavo ali motnjo. Težave v duševnem zdravju so težave pri spoprijemanju s problemi, slabša samopodoba, škodljivo pitje alkohola, šolska neuspešnost, težave s spanjem.

Uspešno se zdravi duševne motnje, kot so stresne motnje, anksiozne motnje, unipolarna depresija, bipolarna motnja razpoloženja, odvisnost od psihoaktivnih snovi. Kronične duševne motnje, ki pa potrebujejo dolgotrajno zdravljenje in stalno psihosocialno pomoč, so psihotične motnje, organske duševne motnje in demence. Osebe s hudimi duševnimi motnjami so večinoma izključene iz dela, čeprav je sodelovanje v gospodarskih dejavnostih pomembno za njihovo okrevanje.

Duševno zdravje na delovnem mestu, NIJZ, 2015, v slovenščini

Preprečevanje tveganih vedenj in zasvojenosti (alkohol, tobak, prepovedane droge), Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje

Smernice za duševno zdravje na delovnem mestu (Guidelines on mental health at work), Svetovna zdravstvena organizacija – WHO, 2022, v angleščini

Duševno zdravje na delovnem mestu: kratka predstavitev politike (Mental health at work: policy brief), Svetovna zdravstvena organizacija – WHO, v angleščini

Priročnik za ocenjevanje kakovosti ocen tveganja in ukrepov za obvladovanje tveganja v zvezi s preprečevanjem psihosocialnih tveganj, Nezavezujoča publikacija za inšpektorje za delo v EU, SLIC 2018, v slovenščini

Konvencija št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela (slovenska verzija) – ŠE NI RATIFICIRANA – JE V POSTOPOKU RATIFIKACIJE !!! in priporočilo ILO št. 206 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela (slovenska verzija)

Celovit pristop k duševnemu zdravju, Evropska komisija

Psihosocialna tveganja za dobro počutje delavcev: izkušnje, pridobljene med pandemijo covida-19, EUROFOUND

Izpostavljenost psihosocialnim tveganjem in posledice za duševno zdravje evropskih delavcev z nizkim socialno-ekonomskim statusom, v angleščini, EU OSHA 2023

Mednarodna statistična klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov (MKB), 11. revizija (ICD-11 for Mortality and Morbidity Statistics)

Povzetek – Smernice EU OSHA za delovna mesta o tem, kako podpreti posameznike, ki imajo težave z duševnim zdravjem: “Delavci, ki imajo težave z duševnim zdravjem, običajno želijo nadaljevati z delom. To poročilo vsebuje praktične informacije o ukrepih, ki jih je mogoče sprejeti za podporo tem delavcem pri delu ali vrnitvi na delo po bolniški odsotnosti. Glavno priporočilo je, da je treba težave z duševnim zdravjem obravnavati enako kot težave s telesnim zdravjem. Enako pomembno je preprečevanje z delom povezanih tveganj, ki lahko vplivajo na duševno zdravje in dobro počutje delavcev. Poročilo vsebuje praktične primere poceni in preprostih prilagoditev, ki lahko pomagajo podpirati in zadržati delavce.”

KAKO MJESTA RADA MOGU PRUŽITI PODRŠKU RADNICIMA KOJI SE SUOČAVAJU S PROBLEMIMA MENTALNOG ZDRAVLJA, EU OSHA, hrvaščina

Mira, nacionalni program duševnega zdravja:

Program MIRA je Nacionalni program duševnega zdravja, ki kot prvi strateški dokument v Republiki Sloveniji celovito naslavlja in ureja področje duševnega zdravja. Program povezuje obstoječe ter dodaja nove službe in strukture ter tako odgovarja na potrebe ljudi na področju duševnega zdravja. Glavni poudarki programa so krepitev duševnega zdravja ter preprečevanje in celostna obravnava duševnih motenj. S tem namenom povezuje službe vseh odgovornih sektorjev, torej zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in šolstva. Cilj programa je vzpostaviti dobro podporno okolje na vseh področjih varovanja duševnega zdravja. Službe in storitve poskuša približati uporabnikom in jih spodbuditi k zgodnjemu iskanju pomoči ter na tak način zmanjšati institucionalizacijo na področju duševnega zdravja.

Povezava na spletno stran Mira: https://www.zadusevnozdravje.si/

Duševno zdravje v Sloveniji

Breme duševnih motenj in samomora v Sloveniji znaša 8 odstotkov bremena vseh bolezni. Zlasti se breme duševnih motenj odraža v izgubi produktivnosti, tako zaradi odsotnosti z dela kot tudi zaradi prezgodnjih upokojevanj. Zdravstvena statistika kaže porast števila zunajbolnišničnih obravnav in izdanih psihotropnih zdravil med otroci in mladostniki. Obenem se ljudje s težavami v duševnem zdravju srečujejo z nedopustno dolgimi čakalnimi dobami. Dodatno vrzel med tistimi, ki pomoč potrebujejo in tistimi, ki jo prejmejo, pa povzročata stigmatizacija duševnih motenj in nizka pismenost o duševnem zdravju.

Nacionalni program duševnega zdravja 2018–2028, ki ga je državni zbor sprejel leta 2018, celovito naslavlja področje duševnega zdravja in opisane izzive 20 letne vrzeli. Program želi povezati vse že obstoječe, dodaja pa tudi nujno potrebne nove strukture v celostno, interdisciplinarno in medsektorsko organizacijo promocije, preventive, zdravljenja težav v duševnem zdravju in rehabilitacije. Temelji na vključevanju, povezovanju in sodelovanju vseh služb in vseh deležnikov v skrbi za duševno zdravje posameznika in skupin prebivalcev v lokalni skupnosti ter na vseh ravneh obravnave.

O duševnem zdravju na NIJZ

OMRA:

OMRA je akronim za program z naslovom Z večjo pismenostjo o duševnem zdravju do obvladovanja motenj razpoloženja. Poglavitni cilj inovativnega programa OMRA je seznaniti prebivalstvo, kaj je duševno zdravje in kako se soočiti ter obvladovati motnje razpoloženja. Gre za opismenjevanje o motnjah razpoloženja in osebnostnih motnjah. Po letu 2023 se program izvaja pod novim naslovom Opismenjevanje o motnjah razpoloženja in pridruženih motnjah, saj ga nadgrajujemo z vsebinami iz področja pridruženih motenj.

Zdravje ni le odsotnost bolezni, temveč je tudi telesno in duševno blagostanje. S tem nista mišljeni neprestana vzhičenost in sreča, temveč tako stanje, v katerem lahko oseba normalno deluje. V nasprotju s telesnimi boleznimi, kot je na primer vnetje mandljev, je duševno zdravje mnogo težje opredeliti. Za lažje razumevanje takole poenostavimo: telesno zdravje je kot računalniška strojna oprema, duševno zdravje pa je računalniški program. Za dobro počutje morata oba dobro delovati.

Duševne motnje hitreje naraščajo kot pa druge kategorije bolezni. Poleg tega, da predstavljajo veliko družbeno in ekonomsko breme, osebi, ki trpi zaradi duševnih motenj, tudi izjemno otežijo vsakdanje življenje. Le tisti, ki so dobro obveščeni o tem, kaj je duševno zdravje, zmorejo pravočasno prepoznati težave, kot so motnje razpoloženja, in pravočasno ter ustrezno ukrepati. Program OMRA v okviru svoje spletne strani in izobraževanj ponuja odgovore na različne izzive na področju razpoloženjskih in drugih duševnih motenj: kako hitreje prepoznati težave ter poiskati primerno zdravljenje, kako obvladati dejavnike tveganja in krepiti varovalne dejavnike, zakaj je pomembno zniževanje stigme, kako hitreje do rešitve s strokovno pomočjo ali z različnimi oblikami samopomoči ter kako doseči realnejša pričakovanja glede učinkov zdravljenja duševnih motenj.

Več na https://www.omra.si/

EU OSHA: Smernice za delovna mesta o tem, kako podpreti posameznike, ki imajo težave z duševnim zdravjem

Delavci, ki imajo težave z duševnim zdravjem, običajno želijo nadaljevati z delom. To poročilo vsebuje praktične informacije o ukrepih, ki jih je mogoče sprejeti za podporo tem delavcem pri delu ali vrnitvi na delo po bolniški odsotnosti.

Glavno priporočilo je, da je treba težave z duševnim zdravjem obravnavati enako kot težave s telesnim zdravjem. Enako pomembno je preprečevanje z delom povezanih tveganj, ki lahko vplivajo na duševno zdravje in dobro počutje delavcev. Poročilo vsebuje praktične primere poceni in preprostih prilagoditev, ki lahko pomagajo podpirati in zadržati delavce.

Glej: Guidance for workplaces on how to support individuals experiencing mental health problems, avgust 2024, angleščina

Publikacije:

Duševno zdravje pri delu”, tematska številka DE, julij 2024

Predpisi:

Zakon o duševnem zdravju

Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028 (ReNPDZ18–28)

Intenzivnost dela kot stresor

On 23. januarja, 2024 / Psihosocialne obremenitve pri delu, Stres in psihosocialna tveganja

Intenzivnost dela in nezdrava delovna preobremenitev na delovnem mestu

Glej tudi Izgorelost

Kot primer dobre prakse v EU za preprečevanje nezdrave delovne preobremenitve na delovnem mestu vam posredujemo pravila švedskega državnega organa za delovno okolje (Arbetsmiljöverkets författningssamling – AFS) o organizacijskem in socialnem delovnem okolju s splošnimi priporočili za njihovo uporabo. Gre za pravila, katerih izvajanje nadzoruje švedska inšpekcija dela.

Pravila so zavezujoč švedski predpis. Splošna priporočila pa imajo drugačen pravni status kot pravila. Niso zavezujoča, vsebujejo pa priporočila o uporabi pravil, ki navajajo, kako lahko nekdo ravna ali bi moral ravnati. Omogočajo seznanitev z ustreznimi načini izpolnjevanja zahtev in prikazom praktičnih rešitev.

Iz priporočil: Do nezdrave delovne obremenitve pride, kadar delovne zahteve pogosteje presegajo razpoložljiva sredstva za delo. To neravnovesje postane nezdravo, če je dolgotrajno in če so možnosti za okrevanje nezadostne.

Delovne zahteve so tisti vidiki dela, ki zahtevajo napore, ki se ponavljajo. Zahteve lahko vključujejo količino dela, stopnjo težavnosti,
časovne roke, fizične in socialne razmere. Napori so lahko kognitivne, čustvene ali fizične narave.
Sredstva za delo so lahko: delovne metode in oprema, veščine in kadri, razumni in jasni cilji, povratne informacije o opravljenem delu, možnosti nadzora pri delu, socialna podpora vodij in sodelavcev ter možnosti za okrevanje.

Organizacijsko in delovno okolje, Pravila švedskega organa za delovno okolje o organizacijskem in socialnem delovnem okolju s splošnimi priporočili za njihovo uporabo, švedski urad za delovno okolje (Arbetsmiljöverkets författningssamling – AFS), neuraden ZSSS prevod iz angleščine v slovenščino, november 2023

Organisational and social work environment, The Swedish Work Environment Authority regulations and general recommendations on organisational and social work environment, švedski urad za delovno okolje (Arbetsmiljöverkets författningssamling – AFS), v angleščini

E-novice ZSSS:

12/2026 e-novica ZSSS (20. 3. 2026):Tematska številka DE “Intenzivnost dela”

Predpisi o varnem delu z nevarnimi snovmi:

On 21. septembra, 2023 / Kemijske obremenitve pri delu, Uncategorized

Predpisi o varnem delu z nevarnimi snovmi:

EU predpisi:

DIREKTIVA 2004/37/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) – (kodificirana različica)

Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Direktiva 2009/148/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP)

Slovenski predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem

Pravilnik o spremembi Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem, 1. jul. 2022 s Prilogo

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

Nevarna zdravila v zdravstvu

On 28. aprila, 2023 / Kemijske obremenitve pri delu

Nevarna zdravila v zdravstvu:

Glej tudi:

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc

Od leta 2022 dalje je varstvo pred nevarnimi zdravili (zlasti zaposlenih v zdravstvu, ki so jim izpostavljeni daljša obdobja kot njihovi pacienti) regulirano v DIREKTIVI 2004/37/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) – (kodificirana različica). Izbor določil:

Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta o področju uporabe Direktive 2004/37/ES: Evropski parlament in Svet se strinjata, da nevarna zdravila, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorne snovi (kategorija 1A ali 1B), mutagene snovi (kategorija 1A ali 1B) ali snovi, strupene za razmnoževanje (kategorija 1A ali 1B), v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, spadajo na področje uporabe Direktive 2004/37/ES. Za nevarna zdravila se zato uporabljajo vse zahteve iz Direktive 2004/37/ES.
Člen 18.a: Komisija po potrebi in najpozneje 5. aprila 2025 ob upoštevanju najnovejših znanstvenih dognanj in po ustreznem posvetovanju z ustreznimi deležniki pripravi opredelitev in okvirni seznam nevarnih zdravil ali snovi, ki jih vsebujejo, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorna snov kategorije 1A ali 1B iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, mutagena snov ali snov, strupena za razmnoževanje. Komisija po primernem posvetovanju z ustreznimi deležniki najpozneje do 31. decembra 2022 pripravi smernice Unije za pripravo, dajanje in odstranjevanje nevarnih zdravil na delovnem mestu. Te smernice se objavijo na spletnem mestu EU-OSHA in jih ustrezni pristojni organi razširijo po vseh državah članicah.

Okvirni seznam nevarnih zdravil:

Okvirni seznam nevarnih zdravil v skladu s členom 18a Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu, (C/2025/1150), v slovenščini, Uradni list EU 20. 2. 2025

Smernice za varno ravnanje z nevarnimi zdravili, april 2023

Ob 28. aprilu 2023, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, so bile na spletni strani Generalnega direktorata Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje objavljene nove “Smernice za varno ravnanje z nevarnimi zdravili“:

Evropska komisija je smernice pospremila z naslednjimi besedami:

“Deležniki v zdravstvenem sektorju pogosto poudarjajo potrebo po boljši zaščiti osebja, ki je izpostavljeno nevarnim zdravilom. Uporabljajo se za zdravljenje številnih zdravstvenih stanj, vključno z rakom, vendar lahko povzročijo neželene učinke pri ljudeh, ki sami niso bolniki, na primer pri delavcih, ki so jim izpostavljeni.

Komisija zelo resno obravnava zaščito delavcev, ki so izpostavljeni nevarnim zdravilom. Da bi se odzvala na njihove pomisleke, je v Strateškem okviru EU za zdravje in varnost pri delu za obdobje 2021-2027 predlagala konkreten ukrep – pripravo smernic za varno upravljanje nevarnih zdravil.

Ta projekt, ki ga je vodil Ralf Kleinschmidt, vodja razvoja v moji enoti, in izvajal pogodbenik RPA, je zahteval intenzivno delo in je pripeljal do zelo dobrega in kakovostnega rezultata. V zvezi s tem bi se rada zahvalila tudi predstavnikom Delovne skupine ACSH za kemikalije, ki so aktivno podpirali naše delo v usmerjevalnem odboru tega projekta.

V različnih državah članicah so potekale številne delavnice, osebna srečanja in obiski na kraju samem, da bi pridobili mnenja in povratne informacije deležnikov ter tako zagotovili praktične in dragocene prispevke za smernice.

Smernice ponujajo širok nabor praktičnih nasvetov o uporabi nevarnih zdravil, predstavljenih na preprost in bralcu prijazen način z uporabo grafik, fotografij in posebnih dokumentov za usposabljanje. Gre za nezavezujoč dokument, namenjen delavcem, delodajalcem in javnim organom, ki ga uporabljajo v skladu z našim tristranskim pristopom.

Vsem udeležencem projekta se zahvaljujem za dragoceno sodelovanje in upam, da bodo nove smernice v veliko pomoč pri varnem ravnanju z nevarnimi zdravili.

Poleg tega vas vabim, da smernice čim bolj razširite, distribuirate in promovirate v svoji mreži in zunaj nje.

Če imate kakršnakoli vprašanja, se obrnite na osebo, odgovorno za ta projekt: ralf.kleinschmidt@ec.europa.eu .

Sekretariat ACSH

V imenu Charlotte Grevfors Ernoult

Evropska komisija

Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje

EMPL.C.2 – Zdravje in varnost pri delu, EU-OSHA”

ETUI seznam nevarnih zdravil, 2022:

Evropski sindikalni inštitut (ETUI) je leta 2022 pripravil svoj predlog seznama nevarnih medicinskih izdelkov, v angleščini na tej povezavi.

Seznam ETUI je ena od podlag za pripravo seznama nevarnih zdravil v skladu z direktivo 2004/37/ES.

Publikacija:

Zdravila, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, NIJZ, 2016

E-novice ZSSS:

9/2025 e-novica ZSSS (21. 2. 2025): Okvirni seznam nevarnih zdravil

Varnost in zdravje pri delu sta temeljna človekova pravica

On 31. januarja, 2023 / elementi sistema varnosti in zdravja pri delu, Zakonodaja

Varnost in zdravje pri delu sta temeljna človekova pravica

Temeljne človekove pravice določajo mednarodni pravni akti. Po drugi svetovni vojni so 10. decembra 1948 v okviru Organizacije združenih narodov (OZN) najprej definirali predvsem državljanske temeljne pravice in svoboščine v Splošni deklaraciji človekovih pravic. Pravica do varnosti in zdravja pri delu je bila vključena v mednarodne pravne akte šele kasneje.

Z ratifikacijo ti mednarodni pravni akti postanejo del slovenskega pravnega reda in se lahko nanje sklicujemo pri terjanju svojih pravic.

Seznam mednarodno pravnih aktov o človekovih pravicah, na tej povezavi

Ustava Republike Slovenije:

66. člen Ustave RS

(varstvo dela)

Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo.

Tolmačenje Ustavnega sodišča RS za 66. člen Ustave RS (glej Odločba Ustavnega sodišča Up-1514/22 z dne 18. 4. 2024):

“Člen 66 Ustave določa, da država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo. Pravica do varstva dela ima dva dela. Prvi določa, da država ustvarja možnosti za zaposlovanje in delo, kar pomeni zlasti obveznosti države, usmerjene v doseganje čim višje stopnje zaposlenosti, zagotavljanje brezplačnih služb za zaposlovanje, poklicno usmerjanje in rehabilitacijo. Drugi del 66. člena Ustave se nanaša na obveznost države, da zagotovi zakonsko varstvo zaposlovanja in dela. Bistvo te določbe je, da se to varstvo v temelju ureja z zakonom. Po naravi stvari se ta ustavna določba nanaša le na zagotavljanje oziroma varstvo tistega dela, ki se opravlja v zdravem in za delavce varnem okolju. Ker gre za varstvo dela, to pomeni zlasti predpisovanje varovalnih norm in minimalnih pravic delavcev kot šibkejše strani v razmerju do delodajalcev. Varstvo zaposlovanja in dela se zagotavlja zlasti s predpisi delovnega in socialnega prava.

Čeprav pravica do varstva dela iz 66. člena Ustave velja za programsko normo, ki zavezuje državo, da sprejema ustrezne ukrepe, pa v drugem delu, v katerem zahteva zagotavljanje zakonskega varstva zaposlovanja in dela, hkrati pomeni človekovo pravico, ki državo zavezuje k varovanju tistih človekovih pravic, ki so povezane z opravljanjem dela in zaposlovanjem. Posamezniku (običajno delavcu) zagotavlja, da bo država to zavezo izpolnila ter mu zagotovila delo v varnem in zdravem delovnem okolju. Pravica do zagotavljanja dela v varnem delovnem okolju je vključena tudi v več mednarodnih instrumentov s področja človekovih pravic. Točka b) 7. člena Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (Uradni list SFRJ, MP, št. 7/71, in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – MPESKP) določa, da države pogodbenice priznavajo vsakomur pravico do pravičnih in ugodnih delovnih pogojev, ki zagotavljajo zdrave in varne delovne pogoje. Enako 3. člen Evropske socialne listine (spremenjene) (Uradni list RS, št. 24/99, MP, št. 7/99 – v nadaljevanju MESL) zavezuje države, da bodo zagotavljale učinkovito uresničevanje pravice do varnih in zdravih delovnih pogojev. Pravico vsakega delavca do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo, določa tudi prvi odstavek 31. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 202, 7. 6. 2016 – v nadaljevanju Listina). Takšna obveznost države ne zavezuje le zakonodajalca, ki mora sprejemati zakone, s katerimi določa varovalne norme in minimalne pravice delavcev kot šibkejše strani v razmerju do delodajalcev, temveč tudi sodišča, ko v konkretnih primerih te norme razlagajo. Četudi je po dikciji 66. člena Ustave nosilka obveznosti za uresničevanje pravice do varstva dela država, pravica zagotavljati zdravo in varno delo že po svoji naravi predpostavlja tudi vzpostavitev obveznosti delodajalcev (in odgovornosti samih delavcev) za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev v zvezi z delom.”

Praznik dela, 1. in 2. maj:

Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD)

Praznik dela, znan tudi kot prvi maj, se v Sloveniji praznuje 1. in 2. maja in ima globok pomen v zgodovini delavskega gibanja po vsem svetu. Ta dan je posvečen delavcem in njihovim prizadevanjem za boljše delovne pogoje ter večje spoštovanje delavskih pravic. V Sloveniji sta 1. in 2. maj državni praznik, kar pomeni, da sta uradno dela prosta dneva. Praznik dela običajno obeležujemo s prvomajskimi mlaji, nošnjo nageljnov, izobešanjem zastav ter sindikalnimi govori na prvomajskih kresovanjih in proslavah. Praznik dela v Sloveniji praznujemo od leta 1890 dalje.

Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah:

Sprejela ga je Generalna skupščina Združenih narodov 16. decembra 1966 v New Yorku, veljati pa je začel 3. januarja 1976. V Sloveniji velja od 1. julija 1992 (Uradni list RS, št. 35/92 – MP, št. 9/92).

Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah

7. člen
Države pogodbenice tega Pakta priznavajo vsakomur pravico do pravičnih in ugodnih delovnih pogojev, ki zlasti zagotavljajo:
a) nagrado, s katero sta vsem delavcem zagotovljena vsaj:
i) pravičen zaslužek in enako plačilo za delo enake vrednosti brez kakršnegakoli razločka; zlasti mora biti ženskam zajamčeno, da njihovi delovni pogoji niso težji od pogojev, ki so jih deležni moški in da prejemajo za enako delo enako plačilo kot moški;
ii) človeka vredno življenje zanje in za njihove družine v skladu z določbami tega Pakta;
b) zdrave in varne delovne pogoje;
c) za vse enako možnost napredovanja pri delu v ustrezno višjo kategorijo, upoštevajoč pri tem le delovno dobo in sposobnosti;
d) počitek, prosti čas, ustrezno omejitev delovnega časa in periodičen plačan dopust ter nadomestilo za praznične dni.

10. člen
Države pogodbenice tega Pakta priznavajo:
1. da mora biti družina, ki je naravni in temeljni sestavni del družbe, deležna čim širšega varstva in pomoči, zlasti pri njeni ustanovitvi in dokler je odgovorna za preživljanje in vzgojo otrok, za katere skrbi. V sklenitev zakonske zveze morata bodoča zakonca svobodno privoliti;
2. da morajo biti matere primeren čas pred rojstvom in po rojstvu otroka deležne posebnega varstva. Zaposlenim materam mora biti v tem času zagotovljen plačan dopust ali dopust z ustreznimi prejemki iz socialnega zavarovanja;
3. da so za varstvo in pomoč otrokom in mladini potrebni posebni ukrepi brez kakršnekoli diskriminacije iz rodbinskih ali drugih razlogov. Otroci in mladina morajo biti zaščiteni pred ekonomskim in socialnim izkoriščanjem. Zaposlovanje otrok pri delih, ki škodijo njihovi morali ali zdravju ali so življenjsko nevarna, ali ki bi lahko zavirala njihov normalni razvoj, naj bo obravnavano kot kaznivo dejanje. Prav tako morajo države določiti starostno mejo, pod katero je plačano delo otroške delovne sile po zakonu prepovedano in kaznivo.

Evropska socialna lista:

Slovenija jo je ratificirala leta 1999. Je dokument Sveta Evrope. Slovenija se je tej najstarejši vseevropski mednarodni organizaciji pridružila 14. maja 1993.

Evropska socialna listina

Zakon o ratifikaciji Evropske socialne listine

22. člen – Pravica do sodelovanja pri določanju in izboljševanju delovnih pogojev in delovnega okolja

Da bi zagotavljale učinkovito uresničevanje pravice delavcev do sodelovanja pri določanju in izboljševanju delovnih pogojev in delovnega okolja v podjetju, se pogodbenice zavezujejo, da bodo sprejele ali spodbujale ukrepe, ki bodo omogočali delavcem ali njihovim predstavnikom, da v skladu z državno zakonodajo in prakso prispevajo k:
a) določanju in izboljševanju delovnih pogojev, organizacije dela in delovnega okolja;
b) varstvu zdravja in varnosti v podjetju;
c) organiziranju socialnih in socialno-kulturnih služb in dejavnosti v podjetju;
d) nadzoru nad upoštevanjem predpisov v teh zadevah.

Svet Evrope je regionalna mednarodna organizacija, katere delo temelji na treh stebrih; krepitev spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in vladavine prava. Prizadevanja organizacije so pripomogla k enemu največjih dosežkov sodobne Evrope, odpravi smrtne kazni v vseh njenih 46 državah članicah, prej 47, saj je bila Ruska federacija po sklepu Odbora ministrov z dne 16. marca 2022 izključena iz Sveta Evrope zaradi ruske agresije nad Ukrajino.

O Svetu Evrope na tej povezavi

Evropski kodeks o socialni varnosti:

Slovenija ga je ratificirala leta 2003. Je akt Sveta Evrope. Slovenija se je tej najstarejši vseevropski mednarodni organizaciji pridružila 14. maja 1993.

Dne 27. februarja 2005 pa je začel za Republiko Slovenijo veljati Evropski kodeks o socialni varnosti, sestavljen 16. aprila 1964 v Strasbourgu in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe, št. 26/03 (Uradni list Republike Slovenije, št. 126/03).

Zakon o ratifikaciji Evropskega kodeksa o socialni varnosti

31. člen

Vsaka pogodbenica, za katero velja ta del kodeksa, zagotovi zavarovanim osebam dajatev za nesrečo pri delu ali poklicno bolezen v skladu s členi tega dela.

32. člen

Zavarovalni primer, ki je posledica nesreče pri delu ali določenih poklicnih bolezni, zajema:
a. bolezen;
b. nezmožnost za delo, ki je posledica take bolezni in vključuje začasno izgubo zaslužka, kot je opredeljeno v notranji zakonodaji;
c. popolno ali delno izgubo pridobitne zmožnosti, ki presega predpisano stopnjo, če je verjetno, da bo ta izguba trajna, ali ustrezno izgubo fizične zmožnosti in
d. izgubo sredstev za preživljanje vdove in otrok zaradi smrti hranilca družine; če je to vdova, je pravica do dajatve po notranji zakonodaji lahko pogojena z domnevo, da je nesposobna, da se sama vzdržuje.

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah:

Je akt EU. Sprejeta je bila leta 2010.

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah

Člen 31 – Pošteni in pravični delovni pogoji
1. Vsak delavec ima pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo.
2. Vsak delavec ima pravico do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta.

Člen 32 – Prepoved dela otrok in varstvo mladih pri delu
Delo otrok je prepovedano. Brez poseganja v pravila, ki so za mlade ugodnejša, in razen v primeru omejenih izjem najnižja starost za zaposlitev ne sme biti nižja od starosti ob dokončanju obveznega šolanja.
Zaposlenim mladim je treba zagotoviti delovne pogoje, primerne njihovi starosti, in jih zaščititi pred gospodarskim izkoriščanjem in kakršnim koli delom, ki bi lahko škodovalo njihovi varnosti, zdravju, telesnemu, duševnemu, moralnemu ali socialnemu razvoju ali bi lahko ogrozilo njihovo vzgojo.

Evropski socialni steber:

Je akt EU, sprejet leta 2017 in ureja socialne pravice v 20 načelih:

Evropski socialni steber, 2017

Poglavje II: Pošteni delovni pogoji

Načelo 10. Zdravo, varno in primerno delovno okolje ter varstvo podatkov

Delavci imajo pravico do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu.
Delavci imajo pravico do delovnega okolja, prilagojenega njihovim poklicnim potrebam, ki jim omogoča daljšo udeležbo na trgu dela.
Delavci imajo pravico do varovanja svojih osebnih podatkov v okviru zaposlitve.

Vzpostavitev evropskega stebra socialnih pravic

Akcijski načrt za Evropski steber socialnih pravic, 2021

Deklaracija o temeljnih načelih in pravicah iz dela, ILO:

Je akt Mednarodne organizacije dela – ILO. Slovenija je članica ILO od 1999. V letu 2022 je ILO sprejela dopolnitev Deklaracije o temeljnih načelih in pravicah iz leta 1998, da je temeljna delavska pravica tudi pravica do zdravega in varnega delovnega okolja.

Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja je torej dodana štirim temeljnim načelom in pravicam, ki jih je leta 1998 s konvencijo določila ILO in ki jih morajo države članice ILO spoštovati ne glede na to, ali so ratificirale zadevne “temeljne” konvencije:

1. Svoboda združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj.
2. Odprava prisilnega ali obveznega dela.
3. Odprava dela otrok.
4. Odprava diskriminacije na področju zaposlovanja in poklica.
5. Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja (od 10. 6. 2022 dalje).

Neuradni prevod ključnega dela deklaracije, na tej povezavi

Deklaracija v angleščini

Konferenca ILO, ki združuje sindikate, predstavnike delodajalcev in vlade držav članic ILO, pa je 10. 6. 2022 dodatno uvrstila Konvencijo ILO št. 155 o zdravju in varnosti pri delu ter Konvencijo št. 187 o spodbujanju zdravja in varnosti med “temeljne konvencije”, ki ju morajo obvezno spoštovati vse države članice ILO. To je pomembno tudi zato, ker so temeljne konvencije pogosto vključene v trgovinske sporazume, mednarodna pravila financiranja in globalne standarde za dobavne verige.

Gradivo “Vključitev varnega in zdravega delovnega okolja v ILO temeljna načela in pravice iz dela”, 110. zasedanje Mednarodne konference dela, 2022, v angleščini na tej povezavi

E-novice ZSSS:

24/2025 e-novica ZSSS (30. 4. 2025): Zdravi in varni delovni pogoji so pravica delavcev

28/2024 e-novica ZSSS (30. 4. 2024): Živel praznik dela!

18/2023 e-novica ZSSS (28. 4. 2023): Živel praznik dela!

27/2022 e-novica ZSSS (12. 6. 2022): ILO konvencija 2022: Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja je temeljna

21/2021 e-novica ZSSS (30. 4. 2021): Živel praznik dela, 1. in 2. maj 2021!

28/2020 e-novica ZSSS (29.4.2020): Živel praznik dela, 1. in 2. maj 2020

20/2019 e-novica ZSSS (23.4.2019): Živel 1. in 2. maj 2019, praznik dela

24/2018 e-novica (26.4.2018): Proslavimo praznik dela, 1. maj 2018!

Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc

On 23. januarja, 2023 / elementi sistema varnosti in zdravja pri delu, Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij

Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc

Glej tudi

Kemijske obremenitve pri delu

Ocena tveganja

Izvajalec medicine dela

Preventivni zdravstveni pregledi

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) med drugim določa:

1. 1. člen (prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc)

(1) Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc.

(2) Delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.

(3) Delodajalec ugotavlja stanje iz prvega odstavka tega člena po postopku in na način določenima z internim aktom delodajalca.

(4) Delodajalec mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka tega člena.

1. 1. člen (prekrški delodajalca)

(1) Z globo od 2.000 do 40.000 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec, ki:

48. ne odstrani z dela, z delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka 51. člena (četrti odstavek 51. člena);

1. 1. člen (prekrški delavca)

Z globo od 100 do 1.000 evrov se kaznuje za prekršek delavec, ki:

4. dela ali je na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih substanc (prvi odstavek 51. člena);

Alkohol na delovnem mestu:

Delavci z alkoholnimi problemi 16-krat pogosteje izostajajo z dela, 2,5-krat pogosteje zbolevajo in so 3,5-krat pogosteje udeleženi v nezgodah pri delu. Delovna storilnost delavca se zaradi problemov z alkoholom zmanjša za četrtino. Poveča se tveganje za poškodbe tudi zunaj dela (npr. promet). Torej gre za kompleksen zdravstveni in gospodarski problem. Na delovnem mestu ne smemo biti pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na kvaliteto dela in varnost.

Delodajalec sprejme interni akt, s katerim določa, kako ravnati, ko se sumi, da je delavec opit ali omamljen. V takem primeru se praviloma določi vsebnost alkohola v izdihanem zraku, lahko pa izvajalec medicine dela opravi pregled z ugotavljanjem kliničnih znakov vpliva alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc ter pošlje kri oz. urin na določanje teh snovi v pristojni laboratorij. Če je tako določeno v zdravstveni oceni, se opravi testiranje na presnovke nedovoljenih psihoaktivnih snovi tudi ob preventivnem (največkrat predhodnem) zdravstvenem pregledu, vendar pa mora biti delavec s tem seznanjen in dati pisni pristanek. Za testiranje mora obstajati pravna podlaga, saj gre za poseg v telo. Testira se lahko izdihan zrak, urin, slino, znoj, kri in krvne pripravke ter lasje.

NASVET: Delodajalec se mora v skladu s 46. členom ZVZD-1 o predlogu akta posvetovati z delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu. Ta naj pri tem zahteva, da je upoštevano dostojanstvo zaposlenih (npr. pri preventivnem testiranju oseb, ki ne kažejo znakov omamljenosti) in da morebitne teste zasvojenosti izvajajo izključno usposobljene osebe s strokovno licenco za testiranje. Le licencirani strokovnjaki namreč pravilno tolmačijo rezultat testiranja. Določene rezultate testa namreč lahko nestrokovnjak pripiše alkoholni opitosti namesto učinkom zdravil. Napačno tolmačenje testa pa seveda lahko posamezniku ustvari škodo.

Psihični in telesni znaki niso vedno zanesljiv dokaz uporabe psihoaktivne snovi (glede na odmerek, individualne razlike, toleranco, atipične znake). Testiranje ni vedno preprosto in enoznačno, ker:

- - so presnovne poti posameznih psihoaktivnih snovi zelo različne,
  - so presnovne razlike med osebami (na nivoju encimov),
  - v biološkem materialu dokazujemo osnovno snov, njen vmesni ali končni metabolit (presnovek),
  - so posamezne presnovne poti skupne različnim snovem (tudi hrani), prav tako vmesni presnovni produkti,
  - se posamezne psihoaktivne se v telesu zadržujejo različno dolgo.

Opitega/omamljenega delavca (za takega se šteje tudi tisti, ki je odklonil ustrezne preskuse) delodajalec odstrani iz proizvodnje in odloči o njegovi disciplinski (celo odškodninski) odgovornosti. Če se posumi, da gre za osebo, ki je zasvojena s katero od teh substanc, jo delodajalec napoti na t. i. drugi preventivni zdravstveni pregled.

Obstajajo štirje nivoji pitja alkohola:

manj tvegano pitje (kriteriji: ne več kot 2 merici (2 dl vina ali ena steklenica piva ali 2 šilci žgane pijače), ob eni priložnosti ne več kot 5 meric, vendar v enem tednu ne več kot 1,5 l vina ali 7 steklenic piva ali 4 dl žgane pijače; dan ali dva v tednu brez alkohola),
tvegano pitje (vse, kar je več od manj tveganega),
škodljivo uživanje alkohola (kažejo se posledice oz. težave zaradi uporabe alkohola na zdravju, v družini, na delovnem mestu, ni pa še zasvojenosti),
zasvojenost z alkoholom je bolezen z znaki (potrebni sočasno vsaj trije kriteriji): hlepenje po alkoholu, oslabljen nadzor nad količino zaužitega alkohola, za enak učinek je potreben večji odmerek, odtegnitveni znaki po prenehanju pitja (motnja zavesti, delirij …), nadaljevanje pitja kljub zavedanju o njegovi škodljivosti, pomembnejše od običajnih življenjskih obveznosti postane pitje alkohola in dejavnosti, potrebne za nabavo alkohola ali iskanje pivske družbe.

Zdravila, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti:

Ta zdravila morajo biti ustrezno označena. Oznake, trigoniki, morajo biti natisnjene v najmanj polovični velikosti imena zdravila in morajo biti na vidnem mestu. Za zdravila, opremljena z izpolnjenim rdečim trikotnikom (▲), velja popolna prepoved vožnje motornega vozila v času uporabe, za zdravila s praznim trikotnikom (Δ) pa relativna prepoved vožnje. Delavec, ki mu je zdravnik predpisal tovrstno zdravilo in dela na delovnem mestu, za katerega je v oceni tveganja prepovedano delo pod vplivom zdravil, ki zmanjšujejo psihofizične sposobnosti, mora o tem obvestiti delodajalca. Ta pa mora o prepovedi pred tem delavca poučiti na usposabljanju za varno delo. Med taka zdravila sodijo npr. zdravila proti senenemu nahodu in drugim alergijam.

NASVET: Delavski zaupnik naj v posvetovanju z delodajalcem zahteva, da so v delodajalčevi oceni tveganja jasno določena delovna mesta, kjer je prepovedano delo, če delavec jemlje zdravila, ki vplivajo na psihofizične sposobnosti in da so delavci o tem pravočasno informirani in usposobljeni.

Glej seznam teh zdravil na Zdravila, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, NIJZ, 2016

Več o prepovedanih substancah na delovnem mestu:

Alkohol, droge in druge prepovedane substance, portal VZD, MDDSZ, EU OSHA kampanja o stresu na delovnem mestu 2014-2015

- mag. Vilma FECE:
  Vpliv organizacije dela na psihosocialna tveganja
- Jernej FERME, specializant Gestalt psihoterapije:
  Psihosocialno zdravje na delovnem mestu
- Mag. Borjana KREMŽAR JOVANOVIĆ, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.:
  Politika do alkohola, drog in drugih prepovedanih PAS
- Mag. Borjana KREMŽAR JOVANOVIĆ, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.:
  Praktična navodila za delodajalce
- Mag. Borjana KREMŽAR JOVANOVIĆ, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.:
  Odvisnost in možgani
- Jernej FERME, specializant Gestalt psihoterapije:
  Alkohol – opis znakov za prepoznavanje tveganj
- Sebastjan ŠINKO, dr. med., spec. psihiater:
  Kanabis, opiati, kokain, amfetamin in derivati – opis znakov za prepoznavanje tveganj
- Sebastjan ŠINKO, dr. med., spec. psihiater:
  Halucinogene snovi, hlapila, nove sintetične droge ter zdravila, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti – opis znakov za prepoznavanje tveganj
- Sebastjan ŠINKO, dr. med., spec. psihiater:
  Testiranje kot objektivni dokaz o uporabi alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc

Strokovni članki:

OSHwiki: Doc. dr. Toni Pustovrh:

Publikacije:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Zdravila, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, NIJZ, 2016

Digitalizacija dela

On 17. januarja, 2023 / Baza znanja, digitalizacija dela

Digitalizacija dela:

Računalnik povezan na internet

Glej tudi

Platformno delo

Delo na daljavo oziroma delo od doma in pravica do odklopa

Humanizacija dela in ergonomija

Varno in zdravo delo v digitalni dobi, evropska kampanja Zdravo delovno okolje 2023-2025, EU OSHA

Digitalna tehnologija spreminja svet dela. Omogoča delo na daljavo. Spreminja vsebino dela, delovne odnose, delovne razmere in organizacijo dela. Priča smo koreniti preobrazbi podjetij in ostalih delovnih organizacij. Njihovo preživetje v prihodnosti bo odvisno od digitalne pismenosti zaposlenih. Koristi niso samodejne, zato je treba prilagoditi trge dela, izobraževanje in usposabljanje ter sisteme socialne varnosti, da bo prehod v obojestransko korist delodajalcev in delavcev. Napredne digitalne tehnologije omogočajo spreminjanje obstoječih in oblikovanje novih poslovnih modelov, razvoj novih izdelkov in storitev, povečujejo učinkovitost in konkurenčnost gospodarstva ter pripomorejo k širšemu družbenemu in gospodarskemu razvoju.

Digitalno delo pa ljudem poleg koristi prinaša tudi nova tveganja pri delu – možnost tveganja nezgod pri delu po algoritmih, psihosocialne obremenitve, dehumanizacija dela…

Vir infografike: ETUC

Poziv za nova pravila EU o uporabi algoritmičnega upravljanja na evropskih delovnih mestih:

Evropski parlament je 17. 12. 2025 pozval Evropsko komisijo, naj predlaga pravila o uporabi algoritmičnega upravljanja na evropskih delovnih mestih. V poročilu o zakonodajni pobudi, ki je bilo sprejeto s 451 glasovi za, 45 glasovi proti in 153 vzdržanimi glasovi, so poslanci Evropskega parlamenta predstavili vrsto priporočil za nov predlog EU, ki naj bi zagotovil pregledno, pošteno in varno uporabo avtomatiziranih sistemov za spremljanje in odločanje na delovnem mestu. Čeprav poudarjajo, da lahko uporaba sistemov algoritmičnega upravljanja ponudi priložnosti za optimizacijo dela, želijo poslanci zagotoviti človeški nadzor, zaščito temeljnih pravic delavcev in zaščito njihovih osebnih podatkov na delovnem mestu.

Celotna novica iz 17. 12. 2025, v slovenščini

Vir: MEPs demand new measures to protect against algorithmic management at work | Novice | Evropski parlament

Odziv ETUC na tej povezavi, v angleščini

Definicije:

Digitizacija je opisovanje objekta, slike, zvoka, dokumenta ali signala (navadno analognega signala) z binarno kodo z namenom, da bi ga shranili oziroma elektronsko obdelali na računalniku ali drugih elektronskih napravah. Binarni ali dvojiški sistem je način zapisovanja z uporabo dveh številk – običajno številki 1 in 0. Je torej proces pretvorbe analognega signala v digitalno obliko. Možno je digitalizirati vse vrste gradiv – besedila, avdio in video zapise, tridimenzionalne objekte… Ocenjuje se, da je bilo leta 2007 v digitalni obliki že 94% tehnoloških informacijskih zmogljivosti v svetovnem merilu (v letu 1993 pa le 3%), leta 2002 pa so digitalne informacije presegle prag 50-ih odstotkov nad analognimi informacijami. S tem naj bi bil postavljen mejnik t. i. »digitalni dobi«. Vir: Wikipedija in DigitalSchool

Digitalizacija pa je uporaba digitalne tehnologije s strani organizacij, industrije, držav, itd., kar prestrukturira družbeno življenje. Digitalni podatki, ki jih ustvarjajo naprave, so vir informacij za načrtovanje praviloma bolj učinkovitega, produktivnega in inovativnega modela poslovanja in delovanja.

Industrijska revolucija 1.0: Prvo industrijsko revolucijo je zaznamoval prehod z ročnih proizvodnih metod na stroje z uporabo parne in vodne energije. Uvajanje novih tehnologij je trajalo dolgo, zato se v Evropi to obdobje nanaša na obdobje med letoma 1760 in 1820 oziroma 1840.

Industrijska revolucija 2.0: Druga industrijska revolucija, znana tudi kot tehnološka revolucija, ko so v obdobju med letoma 1871 in 1914 nastala obsežna železniška in telegrafska omrežja, ki so omogočila hitrejši prenos ljudi, idej in električne energije in s tem gospodarske rasti ter produktivnosti. Elektrifikacija je omogočila, da so tovarne razvile sodobno proizvodno linijo.

Industrijska revolucija 3.0: Tretja industrijska revolucija, opisana kot revolucija digitalne elektronike, se je postopoma razvila v 20. stoletju po koncu druge svetovne vojne. Izdelava računalnika Z1 (1936-1938 v Berlinu, Nemčija), ki je uporabljal binarna števila s plavajočo vejico in logiko George Boole-ja (objavljena v knjigi iz leta 1847), je bila začetek digitalnega razvoja.

Industrijska revolucija 4.0: Četrta industrijska revolucija je hiter tehnološki napredek v 21. stoletju. Del te faze industrijskih sprememb je združevanje tehnologij, kot so umetna inteligenca, genetski inženiring in napredna robotika, ki brišejo meje med fizičnim, digitalnim in biološkim svetom. Prihaja do temeljnih sprememb v delovanju svetovnega proizvodnega in oskrbovalnega omrežja s stalno avtomatizacijo tradicionalnih proizvodnih in industrijskih praks z uporabo sodobne pametne tehnologije, obsežne komunikacije stroja s strojem (M2M) in interneta stvari (IoT). Posledica tega povezovanja je vse večja avtomatizacija, izboljšanje komunikacije in samonadzora ter uporaba pametnih strojev, ki lahko analizirajo in diagnosticirajo težave brez človeškega posredovanja. Predstavlja tudi družbeni, politični in gospodarski premik iz digitalne dobe s konca 20. stoletja in začetka 21. stoletja v dobo vgrajene povezljivosti in vseprisotnosti tehnologije v družbi, ki spreminja načine, kako ljudje doživljajo in poznajo svet okoli sebe. Predpostavlja, da smo ustvarili in vstopili v razširjeno družbeno resničnost, ki je širša od naših naravnih čutil in od tega, kar smo ljudje sposobni sami proizvesti. Posledično pa se spreminja tudi narava dela. Vir: Wikipedia

Digitalna pismenost je zmožnost posameznika, da uporablja in deluje v digitalnem svetu. Digitalna pismenost je zmožnost varne in kritične uporabe tehnologij informacijske družbe pri delu, v prostem času in za sporazumevanje z drugimi. Ključni sestavni del te zmožnosti je digitalna kompetenca. Ta zmožnost zajema kritično in varno uporabo digitalne tehnologije pri delu, za osebne potrebe v prostem času ter pri sporazumevanju. Pri tem je temeljno računalniško znanje, kot je uporaba računalnika za iskanje, ocenjevanje, shranjevanje, proizvodnjo, predstavitev in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih na internetu, zgolj podlaga, ki omogoča spoznavanje drugih, hitro razvijajočih se digitalnih orodij. Vir: Andragoški center Slovenije (ACS)

Informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT): Gospodarski in splošni razvoj v sodobni digitalni družbi je neposredno povezan z razvojem visokokakovostne širokopasovne infrastrukture, ki je podlaga za razvoj in uporabo interneta. Razvoj informacijske družbe oziroma družbe znanja temelji na vsesplošni uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in interneta na vseh področjih družbenega življenja ter ustvarjanja. Za to pa so potrebne vseprisotna zmogljiva infrastruktura elektronskih komunikacij in dostopne elektronske komunikacijske storitve.

Internet je globalni sistem medsebojno povezanih računalniških omrežij, ki za komunikacijo med omrežji in napravami uporablja nabor internetnih protokolov. Je omrežje omrežij, ki ga sestavljajo zasebna, javna, akademska, poslovna in vladna omrežja od lokalnega do globalnega obsega, povezana s široko paleto elektronskih, brezžičnih in optičnih omrežnih tehnologij. Internet prenaša širok nabor informacijskih virov in storitev, kot so med seboj povezani hipertekstni dokumenti in aplikacije svetovnega spleta (WWW), elektronska pošta, telefonija in izmenjava datotek. Vir: Wikipedia

Elektronsko poslovanje: Področje elektronskega poslovanja urejata Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), ki ureja splošna določila za e-poslovanje in veljavnost sklepanja pogodb v elektronski obliki, in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), ki ureja vprašanja glede sedeža ponudnikov storitev, komercialnih sporočil, elektronskih pogodb, odgovornosti posrednikov, kodeksov ravnanja, zunajsodnega reševanja sporov, sodnega varstva in sodelovanja med državami članicami.

Umetna inteligenca je inteligenca strojev. Računalniška znanost opredeljuje raziskovanje umetne inteligence kot študij »inteligentnih naprav”, ki zaznavajo svoje okolje in ravnajo na način, ki povečuje verjetnost, da svoj cilj uspešno dosežejo. Gre za učeče se stroje, ki delujejo po algoritmih.

Algoritem je v matematiki in računalništvu končno zaporedje natančno določenih, računalniško izvedljivih navodil, običajno namenjenih reševanju težav ali za izvajanje izračuna. Če algoritem izvaja računalnik, potem se govori o računalniškem programu. Algoritmi so vedno nedvoumni in se uporabljajo kot specifikacije za izvajanje izračunov, obdelave podatkov, avtomatiziranega sklepanja in drugih nalog.

Delo po algoritmih je, kadar delodajalec delo organizira tako, da delavcu delo odreja stroj. Če programerji ne zasnujejo algoritmov upoštevajoč načelo, da odloča človek in ne stroj, je tveganje za dehumanizacijo dela in povečano tveganje za poškodbe pri delu. Načelo, da naj odloča človek, je definirano v Okvirnem sporazumu evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji.

Statistika o digitalizaciji v Sloveniji

Observatorij digitalnih platform, ETUC:

Observatorij digitalnih platform – orodje Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), ki bo spremenilo pravila igre za vse, ki se ukvarjajo z organiziranjem, pogajanji in zagovarjanjem interesov delavcev na platformah po vsej Evropi.
To ni le še ena spletna stran. Observatorij je osrednja točka za vse, kar je povezano s platformskim delom: enoten, enostaven za uporabo, prostor, kjer lahko najdete najnovejše informacije o sindikalnem organiziranju, sodnih odločbah, kolektivnih pogodbah in jasen pregled v realnem času o tem, kako se Direktiva o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu (PWD) izvaja v vseh državah EU.
ETUC pravi (13. 10. 2025): “Observatorij je bil zasnovan za člane, v sodelovanju z njimi in s podporo projektnega financiranja. Zdaj potrebujemo vaše mnenje, saj le vi lahko zagotovite, da bo odražal dejansko stanje na terenu.”

ETUC stalno zbira ključne informacije:
1. Kdo organizira delavce na platformah v vaši državi? V katerih sektorjih?
2. Kaj je najpomembnejša novica? Novi zakoni, pravne zmage, kolektivne pogodbe – kaj bi morali vsi vedeti?
3. Kje je vaša država pri prenosu Direktive o delu na platformah? Pomagajte nam to ugotoviti!

Da pomagate observatoriju, izpolnite obrazec na tej povezavi! – v angleščini

Sindikalni priročnik ETUC o prenosu Direktive o platformnem delu je tako interpretativen kot praktičen. Vsebuje jasno razlago Direktive in konkretne argumente za njen pravilni in ambiciozni prenos na nacionalni ravni. Ne gre za abstrakten pravni dokument, temveč za orodje za ukrepanje, ki je namenjeno podpori sindikatov in njihovih zaveznikov v odločilni fazi za prihodnost pravic delavcev na platformah.
Direktiva je zdaj sprejeta zakonodaja EU, vendar po vsej Evropi digitalne delovne platforme izvajajo močan lobistični pritisk, da bi razvodenili, odložili ali izkrivili namen direktive, da bi ohranili poslovne modele, ki temeljijo na napačni klasifikaciji, nepreglednosti in asimetriji moči. V tem kontekstu morajo biti sindikati vidni, glasni in proaktivni. Ta priročnik vam daje pravne, politične in strateške argumente, potrebne za preprečevanje takšnega pritiska in zaščito konkretnih dosežkov, ki so bili doseženi s to direktivo; februar 2026

Strateška predvidevanja, kateri delavci so ranljivi na uberizacijo, priročnik ETUC za sindikate, v angleščini

Pogajanja o algoritmu, priročnik za sindikate, ETUC, v angleščini

Delo na platformah je nevarno; Naslavljanje tveganj za varnost in zdravje pri delu v platformni ekonomiji (Platform work is dangerous; Addressing Occupational Safety & Health risks in the platform economy), ETUC, januar 2026

Tea Jarc, konfederalna sekretarka ETUC, 13. 2. 2026: “Priročnik je tretja publikacija v okviru projekta ETUC Fair Platforms (druge publikacije projekta si lahko ogledate tukaj). Napisal ga je Ben Wray v tesnem sodelovanju s člani ETUC in njenim sekretariatom, pri čemer se je opiral na zanimive in včasih tudi presenetljive razprave delavnice o varnosti in zdravju pri delu na platformah, ki je potekala spomladi 2025 v Dublinu. Evropska unija je zdaj na kritični prelomni točki. S sprejetjem direktive o platformnem delu imajo države članice edinstveno in časovno omejeno priložnost, da popravijo strukturne krivice v platformni ekonomiji. To poročilo je poziv k ukrepanju. Naslovljeno je na oblikovalce politik, regulatorje in socialne partnerje, predvsem pa nagovarja delavsko gibanje in njegove predstavnike. Sindikati so bili vedno gonilna sila napredka na področju varnosti in zdravja pri delu. V tem odločilnem trenutku morajo sindikati ponovno prevzeti vodilno vlogo – organizirati delavce na platformah, oblikovati razprave o prenosu direktive in zagotoviti, da digitalizacija služi ljudem, ne pa obratno.”

Raziskave:

Odgovori Slovencev o psihosocialnih tveganjih na delovnih mestih, o z delom povezanih zdravstvenih težavah, o duševnem zdravju, o preventivnih pobudah za duševno zdravje ter o z digitalizacijo povezanih tveganjih, 23. 9. 2025, v slovenščini

Mednarodna organizacija za delo (ILO) je 28. april 2025, svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, obeležila s predstavitvijo poročila o novi raziskavi z naslovom “Revolucija na področju varnosti in zdravja pri delu: vloga umetne inteligence in digitalizacije pri delu“, v angleščini

Indeks uporabe UI v Sloveniji in v 37 drugih državah sveta, anketa WIN WORLD AI INDEX, WIN – svetovna mreža neodvisnih raziskovalnih podjetij WIN (Worldwide Independent Network of Market Research), julij 2025, v angleščini; Glej tudi: O raziskavi na spletni strani Mediane

Raziskava Eurobarometer o umetni inteligenci na delovnem mestu, odgovor Slovencev, april – maj 2024

Pulz varnosti in zdravja pri delu po pandemiji v EU in Sloveniji, anketa EU, maj 2022:

Delež Slovencev, ki poročajo o digitalizaciji na delovnem mestu:

90 % – pri delu uporabljajo najmanj eno digitalno napravo

33 %- uporaba digitalnih naprav za ocenjevanje uspešnosti zaposlenih s strani tretjih oseb (npr. strank, sodelavcev, pacientov)

25 % – naprave se uporabljajo za nadzor ali spremljanje dela in obnašanja

19 % – digitalne naprave se uporabljajo za spremljanje hrupa, kemikalij, prahu in plinov

18 % – delodajalec uporablja digitalne naprave za samodejno dodeljevanje delovnih nalog, delovnega časa ali izmen

9 % – digitalne naprave uporabljajo na delovnem mestu za spremljanje srčnega utripa in krvnega tlaka

Za humanizacijo dela v digitalni družbi:

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2022 o duševnem zdravju v digitalnem svetu dela (2021/2098(INI))

Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji (prevod v slovenščino), junij 2020, na tej povezavi

EU OSHA o razvoju na področju IKT in digitalizacije dela

Evropska agencija za varnost pri delu EU OSHA proučuje učinek hitrega razvoja digitalnih tehnologij, vključno z umetno inteligenco in robotiko, na delo ter morebitni posledični učinek na varnost in zdravje pri delu. Cilj tega projekta je nosilcem odločanja, vladam držav članic, sindikatom in delodajalcem v EU zagotoviti potrebne informacije o spremembah digitalnih tehnologij, njihovem učinku na naravo in organizacijo dela ter o nastajajočih izzivih za varnost in zdravje pri delu, ki jih lahko prinašajo.

Glej na tej povezavi

Z uvedbo digitalnih sistemov za spremljanje varnosti in zdravja pri delu, kot so aplikacije, kamere in nosljive naprave, so lahko delovna mesta varnejša. Ne glede na to, ali je njihov namen proaktiven (preprečevanje) ali reaktiven (blažitev), je njihov uspeh pogosto odvisen od točnosti informacij, ki jih zbirajo in analizirajo. Prav tako je pomembno, da so delodajalci in delavci opremljeni z informacijami, ki jih potrebujejo za tehtanje prednosti in slabosti ter za spodbujanje dobrega izvajanja.

V dveh novih poročilih so obravnavani izzivi in priložnosti pametnih digitalnih sistemov za spremljanje varnosti in zdravja pri delu. Eno poročilo se ukvarja z vrstami, nameni in uporabami digitalnih nadzornih sistemov. V drugem so predstavljeni primeri dobre prakse za uspešno integracijo novih sistemov spremljanja na delovnem mestu.

Pametni digitalni sistemi za spremljanje varnosti in zdravja pri delu: njihove uporabe in izzivi, v angleščini

Pametni digitalni nadzorni sistemi za varnost in zdravje pri delu: viri delovnega mesta za načrtovanje, izvajanje in uporabo, EU OSHA publikacija v angleščini, 2022

Več o tem v razdelku Digitalizacija dela

Ministrstvo za digitalno preobrazbo:

Ministrstvo za digitalno preobrazbo spremlja in analizira stanje digitalne preobrazbe in informacijske družbe na državni ravni. Pristojno je za delovno področje informacijske družbe, elektronskih komunikacij, digitalne vključenosti, digitalnih kompetenc, podatkovne ekonomije, upravljanja z informacijsko-komunikacijskimi sistemi in zagotavljanja elektronskih storitev javne uprave. V sodelovanju s pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami pripravlja, usklajuje in izvaja državne ukrepe in projekte na področju informacijske družbe in digitalne preobrazbe gospodarstva, javne uprave, zdravstva, pravosodja, kmetijstva in izobraževanja ter drugih področjih.

Nacionalna strategija umetne inteligence do 2030 (NsUI 2030), sprejeta na Vladi RS 5. 3. 2026, gov.si novica

Strategija digitalne transformacije gospodarstva

Nacrt za izvedbo orodja za povezljivost v Republiki Sloveniji

Nacionalni strateški načrt za digitalno desetletje, november 2023

Premisli, nato stisni: kampanja o medvrstniškem nasilju in sovražnem govoru na spletu, 18. 3. 2024

Za prebivalke in prebivalce Slovenije smo odprli 222 Digi info točk po državi, december 2023: V okviru pospešene digitalne preobrazbe slovenskega javnega sektorja je uporabnik postavljen v središče digitalnih javnih storitev. Z ukrepi, ki jih na ministrstvu izvajamo, med drugim zasledujemo, da bo leta 2030 vsaj osemdeset odstotkov ključnih javnih storitev, ki so dostopne digitalno, tudi opravljenih digitalno in da bo prav toliko uporabnikov javnih storitev uporabljalo digitalno identiteto. Da bi ta cilj dosegli, bomo vsem prebivalkam in prebivalcem omogočili nasvet ali pomoč pri uporabi digitalnih javnih storitev, in sicer tako, da bodo svetovalci na digi info točkah vsakemu na razumljiv način nudili svetovanje in uporabniško podporo s področja digitalnih javnih storitev: uporaba elektronske osebne izkaznice in s tem povezane mobilne aplikacije, prijava v elektronske storitve in elektronsko podpisovanje, dostop do informacij o delu državne uprave na portalu gov.si, dostop do elektronskih storitev na portalu eUprava, registracija in prijava v portal SPOT, uporaba storitev eZdravja na portalu zVEM, dostop do e-storitev ZPIZ, uporaba državnega davčnega portala eDavki, dostop do elektronske zemljiške knjige, uporaba elektronskih vinjet na portalu DARS, storitve z zvezi s študijem in štipendijami, storitve MKGP in UVHVVR, portal Volos in drugih.

Odprtih je 222 Digi info točk. Preverite na tem zemljevidu, katera vam je najbližja in njene kontaktne podatke!