Gospodarske spodbude za vlaganje v varnost in zdravje pri delu

On 28. oktobra, 2022   /   elementi sistema varnosti in zdravja pri delu, gospodarske spodbude  

Gospodarske spodbude za vlaganje v varnost in zdravje pri delu

 

 

Legenda glavnih vzrokov stroškov v zvezi s poklicnim zdravjem v EU:

zeleno = rak

rumeno = mišično-kostna obolenja

oranžno = ožilje

rjavo = poškodbe

modro = ostalo

Glej tudi: Obvezno zavarovanje

 

Dojemanje varnosti in zdravja pri delu zgolj kot strošek brez upoštevanja njune dodane vrednosti tako za posel delodajalca kot za delavca in družbo v celoti, je kratkovidno. Številne mednarodne raziskave so dokazale dvo- do štirikratno gospodarsko korist vsakega v varnost in  zdravje investiranega evra.

Pomanjkljivost slovenskega sistema varnosti in zdravja pri delu je, da nima gospodarskih spodbud/nagrad za delodajalce, ki vlagajo v varnost in zdravje pri delu. Prispevne stopnje delodajalca za zdravstveno in invalidsko zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni so namreč enotne za vse slovenske delodajalce ne glede na pogostnost poklicnih zdravstvenih okvar zaposlenih delavcev. V državah EU z razvitim sistemom gospodarskih spodbud imajo posebne poklicne zavarovalnice z diferenciranimi prispevnimi stopnjami za ekonomsko nagrajevanje in kaznovanje delodajalcev glede na poklicno obolevanje zaposlenih delavcev.

Država pa lahko daje tudi druge gospodarske spodbude delodajalcem, ki jim olajšajo odločitev za vlaganje v varnost in zdravje pri delu svojih zaposlenih (davčne olajšave ipd.).

__________________________________________

Raziskave:

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) je objavila ocene stroškov smrtnih in ostalih poklicnih nezgod in bolezni v Evropi, ki kažejo, kolikšen delež stroška zaradi poškodb pri delu in poklicnih bolezni neodgovorni delodajalec zvrne na družbo in delavca samega. Delodajalec sam (odvisno od posamezne države in njenega sistema) nosi zgolj 20 % stroškov, družba do 20 %, delavec in njegova družina pa od 60 % do 80 % (upošteva se tudi poslabšana kvaliteta življenja in znižan dohodek).

Glej: 40/2019 e-novica ZSSS (23.8.2019): Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je objavila ocene stroškov smrtnih in ostalih poklicnih nezgod in bolezni v Evropi

__________________________________________

Orodja: Stroški za družbo zaradi poškodb in bolezni pri delu

S tem orodjem za prikaz podatkov so predstavljeni glavni izsledki projekta, ki so ga izvedli Mednarodna organizacija dela (MOD), finsko Ministrstvo za socialne zadeve in zdravje, finski Inštitut za zdravje pri delu, Inštitut za varnost in zdravje pri delu (WSH) v Singapurju,, Mednarodna komisija za zdravje pri delu (ICOH) in agencija EU-OSHA, da bi razvili svetovne ocene poškodb in bolezni, povezanih z delom. Statistični podatki temeljijo na tistih, ki so na voljo na mednarodni ravni, in se v glavnem opirajo na podatkovne vire Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in MOD.

Pri izračunu so bila za merjenje zdravja pri poklicnih poškodbah in boleznih, povezanih z delom, uporabljena leta življenja, izgubljena zaradi bolezni, invalidnosti ali prezgodnje smrti. Te ocene so bile predstavljene v sodelovanju z MOD na XXI. svetovnem kongresu o varnosti in zdravju pri delu v Singapurju septembra 2017.

Orodje je dostopna vizualna predstavitev podatkov o tem, kolikšne stroške pomenijo poškodbe in bolezni, povezane z delom, za družbo, in pokriva vse dele sveta, hkrati pa nudi podrobnejše podatke na ravni držav članic EU. Stroški za družbo so prikazani v denarni obliki in kot odstotni delež bruto domačega proizvoda (BDP). Poleg tega je predstavljena tudi porazdelitev let življenja, izgubljenih zaradi bolezni, invalidnosti ali prezgodnje smrti, glede na glavne vzroke, povezane z delom (rak, bolezni obtočil, kostno-mišična obolenja in poškodbe).

Na voljo sta tudi glosar pogosto uporabljenih izrazov in podroben opis metodologije raziskave.

Dostop do orodja za prikaz

__________________________________________

Več na naslednjih povezavah:

Arhiv stališč ZSSS na tej povezavi

O gospodarskih spodbudah v EU na spletni strani EU OSHA

Stroški za družbo zaradi poškodb in bolezni pri delu – vrednost varnosti in zdravja pri delu za družbo, infografika EU OSHA

Globalno poročilo WHO in ILO iz septembra 2021 o bremenu bolezni in poškodb, povezanih z delom, za obdobje 2000-2016 (v angleščini) na tej povezavi

Back to Top

Spletna stran Melamina o izrednem dogodku 12. 5. 2022 in sanaciji

On 19. septembra, 2022   /   Nezgode pri delu / poškodbe pri delu, Uncategorized  

Spletna stran Melamina o izrednem dogodku 12. 5. 2022 in sanaciji

Spletna stran Melamin Izredni dogodek – Melamin – Izredni Dogodek

Povzeto 19. 9. 2022

Pojasnilo: Besedilo v rdeči barvi so poudarki ZSSS in ne Melamina.

IZREDNI DOGODEK

Dne 12.5.2022. je na območju tovarne Melamin d. d. Kočevje prišlo do delovne nesreče, to je do dogodka dogodka višje sile, in sicer je ob 8:37 zjutraj prišlo do eksplozije in požara. Dogodka nismo pričakovali smo pa nemudoma pričeli izvajati vse potrebne aktivnosti za zagotovitev varnosti zaposlenih, preprečitev ekološke škode in zaustavitev požara ter s tem preprečitev nadaljnje materialne škode. V naši tovarni imamo sprejete vse zahtevane in ustrezne varnostne ukrepe ter pridobljene vse zahtevane varnostne certifikate. Glede na navedeno se dogodku tudi nismo mogli izogniti ali ga odvrniti.

Ta dogodek je podjetju poleg nenadomestljivih človeških izgub povzročil tudi veliko materialno škodo, nadaljnja škoda pa bo nastala zaradi trenutno onemogočene proizvodnje.

V podjetju smo takoj pričeli izvajati vse potrebne aktivnosti za odpravo posledic dogodka , izvajati sanacijo škode vse skupaj za čim prejšnjo ponovno vzpostavitev proizvodnje.

Koliko časa bo potrebnega za sanacijo in ponovno vzpostavitev proizvodnje je težko natančno napovedati, vendar so naše grobe ocene glede tega sledeče:

Najprej načrtujemo zagon kotlovnice na biomaso ter proizvodnjo v programski enoti Obutvena industrija, v roku približno meseca in pol pa tudi vzpostavitev proizvodnje v programski enoti Lesna industrija ter proizvodnje klejiv v programski enoti Kemična industrija. Deluje pa že linija za proizvodnjo sipkih materialov za gumarsko industrijo.

V preostalem delu se najprej pričakuje zagon reaktorjev R-1 in R-2 za proizvodnjo melaminskih smol, saj sta imela ta dva reaktorja tudi ločene procesne računalniške sisteme, ki niso bili poškodovani. Za delovanje teh dveh reaktorjev je potrebno popraviti potrebno infrastrukturo.

Načrtujemo, da bomo v obdobju 3-9 mesecev vzpostavili približno 30% proizvodnje, vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred dogodkom, pa bi bilo po naših načrtih lahko postopoma doseženo v roku 12-18 mesecev.

Škoda, ki je in še bo nastala zaradi nesreče, je zelo velika, saj obsega materialno škodo, stroške sanacije, popravila, investicije, čiščenje in odvoz odpadkov, plače in škode povzročene tretjim. Zaradi izpada prihodkov bo v tem času nastala izguba poslovanja.

Grob obseg škode trenutno ocenjujemo na približno 37 mio EUR. V tej fazi seveda še ni bilo mogoče ugotoviti vseh posledic dogodka in natančno opredeliti vse nastale škode, zato je precej verjetno, da bo končni znesek višji.

______________

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 03. 06. DO 10.6.2022

VARSTVO OKOLJA

METEORNE VODE

  • Vse meteorne vode iz »rdeče« cone se še vedno zbirajo na lokaciji obrata, meteorne vode izven vplivnega območja nesreče se odvajajo v fekalno kanalizacijo. Postavljen je bil sistem monitoringa zajetih meteronih vod. Skladno z rezultati meritev s strani akreditiranega laboratorija (NLZOH) se bodo izvajali tudi ukrepi ter komunikacija z ARSO.

PITNA VODA

  • Ponovljene meritve so potrdile, da v nobenem od merjenih zajetij pitne vode ni bilo zaznanih snovi povezanih z nesrečo, zato je NIJZ ukinil prepoved uporabe pitne vode na vseh zajetij tako za osebno higieno kakor tudi za uživanje. Hydrovod nadaljuje s programom monitoringa.

ZEMLJA

  • Neuradni rezultati meritev vzorcev zemlje, ki so bili vzeti pred nesrečo in 12 vzorcev vzetih po nesreči (12. in 13.5.2022) vzorčenih na različnih oddaljenostih od mesta nesreče (od 70 m do več kot 1000 m) kažejo da v nobenem od vzorcev zemlje niso bile detektirane snovi ki bi lahko bile posledica nesreče (epiklorhidrin, dietilentriamin in formaldehid). Na osnovi neuradnih podatkov ocenjujemo, da posledice nesreče nimajo vpliva na kvaliteto zemlje. Po potrditvi programa monitoringa s strani ARSO bodo rezultati postali uradni in bodo objavljeni.

 

VARSTVO PRED NESREČAMI

POŽARNO VARSTVO

  • Intenzivno se izvajajo aktivnosti povezane z vzpostavitvijo normalnega delovanja procesnih in varnostih krmilnih sistemov – Honeywell Safety Manager. V tem tednu smo imeli na lokaciji obisk  vodstva Honeywell Europe, ki so zagotovili popolno podporo pri vzpostavitvi procesnih in varnostnih sistemov. V tem tednu smo skupaj s strokovnjaki Honeywell vzpostavili vse procesne in varnostne sisteme za kotlovnico na biomaso, kjer se bo sedaj lahko ponovno vzpostavitvilo normalno obratovanje.

NEVARNE SNOVI NA LOKACIJI NESREČE

  • Z lokacije nesreče so bile odstranjene vse vnetljive snovi ter že več kot 95% drugih nevarnih snovi. Z odvozi se bo nadaljevalo do popolne odstranitve vseh nevarnih snovi z lokacije nesreče. Ocenjuje se, da bodo vse nevarne snovi v celoti odstranjene z lokacije v roku 3 tednov oz. do konca meseca junija.

DEKONTAMINACIJA OBMOČJA

  • Dekontaminacija območja nesreče se redno izvaja. Po trenutnih ocenah bo »rdeča cona« ukinjena v roku 3 tednov oz. do konca meseca junija, ko bodo iz lokacije odstranjene vse nevarne snovi in ko bo zaključeno odstranjevanje poškodovane opreme in v celoti izvedena dekontaminacija te cone.

ODSTRANJEVANJE POŠKODOVANE OPREME

  • Z lokacije se odstranjuje poškodovana oprema (cevovodi, rezervoarji in ostala oprema). Do sedaj je bilo že odstranjeno cca. 50% poškodovane opreme. Odstranjevanje poškodovane opreme se iz »rdeče cone« izvaja strojno in z dvigali. Pretežni del opreme se na lokaciji sprazni, dekontaminira in po kosih odpelje pooblaščenemu predelovalcu. Poškodovana oprema, ki je ni možno dekontaminirati, se odstranjuje kot nevaren odpadek s strani pooblaščenega zunanjega izvajalca.
  • Z odstranjevanjem poškodovane opreme se bo nadaljevalo dokler z lokacije nesreče ne bo odstranjena vsa poškodovana oprema. Ocenjujemo, da bo ta faza zaključena v roku 3 tednov oz. do konca meseca junija.

NOVA LOKACIJA

  • V tem tednu smo dobili podporo MGRT pri aktivnostih povezanih z novo lokacijo za preselitev dela proizvodnje. MGRT se je zavezal da bo koordinator medresorske skupine vlade pri postopkih umeščanja nove industrijske cone v prostor ter pri pridobivanju dovoljenj, ki bodo potrebna za selitev dela proizvodnje. Predpogoj za začetek aktivnosti je usklajen predlog podjetja Melamin in lokalne skupnosti za novo industrijsko cono.

 

13.6.2022
Igor Mihelič
Peter Maležič

 2 OS-komisija 13.6.2022 (118.5 KiB)

__________________________________________________

POTEK SANACIJE

  • Zakaj se je zgodil izredni dogodek?

Preiskava, ki jo izvajata posebna skupina, ki smo jo oblikovali v podjetju in tudi policija, še poteka, zato vse podrobnosti še niso znane.
Do sedaj pridobljene informacije kažejo, da je Izredni dogodek povzročil človeški faktor pri pretakanju kemikalij. V rezervoar z epiklorhidrinom se je pomotoma pretočilo pošiljko druge kemikalije, dietilentriamina. Gre za izrazito nekompatibilni kemikaliji, ob stiku katerih nastane močna in hitra eksotermna reakcija, ki z naraščanjem temperature sama sebe še pospešuje in hitro povzroči eksplozijo.

 

  • Kako poteka sistem prečrpavanja nevarnih snovi?

Sistem prečrpavanja surovin ja narejen po zgledu podobnih podjetij v Evropi, ki v svoji proizvodnji uporabljajo z epiklorhidrin in dietilentriamin. Snovi dobavljamo v ladijskih ISO bulk kontejnerjih ali avtocisternah, ki veljata za najbolj varen način transporta. Snovi pa iz njih prečrpavamo preko zaprtega sistema, zato da delavci niso izpostavljeni tem snovem. Že pred leti smo uvedli tudi zaprt sistem jemanja vzorcev, ki se opravi med pretakanjem, kar še dodatno zmanjšuje možnost izrednega dogodka. Izpostavljenost ljudi med postopkom prečrpavanja je tako na zelo nizki ravni.

 

  • Kakšni so bili prvi ukrepi po izrednem dogodku?

V podjetju si vseskozi prizadevamo za doseganje najvišje možne stopnje varnosti. Za primer izrednih dogodkov imamo izdelan načrt zaščite in reševanja. Na podlagi tega načrta smo v preteklosti izvajali redne simulacijske vaje z gasilci in občinskim štabom civilne zaščite. Aktivirali smo ga tudi v primeru Izrednega dogodka ter tako preprečili še večjo škodo. Gasilci in druge pristojne službe so bili na prizorišču v petih minutah. Za njihovo požrtvovalnost in odzivnost se jim iskreno zahvaljujemo.

V drugi fazi ukrepov po izrednem dogodku smo v skladu z določili našega načrta zaščite in reševanja ustanovili tudi strokovno komisijo za preiskavo izrednega dogodka, ki jo poleg zaposlenih v podjetju sestavljajo še člani Inštituta Jožef Štefan in SIQ inštituta. Pripravili bodo analizo na podlagi katere bodo izdali priporočila, da se podobni izredni dogodki ne bi ponovili.

Izredni dogodek preiskuje tudi policija v sodelovanju s pristojnimi organi. V preiskavi tvorno sodelujemo.

V dneh po Izrednem dogodku smo takoj začeli z odstranjevanjem nevarnih snovi ter poškodovane infrastrukture, pristojne službe pa so začele z analizami onesnaženosti tal in bližnjih vodnih virov.

 

  • So bili ob izrednem dogodku onesnaženi bližnji vodni viri in tla?

Rezultati merjenja kakovosti okoliških vodnih virov, ki jih je opravila Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), so po dveh serijah analiz pod mejo določljivosti, kar pomeni, da prekomernega vpliva na vodne vire ni bilo.

Zaradi možnosti prenosa sicer manjše količine onesnaževal v reki Rinži je Nacionalni inštitut za javno zdravje izdal preventivni ukrep, da vodni viri južno od Kočevja niso primerni za pitje. Na osnovi meritev, ki niso pokazale prenosa onesnaženja, se je ukrep umaknil.

Povezava: Obvestila Hydrovod d.o.o.

Rezultati merjenja vplivov na tla, ki jih je opravil Inštitut TALUM prav tako kažejo, da zaradi izrednega dogodka ni prišlo do prekomernega onesnaženja tal s snovmi, ki so bile prisotne v izrednem dogodku.

Povezava: Analiza zemlje

Nacionalni inštitut za javno zdravje pa je prebivalcem v bližini predlagal  še čiščenje vseh površin, ki jih je dosegel dim in priporočal naj se vrtnine z območij, ki so bile izpostavljene dimu, zavržejo.

 

  • Lahko zainteresirana javnost spremlja sanacijo podjetja?

Da. V sodelovanju z občino Kočevje je bila ustanovljena posebna mešana komisija, ki je zadolžena za stalno spremljanje sanacije podjetja.

Komisijo vodi načelnik štaba občinske civilne zaščite Antun Gašparac, sestavljajo pa jo še:

  • Predstavniki občine Kočevje: Lili Štefanič in Jasmina Oberstar
  • Člani občinskega sveta: Tina Kotnik in Luka Bubnjič
  • Predstavniki civilnih iniciativ in zainteresirane javnosti: Rudolf Baloh, Melita Madžar, Petra Šolar
  • predstavniki Melamina: Igor Mihelič in Peter Maležič

Komisija se je že seznanila s prvim poročilom o poteku sanacije. Zaenkrat je bilo odstranjenih 30% poškodovanih delov proizvodnje in več kot 90% nevarnih snovi. Predstavnik podjetja komisiji tedensko dostavi poročilo o napredku sanacije.

 

  • Kaj bo s škodo, ki jo je izredni dogodek povzročil na okoliških objektih?

Takoj po izrednem dogodku smo odprli kontaktno točko pri Zavarovalnici Sava, kamor so lahko lastniki objektov, na katerih je izredni dogodek povzročila škodo, to prijavili in si s tem zagotovili povračilo za povzročeno škodo.

 

  • Je infrastruktura podjetja še primerna za varno delo in nadaljnje poslovanje?

Velika večina proizvodnje, njeni glavni objekti, niso bili huje poškodovani in so varni za opravljanje dela.

Poškodovane dele bomo obnovili, sanacijo podjetja je na izredni seji z glasovanjem potrdil tudi občinski svet občine Kočevje.

Glavni finančni vir obnove bodo zavarovalnine in lastni viri, smo pa tudi v postopku pridobitve finančnih virov preko programov državnih pomoči.

 

  • Kdaj bo proizvodnja spet stekla v celoti?

Do konca leta 2022 želimo zagnati 60% zmogljivosti, v celoti pa želimo proizvodnjo zagnati do konca leta 2023, Trenutno že obratujeta kotlovnica in enota obutvene industrije. Po popravilu parovoda, ki bo zaključen predvidoma sredi julija, bosta začeli obratovati enota lesne industrije in del enote kemijske industrije.

 

  • Kaj bo z zaposlenimi v vmesnem obdobju?

V dneh po izrednem dogodku smo sklicali sestanek s svetom delavcev. Dogovorili smo se, da bodo delavcem, ki delajo naslednjih 6 mesecev izplačane polne plače, delavci na čakanju pa so upravičeni do 80 % svoje plače. Plače za mesec april so bile izplačane že dan po izrednem dogodku. Tudi majska plača je bila izplačana v rednem roku. Trenutno na lokaciji dela cca. 140 delavcev, 17 jih na čakanju. Ostali zaposleni so na dopustu ali koristijo urne kompenzacije.

 

  • Razmišljate o novi lokaciji proizvodnje?

Na novo lokacijo  bi bilo kratkoročno smiselno preseliti del proizvodnje, ki proizvaja PAE smolo in  vsebuje epiklorhidrin. Na ta način bi fizično ločili snovi, ki sta prišli v stik ob izrednem dogodku in povzročili eksplozijo. Ta del proizvodnje bi lahko preselili v roku treh let, ob predpostavki, da bomo pravočasno dobili vsa okoljevarstvena in gradbena dovoljenja. Pri izbiri nove lokacije in pridobivanju dovoljenj želimo tvorno sodelovati z občino Kočevje, okoliškimi občinami, Ministrstvom za okolje in prostor in zainteresirano javnostjo. Podporo za pohitritev postopkov so že izrazili na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vsekakor pa je potrebno poudariti, da bi 3 letna odsotnost iz trga pomenila verjeten izpad nakupnih portfeljev kupcev tako, da bi ta preselitev terjala ponovno oceno ekonomičnosti projekta.

Ocenjujemo, da bi za selitev celotne proizvodnje, ki bi v vsakem primeru morala biti postopna, potrebovali najmanj 10 let, investicija pa bi presegla 250 milijonov evrov.

__________________________________________________________

ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI

  • Kako je v Melaminu še poskrbljeno za varnost ljudi in okolja?

Imamo SEVESO okoljevarstveno dovoljenje ter opravljeni certifikacijski presoji ISO 9001 in 14000, ki sta najvišja možna certifikata na področju zagotavljanja varnosti v kemijskih obratih. Naši inženirji in tehnologi so aktivni udeleženci Šole procesne varnosti, ki jo organizira Združenje kemijske industrije in skrbi za izboljševanje varnostne politike ter varnostnih mehanizmov. Vsi zaposleni pa se udeležujemo še drugih izobraževanj s tega področja, tudi v tujini.

Javnost pa s Poročili o odgovornem ravnanju (POR), h pripravi katerih smo zavezani, redno obveščamo o vseh svojih dejavnostih in vplivih na okolje. Novice in obvestila lahko spremljate TUKAJ.

 

  • Je infrastruktura podjetja še primerna za varno delo in nadaljnje poslovanje?

Velika večina proizvodnje, njeni glavni objekti, niso bili huje poškodovani in so varni za opravljanje dela.

Poškodovane dele bomo obnovili, sanacijo podjetja pa je na izredni seji z glasovanjem potrdil tudi občinski svet občine Kočevje.

Glavni finančni vir obnove bodo zavarovalnine, preverjamo pa tudi možnost državne pomoči, za kar so že bili storjeni prvi koraki. Prav tako imamo podporo državnih institucij. Že iz časov pred izrednim dogodkom imamo odobrenih 1,8 milijona evrov za modernizacijo podjetja, z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo pa potekajo pogovori o možnosti, da bi se ta sredstva zdaj namenila za sanacijo.

 

  • Kakšni so izpusti podjetja in kaj počnete za njihovo zmanjševanje?

Izpuste CO2 smo v zadnjih letih zmanjšali za skoraj 90 %, in sicer z uvedbo kotlovnice na biomaso in posledično opustitvijo uporabe mazuta. Sekance dobimo od lokalnih pridelovalcev iz kočevskih gozdov in tako poskrbimo, da zaslužek ostane v regiji. Obenem  smo bistveno znižali tudi emisije prahu in žveplovih oksidov. Vse odduhe, ki nastajajo v proizvodnji, pa so speljane v kotlovnico. Imamo še lastno čistilno napravo, ki predela odpadne vode iz proizvodnje, že preden gredo na mestno čistilno napravo. Vse emisije so torej dobro obvladane in redno v okviru predpisanih vrednosti.

 

  • Kakšna je finančna stabilnost podjetja?

Podjetje je pred izrednim dogodkom dobro in stabilno poslovalo. Ravno dobro in preudarno poslovanje v preteklih letih pa nam sedaj omogoča hitro sanacijo poslovanja po izrednem dogodku. Ob tem računamo tudi na pomoč države, o čemer potekajo pogovori, treba pa je poudariti, da mora določene oblike državne pomoči najprej odobriti Evropska komisija.

Naš osnovi cilj je obnovitev infrastrukture in s tem ohranitev vseh 220 delovnih mest, ki jih Melamin zagotavlja družinam v Kočevju in okolici.

Povprečna bruto plača v podjetju znaša 2.400 evrov. Gre za kakovostna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

________________________________________________________

ARHIV: NOVICE O NESREČI

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 3.9. DO 8.9.2022

september 16, 2022

VARSTVO OKOLJA

METEORNE VODE

  • Ni sprememb od zadnjega poročanja. Meteorne vode se po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode iz lovilnih sistemov cisternskega skladišča in cestnega pretakališča ob obratu Smole II se zbirajo na lokaciji obrata. Na meteorni kanalizaciji ki povezuje iztok Rudniškega jezera v Rinžo so bile ugotovljene poškodbe, ki niso posledica nesreče. Pred odprtjem lopute na odtoku jezera v Rinžo je predvidena sanacija ugotovljenih poškodb na kanalizaciji. Predviden rok za izvedbo sanacije meteronega kanala je konec septembra 2022.

PITNA VODA

  • Ni sprememb od zadnjega poročanja.

ZEMLJA

  • Ni sprememb od zadnjega poročanja. Po pregledu končnih rezultatov analize vzorcev zemlje, ki so bili vzeti pred nesrečo in po nesreči, lahko trdimo, da posledice nesreče niso imele vpliva na kvaliteto zemlje.
  • Pridobljena je bila analiza zemlje, ki je bila izkopana na brežini železniške proge v neposredni bližini lokacije nesreče. Ta zemlja je bila izkopana zaradi ureditve prostora za potrebe mehanizacije in dvigal v 1. fazi sanacije podjetja. Ta zemlja je od nesreče shranjena na lokaciji podjetja. Rezultati analize kažejo, da tudi ta zemlja ni onesnažena in je primerna za odlaganje kot številka odpadka 17 05 04 (zemljina in kamenje ki ne vsebuje nevarnih snovi).

 

VARSTVO PRED NESREČAMI

POŽARNO VARSTVO

  • Vsi pritipožarni sistemi v podjetju, ki niso bili uničeni, spet normalno obratujejo. Še vedno se izvaja stalna (24/7) požarna straža območja nesreče ter fizično varovanje celotne lokacije tovarne. Na lokacijah, kjer se je ponovno zagnala proizvodnja se izvaja ustrezen nivo protipožarne zaščite.

NEVARNE SNOVI NA LOKACIJI NESREČE

  • Ni sprememb od zadnjega poročanja. Zaradi ponovnega zagona dela tovarne je na lokaciji prisotna omejena količina nevarnih snovi. V podjetju načrtujemo postopno vzpostavitev vseh proizvodnih programov, razen izdelkov ki vsebujejo epiklorhidrin. Skladiščenje epiklorhdrina ter proizvodnja izdelkov, kjer se uporablja epiklorhidrin se bo predvidoma selila na novo lokacijo.

DEKONTAMINACIJA OBMOČJA

  • Dekontaminacija območja nesreče je bila v celoti izvedena.

REKONSTRUKCIJA TOVARNE

  • Na lokaciji se pospešeno nadaljujejo dela rekonstrukcije tovarne. V mesecu septembru je predviden zagon dveh reaktorskih linij (R-10 in R-11) ter destilacijskih kolon.

 

  • Trenutno v podjetju obratujejo:
    • Kotlovnica na biomaso (100%) in ostali energetski podporni sistemi
    • Čistilna naprava za odpadne vode
    • Čistilna naprava za odpadni zrak (vodni pralnik)
    • Obutvena industrija (100%)
    • Lesna industrija (100%)
    • Kemijska industrija (cca. 30%)
      • Reaktorska linija R9
      • Mešalnica Silomela (promotor adhezije za gumarsko industrijo)
      • Reaktorska linija R1
      • Reaktorska linija R2
      • Reaktorska linija KR-2 (pripravljena na začetek obratovanja)

 

NOVA LOKACIJA

  • V zvezi z novo lokacijo intenzivno tečejo predvidene aktivnosti. V mesecu septembru je predviden zaključek študije izbire najprimernejše lokacije.

 

12.9.2022
Igor Mihelič
Peter Maležič

__________________________________________

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 27.8. DO 2.9.2022

september 6, 2022

  VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Meteorne vode se po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode iz lovilnih sistemov cisternskega skladišča in cestnega pretakališča ob obratu Smole II se zbirajo na lokaciji obrata. Na meteorni kanalizaciji ki povezuje iztok Rudniškega jezera v Rinžo so bile ugotovljene poškodbe, ki niso posledica

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 20.8. DO 26.8.2022

avgust 31, 2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Meteorne vode se po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode iz lovilnih sistemov cisternskega skladišča in cestnega pretakališča ob obratu Smole II se zbirajo na lokaciji obrata. Na meteorni kanalizaciji ki povezuje iztok Rudniškega jezera v Rinžo so bile ugotovljene poškodbe, ki niso posledica nesreče.

preberite več ->

MELAMIN USPEŠNO ZAKLJUČIL PRVO FAZO SANACIJE PODJETJA

avgust 29, 2022

Podjetje Melamin je zaključilo s sanacijskimi deli in v želji po ohranitvi vseh delovnih mest nadaljuje z rekonstrukcijo podjetja. Trenutno v podjetju obratuje približno 25 % proizvodnje ter se izvaja varen in postopen zagon proizvodnih zmogljivosti. Ob tem na trenutni lokaciji zaradi zagotavljanja varnosti ne načrtujejo ponovne vzpostavitve dela proizvodnje, ki za svoje delovanje uporablja

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 16.7. DO 19.8.2022

avgust 23, 2022

V začetku avgusta je v podjetju potekal načrtovan letni remont. Od obdobja zadnjega poročanja se je zaradi letnih dopustov intenzivnost del na lokaciji ustrezno zmanjšala. Ponovni delni zagon tovarne je bil izveden 16.8.2022. VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Meteorne vode se po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Fekalna kanalizacija po izvedenem

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 8.7. DO 15.7.2022

julij 15, 2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Ni sprememb od zadnjega poročanja. Meteorne vode izven vplivnega območja nesreče se normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Fekalna kanalizacija po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov na lokaciji obrata spet normalno obratuje. Meterone vode iz prizadetega območja (bivša rdeča cona) se še vedno zbirajo na lokaciji obrata. Ravnanje z meteornimi vodami ter

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 1.7. DO 8.7.2022

julij 12, 2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Ni sprememb od zadnjega poročanja. Meteorne vode izven vplivnega območja nesreče se normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Fekalna kanalizacija po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov na lokaciji obrata spet normalno obratuje. Meterone vode iz t.i. rdeče cone se še vedno zbirajo na lokaciji obrata. Ravnanje z meteornimi vodami ter fekalnimi vodami

preberite več ->

____________________________________________________________

ARHIV: POROČILA SANACIJE

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 3.9. DO 8.9.2022

september 16, 2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Ni sprememb od zadnjega poročanja. Meteorne vode se po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode iz lovilnih sistemov cisternskega skladišča in cestnega pretakališča ob obratu Smole II se zbirajo na lokaciji obrata. Na meteorni kanalizaciji ki povezuje iztok Rudniškega jezera v Rinžo so bile ugotovljene

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 27.8. DO 2.9.2022

september 6, 2022

  VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Meteorne vode se po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode iz lovilnih sistemov cisternskega skladišča in cestnega pretakališča ob obratu Smole II se zbirajo na lokaciji obrata. Na meteorni kanalizaciji ki povezuje iztok Rudniškega jezera v Rinžo so bile ugotovljene poškodbe, ki niso posledica

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 20.8. DO 26.8.2022

avgust 31, 2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Meteorne vode se po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode iz lovilnih sistemov cisternskega skladišča in cestnega pretakališča ob obratu Smole II se zbirajo na lokaciji obrata. Na meteorni kanalizaciji ki povezuje iztok Rudniškega jezera v Rinžo so bile ugotovljene poškodbe, ki niso posledica nesreče.

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 16.7. DO 19.8.2022

avgust 23, 2022

V začetku avgusta je v podjetju potekal načrtovan letni remont. Od obdobja zadnjega poročanja se je zaradi letnih dopustov intenzivnost del na lokaciji ustrezno zmanjšala. Ponovni delni zagon tovarne je bil izveden 16.8.2022. VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Meteorne vode se po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Fekalna kanalizacija po izvedenem

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 8.7. DO 15.7.2022

julij 15, 2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Ni sprememb od zadnjega poročanja. Meteorne vode izven vplivnega območja nesreče se normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Fekalna kanalizacija po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov na lokaciji obrata spet normalno obratuje. Meterone vode iz prizadetega območja (bivša rdeča cona) se še vedno zbirajo na lokaciji obrata. Ravnanje z meteornimi vodami ter

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 1.7. DO 8.7.2022

julij 12, 2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Ni sprememb od zadnjega poročanja. Meteorne vode izven vplivnega območja nesreče se normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Fekalna kanalizacija po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov na lokaciji obrata spet normalno obratuje. Meterone vode iz t.i. rdeče cone se še vedno zbirajo na lokaciji obrata. Ravnanje z meteornimi vodami ter fekalnimi vodami

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 24. 06. DO 1.7.2022

julij 4, 2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Meteorne vode iz izven vplivnega območja nesreče se ponovno spet normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Vse meritve onesnaženosti vzorcev vode (NZLOH) na jaških te kanalizacije so pokazale, da meteorna voda ni onesnažena in je popolnoma primerna za izpust v meteorno kanalizacijo. Fekalna kanalizacija po izvedem čiščenju jažkov in kanalov na loakciji

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 17. 06. DO 24.6.2022

junij 27, 2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Ni sprememb od zadnjega poročanja. Vse meteorne vode iz »rdeče« cone se še vedno zbirajo na lokaciji obrata, meteorne vode izven vplivnega območja nesreče se odvajajo v fekalno kanalizacijo. Postavljen je bil sistem monitoringa zajetih meteronih vod. Skladno z rezultati meritev s strani akreditiranega laboratorija (NLZOH) se bodo izvajali tudi ukrepi

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 10. 06. DO 17.6.2022

junij 20, 2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Ni sprememb od zadnjega poročanja. Vse meteorne vode iz »rdeče« cone se še vedno zbirajo na lokaciji obrata, meteorne vode izven vplivnega območja nesreče se odvajajo v fekalno kanalizacijo. Postavljen je bil sistem monitoringa zajetih meteronih vod. Skladno z rezultati meritev s strani akreditiranega laboratorija (NLZOH) se bodo izvajali tudi ukrepi

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 03. 06. DO 10.6.2022

junij 13, 2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Vse meteorne vode iz »rdeče« cone se še vedno zbirajo na lokaciji obrata, meteorne vode izven vplivnega območja nesreče se odvajajo v fekalno kanalizacijo. Postavljen je bil sistem monitoringa zajetih meteronih vod. Skladno z rezultati meritev s strani akreditiranega laboratorija (NLZOH) se bodo izvajali tudi ukrepi ter komunikacija z ARSO. PITNA

preberite več ->

________________________________________________________________

ANALIZA ZEMLJE

junij 10, 2022

Takoj po zaključeni intervenciji je pooblaščeni izvajalec monitoringa zemlje, TALUM Inštitut, raziskave materialov in okolja, d.o.o. pričel z vzorčenjem zemlje. Dne 12.5. in 13.5.2022 se je izvedlo vzorčevanje zemlje na 12 različnih lokacijah, ki se nahajajo na različnih oddaljenosti (od 70 m do več kot 1000 m od mesta nesreče).
Prejeli smo končne rezultate, ki potrjujejo neuradne,  da posledice nesreče nimajo vpliva na kvaliteto zemlje. Prilagamo komentar k rezultatom preiskave tal po okoljski nesreči, ki ga je pripravil izvajalec monitoringa.

 Komentar K Rezultatom Preiskave Tal Po Okoljski Nesreči V Melaminu 12.5.2022 (851.2 KiB)

Back to Top

Stres pospešuje nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delu

On 8. septembra, 2022   /   KAMPANJE O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU, Novice, Ročno premeščanje bremen in prisilne drže  

E-novica ZSSS 42/2022 (8. 9. 2022): Stres pospešuje nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delu

Evropska kampanja Zdravo delovno okolje 2020–2022: “Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta” nam je tokrat posredovala znanstvena spoznanja, da psiho-socialni dejavniki oziroma stres pospešujejo nastanek kostno-mišičnih obolenj. In to kljub temu, da gre za telesno obolenje v zvezi z delom!

Mišično-kostna obolenja pospešuje stres zaradi naslednjih vzrokov na delovnem mestu: prevelike delovne obremenitve, nasprotujoče si zahteve in nejasna vloga, pomanjkanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na delavca, in pomanjkanje vpliva na način opravljanja dela, slabo vodene organizacijske spremembe, negotovost pri delu, neučinkovita komunikacija, pomanjkanje podpore vodstva ali sodelavcev, psihološko in spolno nadlegovanje, nasilje tretjih oseb, nizko zadovoljstvo pri delu.

Odziv telesa na dolgotrajni stres je namreč sproščanje kateholaminov ali kortikosteroidnih hormonov stresa, ki imajo vlogo pri razvoju kostno-mišičnih obolenj. Zaradi hormonov stresa pride do poslabšanja potrebnega obnavljanja mišic in sklepov ter do povečanega zaznavanja bolečine.

Toda zvemo tudi, da pa socialna podpora vodij in sodelavcev lahko prepreči nastanek mišično-kostnih obolenj celo tam, kjer bi sicer pričakovali njihov nastanek. Nauk: dobri odnosi do delavcev se obrestujejo z nižjo bolniško odsotnostjo z dela in nižjo delovno invalidnostjo. Mišično-kostna obolenja so namreč najpogostejši vzrok za obolevanje delavcev.

Glej prevod v slovenščino kratkega pa poučnega gradiva kampanje “Psihosocialni dejavniki pri preprečevanju kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom”

Glej prevod v slovenščino gradiva kampanje “Ocena tveganja za kostno-mišična obolenja”

Vabljeni k ogledu!

Back to Top

Center za zastrupitve v Sloveniji 1

On 7. septembra, 2022   /   Kemijske obremenitve pri delu  

Center za zastrupitve v Sloveniji

 

Glej tudi Prva pomoč

Center za zastrupitve v Sloveniji je (povezava): Center za klinično toksikologijo in farmakologijo – UKC Ljubljana

CENTER ZA KLINIČNO TOKSIKOLOGIJO IN FARMAKOLOGIJO
Zaloška 7, 1000 Ljubljana

Telefon: (01) 522 52 83

____________________________________________________

Previdnostni stavki na etiketi kemikalije, ki napotujejo na center za zastrupitve:

P310 Takoj pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.
P311 Pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.
P312 Ob slabem počutju pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.
P313 Poiščite zdravniško pomoč/oskrbo.
P314 Ob slabem počutju poiščite zdravniško pomoč/oskrbo.
P315 Takoj poiščite zdravniško pomoč/oskrbo.

PRIMER – emfizem na pljučih: Pri akutnih zastrupitvah kadmij pri vdihavanju draži sluznico dihal ter s tem povzroča kašelj in težko dihanje. Znaki zastrupitve so še glavobol, vročica, znojenje, omotica, vzdražljivost, slabost, bruhanje, driska. V hujših primerih lahko z zakasnitvijo od 12 do 24 ur nastopi kemični pnevmonitis (vnetje pljučnega tkiva) in edem pljuč (otekanje pljuč). Smrt običajno nastopi po treh do petih dneh. Akutne zastrupitve, ki nastanejo največkrat zaradi enkratne izpostavljenosti visokim dozam, so danes redke. Večji problem so kronični škodljivi učinki, ki so lahko posledica dolgotrajne oziroma dolgoletne izpostavljenosti tudi nižjim dozam. Dolgotrajna izpostavljenost kadmijevemu prahu ali dimu preko dihal v industriji povzroča emfizem na pljučih (bolezen z razširjenimi zračnimi prostori malih dihalnih poti z destruktivnimi spremembami dihalnih mešičkov). Vir: IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, ZSSS, 2016

Back to Top

Hramba dokumentacije

On 6. septembra, 2022   /   elementi sistema varnosti in zdravja pri delu  

Hramba dokumentacije

Podatke, kakršni so npr. izpostavljenost pri delu posamičnim nevarnim kemikalijam ali rezultati preventivnih zdravstvenih pregledov, je treba hraniti trajno, ker se nekatere posledice poklicnega dela pokažejo šele z daljšim zamikom. Takšne so npr. dolgoletne latentne dobe za nekatere poklicne bolezni – npr. azbestne poklicne bolezni tudi po več desetletjih. Podatki o uporabljenih nevarnih kemikalijah so prav tako lahko tudi po desetletjih pomembni za saniranje morebiti onesnaženega življenjskega okolja.

_______________________________________________________

61. člen ZVZD-1 določa:

Delodajalec hrani vso dokumentacijo po tem zakonu in podzakonskih aktih, zlasti pa dokumentacijo, ki se nanaša na:

  1. obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju;
  2. obdobne preglede in preizkuse delovne opreme;
  3. preglede in preizkuse osebne varovalne opreme;
  4. opravljeno usposabljanje za varno delo in preizkuse usposobljenosti;
  5. zdravstvene preglede delavcev;
  6. nezgode pri delu, kolektivne nezgode, nevarne pojave, ugotovljene poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom ter njihove vzroke;
  7. nevarne snovi, ki jih uporablja, če tako določajo posebni predpisi.

Delodajalec dokumentacijo trajno hrani . Delodajalec mora v primeru prenehanja predati  dokumentacijo Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, če ta zakon ali podzakonski akti ne določajo drugače.

Tolmačenje MDDSZ, 2012: Na kakšen način je potrebno trajno hraniti dokumentacijo iz 61. člena zakona o
varnosti in zdravju pri delu? Je potrebno hraniti zgolj evidence ali tudi vsa poročila, zapisnike ipd.? Na kakšen način je urejena predaja dokumentacije na inšpektorat v primeru prenehanja delodajalca? 

Odgovor MDDSZ: ZVZD-1 v 61. členu ne predpisuje delodajalcem vodenja evidenc, temveč trajno hranjenje dokumentacije. Odločitev o načinu hranjenja evidenc in njeni vsebini je torej prepuščena delodajalcem. Z dokumentacijo je treba ravnati skladno s predpisi o arhivskem in dokumentarnem gradivu ter mora biti predvsem zavarovana pred uničenjem. Hranjena mora biti tako, da je vedno na voljo inšpekciji dela ob njihovem pregledu. Postopek predaje dokumentacije na inšpektorat za delo v primeru prenehanja delodajalca ni predpisan. 

________________________________________________

Stališče ZSSS:

POMNI: Zaradi varstva osebnih podatkov dokumentacijo o osebnih rezultatih preventivnih zdravstvenih pregledov hrani izvajalec medicine dela in ne delodajalec.

Da se prepreči morebitna izguba je treba ključno delodajalčevo dokumentacijo (npr. o rezultatih obdobnih preiskav delovnega okolja in opreme, kateri delavci so bili izpostavljeni katerim nevarnim kemikalijam, o preventivnih zdravstvenih pregledih) hraniti na nacionalni ravni v digitalizirani obliki, 2021, na tej povezavi.

Back to Top

Humanizacija dela in ergonomija

On 3. septembra, 2022   /   elementi sistema varnosti in zdravja pri delu  

Humanizacija dela in ergonomija

                                   

Glej tudi

Obvezno zavarovanje

Strokovni delavec za varnost pri delu

Izvajalec medicine dela

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

Ranljive skupine delavcev

Delovni čas

Digitalizacija dela

____________________________________________________________

Temeljna načela

9. člen ZVZD-1 določa temeljna načela pri izvajanju ukrepov varnosti in zdravja pri delu:

  • izogibanje nevarnostim;
  • ocenjevanje tveganj;
  • obvladovanje nevarnosti pri viru;
  • prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine (humanizacija dela);
  • prilagajanje tehničnemu napredku;
  • nadomeščanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim;
  • razvijanje celovite varnostne politike, ki vključuje tehnologijo, organizacijo dela, delovne pogoje, medčloveške odnose ter dejavnike delovnega okolja;
  • dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi;
  • dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem.

____________________________________________________________

Obvladovanje nevarnosti pri viru

Hrup, ki ga povzroča stroj in ki okvari sluh, je mogoče obvladovati z osebno varovalno opremo ali pa stroj obdamo s protihrupnim oklepom, ki preprečuje, da se hrup razširja v delovni prostor. Oseba varovalna oprema je individualni ukrep, ki zaščiti zgolj posameznika, ki jo uporablja.  Protihrupni oklep pa je kolektivni ukrep, ki zaščiti vse osebe v prostoru in ne zgolj posameznika.

Osebna varovalna oprema je vedno obremenitev za delavca, saj povzroča neugodje (npr. oteženo dihanje, odrgnine, potenje). Kolektivni ukrepi so zato prioritetni in humanizirajo delo. Seveda isto načelo velja za vse biološke, kemijske, fizikalne pa tudi psihosocialne obremenitve na delovnem mestu.

Humanizacija = počlovečenje, človeku prijazna prilagoditev 

NASVET: Delavski zaupnik naj v postopkih ocenjevanja tveganja poda delodajalcu mnenje, naj se individualni ukrepi nadomestijo s kolektivnimi. Dolgoročno se bodo izkazali kot dobra naložba. 

____________________________________________________________

Prilagajanje dela posamezniku

ZVZD-1 med temeljna načela pri izvajanju ukrepov varnosti in zdravja pri delu tudi prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine (humanizacija dela).

Ocena tveganja velja za generično delovno mesto, na podlagi zdravstvenih omejitev, ki jih ugotovi izvajalec medicine dela, pa se naj delovno mesto prilagodi posameznim kategorijam delavcev (npr. glede na antropološke značilnosti žensk) in posameznemu delavcu (npr. preostali delovni zmožnosti invalida, višini delavca…).

Velja načelo: “Delovna sredstva se naj prilagajajo delavcu in ne obratno!”

____________________________________________________________

Prilagajanje tehničnemu napredku

 

Eno od temeljnih načel je tudi prilagajanje tehničnemu napredku, kar pomeni, da je delodajalec dolžan investirati v delovna sredstva skladno z razvojem tehnologije, ki upošteva napredek pri obvladovanju fizikalnih in kemijskih obremenitev pri delu. Zastarelo neergonomsko tehnologijo 20. stoletja je treba nadomestiti s sodobnejšo, ki manj škoduje zdravju delavcev. Država pri tem  tehta, da se tovrstne investicije izkažejo v manjšem bremenu socialnih zavarovanj zaradi znižanja absentizma in invalidizacije delavcev.

NASVET: Delavski zaupnik naj zavrne morebitne delodajalčeve trditve, da si ne moremo privoščiti humanizacije delovne opreme, ki jo omogoča tehnološki napredek. Delovna oprema, ki povzroča delovno invalidnost (npr. mišično-kostna obolenja), pomeni zgolj, da delodajalec zvrača stroške zdravljenja na delavca (okvarjeno zdravje in bolečine) in stroške  odškodnine na obvezna socialna zavarovanja (ZZZS in ZPIZ). Vlaganje v varno tehnologijo se bo dolgoročno obrestovalo tudi delodajalcu zaradi nižjega absentizma in fluktuacije.

____________________________________________________________

Ergonomija delovnega mesta:

Po definiciji Mednarodnega ergonomskega združenja je ergonomija znanstvena disciplina, ki proučuje odnose med človekom in drugimi deli sistema (npr. delovnimi sredstvi). Je stroka, ki temelji na teoretičnih načelih oblikovanja, da se doseže dobro počutje ljudi in učinkovitost sistema. Kot multidisciplinarna veda vključuje znanja  psihologije (veda o duševnosti, vedenju in psiholoških procesih pri človeku), antropometrije (veda o merah človeškega telesa), biomehanike (veda o mehaniki človeškega telesa pri gibanju), fiziologije (veda o življenjskih procesih človeškega telesa),  kognitivnih znanosti (veda o umu in inteligenci), varstva pri delu, organizacije dela ter industrijskega inženiringa in oblikovanja.

Cilj ergonomije delovnega mesta je prilagoditi delo lastnostim delavca, tako da bo (ostal) zdrav, zadovoljen  in produktiven v učinkovitem delovnem sistemu. Fizikalna ergonomija obravnava predvsem obremenitve gibal (drže, bremena, ponavljajoče se gibe …). Spoznavno-miselno ergonomijo zanimajo zaznave, miselni procesi, odločanje, psihične obremenitve. Organizacijska ergonomija pa proučuje  načrtovanje časa, komuniciranje, timsko delo, upravljanje človeških virov. Ergonomija je lahko korektivna (popravlja delovna mesta) ali proaktivna (oblikovanje novih delovnih mest).

 

Participativna ergonomija in preprečevanje kostno-mišičnih obolenj na delovnem mestu, EU OSHA 2022:

Ta dokument za razpravo je uvod v participativne pristope k ergonomiji in preučuje njihovo učinkovitost pri preprečevanju z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj. Pri participativnih ergonomskih ukrepih so v oblikovanje rešitev za zmanjšanje ergonomskih tveganj vključeni delavci, ki delo z omenjenim tveganjem dejansko opravljajo.

V dokumentu je prikazano, kako ti pristopi delujejo, obravnavane so nekatere njihove prednosti in pojasnjeno je, zakaj je težko oceniti njihovo uspešnost. Navedeni so tudi praktični viri, dodatno gradivo in več študij primerov o uporabi participativne ergonomije za zmanjšanje tveganj kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom.

_________________________________________________

Umetna inteligenca in dehumanizacija dela:

 

 

 

Tudi na slovenskem trgu dela se vse bolj uveljavlja digitalna tehnologija in umetna inteligenca za nadzor in upravljanje z zaposlenimi. Obstaja tveganje za prihodnost dela, kjer umetna inteligenca človeku odreja, kaj in kako hitro bo delal.

Glej odgovore 1007 Slovencev, ki so aprila in maja 2022 odgovorili na evropsko anketo Pulz varnosti in zdravja pri delu v EU in Sloveniji po pandemiji:

51 % Slovencev poroča o hudemu časovnemu pritisku ali preobremenjenosti z delom.

90% Slovencev poroča, da pri delu uporabljajo vsaj eno digitalno napravo.

18 % Slovencev poroča, da delodajalec uporablja digitalne naprave za samodejno dodeljevanje delovnih nalog, delovnega časa ali izmen (! – to so naprave z umetno inteligenco, ki odrejajo ljudem delo po algoritmih).

33 % Slovencev poroča, da njihov delodajalec uporablja digitalne naprave za ocenjevanje uspešnosti zaposlenih s strani tretjih oseb (npr. strank, sodelavcev, pacientov).

25 % Slovencev poroča, da njihov delodajalec uporablja digitalne naprave za nadzor ali spremljanje njihovega dela in obnašanja.

19 % Slovencev poroča, da njihov delodajalec uporablja digitalne naprave za spremljanje hrupa, kemikalij, prahu in plinov.

9 % Slovencev poroča, da njihov delodajalec uporablja digitalne naprave na delovnem mestu za spremljanje srčnega utripa in krvnega tlaka (???).

Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji iz leta 2020 – na tej povezavi, določa načelo, da odloča človek in ne stroj. To načelo se naj uveljavi tudi v Sloveniji.

Glej: 33/2022 e-novica ZSSS (1. 7. 2022): Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji

_________________________________________________

Strokovni članki:

OSHwiki: Doc. dr. Toni Pustovrh:

_________________________________________________

Publikacije:

Ergonomija v teoriji in praksi, znanstvena monografija – povzetek, skupina avtorjev, NIJZ, 2016

Priročnik Ergonomija, Pisk d. o. o., 2016

Vrednostna ergonomska analiza, letak, Pisk d.o.o., 2016

__________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Back to Top

Sindikat

On 3. septembra, 2022   /   Socialni dialog  

Sindikat

Glej tudi

Socialni dialog

ETUC in ETUI

Vloga delodajalca

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

 

_______________________________________________________________

Sindikat je prostovoljna množična organizacija zaposlenih (to je delavcev in javnih uslužbencev), katere namen je zaščita zaposlenih, zastopanje njihovih interesov in boj za delavske pravice. Sindikat je njegovo članstvo. Včlanitev v sindikat je prostovoljna.

Eden od avtentičnih interesov delavca je varnost in zdravje pri delu. Sindikat interese delavcev, svojih individualnih članov, uveljavlja s stavko in z njo povezanimi pogajanji za uresničitev stavkovnih zahtev ter s socialnim dialogom. V socialnem dialogu sindikati sklepajo dvostranske kolektivne pogodbe z delodajalskimi predstavniki  in tristranske socialne sporazume z delodajalskimi združenji in Vlado RS.

_______________________________________________________________

Vloga sindikata po ZVZD-1

ZVZD-1 določa zgolj obveznost delodajalca, da sindikat obvešča o temeljnih listinah in ugotovitvah inšpekcije na področju varnosti in zdravja pri delu. Toda sindikat pri delodajalcu uresničuje tudi svoja pooblastila po Zakonu o reprezentativnosti sindikatov (pravica do kolektivnega pogajanja in organizirati stavko) in Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju (vloga v postopku izvolitve delavskega zaupnika oziroma sveta delavcev). Delavci praviloma izvolijo tiste kandidate za delavske zaupnike, ki jim jih priporoči njihov sindikat.

ZVZD-1 pa pravico do posvetovanja in soupravljanja veže na delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu oziroma na svet delavcev, ki sta na ravni delodajalca temeljna akterja pri zastopanju interesa zaposlenih do varnega in zdravega dela. A delavski zaupnik oziroma svet delavcev pa v skladu z ZSDU nima pravice izvajati na delodajalca pritiske, kakšna je npr. stavka.

Dobra praksa: Dogovor o sodelovanju med sindikatom in svetom delavcev.

 

46. člen: Delodajalec mora sindikatom, ki so organizirani pri njem, posredovati na običajen način izjavo o varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo o nezgodah pri delu, ki jo delodajalec hrani v skladu s predpisi.

48. člen: Delodajalec mora seznaniti sindikate pri delodajalcu z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi nadzornih organov.

62. člen: Minister, pristojen za delo, imenuje strokovno posvetovalno telo Svet za varnost in zdravje pri delu, ki ga sestavljajo zlasti strokovnjaki za varnosti pri delu, medicino dela in socialno varnost ter strokovnjaki iz delodajalskih organizacij in sindikatov. Člane sveta iz delodajalskih organizacij in sindikatov imenuje minister na predlog Ekonomsko-socialnega sveta.

76. člen: Delodajalcu, ki ne izvaja prej naštetih določil je zagrožena globa od 2.000 do 40.000 evrov, odgovorni osebi delodajalca pa globa od 500 do 4.000 evrov.

_______________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1 

Zakon o reprezenativnosti sindikatov

Zakon o kolektivnih pogodbah (ZKolP)

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU

Back to Top

Anketa 1 ZSSS o temperaturah na delovnem mestu (2019)

On 2. septembra, 2022   /   Ankete ZSSS, Vročinski vali - delo v prostorih in delo na prostem  

Anketa ZSSS o temperaturah na delovnem mestu (2019)

Največ vprašanj delavcev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu se nanaša na ekstremne temperature na delovnem mestu. Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu je zato s to anketo želela izvedeti, v kakšnih temperaturah delajo slovenski delavci in kakšne ukrepe dejansko izvajajo delodajalci, da bi zagotovili ustrezno temperaturo na delovnem mestu. Anketa je trajala od 31. 5. 2019 do 21. 6. 2019.

Anketa je spraševala ne le o delu v visokih temperaturah ampak tudi o delu pri ekstremno nizkih temperaturah. V nadaljevanju navajamo najbolj pogoste odgovore glede na to, ali udeleženci ankete delajo v zaprtih prostorih ali na prostem v visokih oziroma nizkih temperaturah.

Naj za začetek opozorimo, da kar 73 % udeležencev ankete meni, da delodajalčevi ukrepi v času ekstremnih temperatur ne zadoščajo. Tisti, ki so na pomoč poklicali inšpekcijo za delo, menijo, da je njegov obisk pripomogel le začasno in da so inšpektorji zadovoljni že s kakršnimkoli ukrepanjem delodajalca, četudi se za delavce stanje sploh ne izboljša. Delavci si želijo zato strožjih predpisov in učinkovitejšega ter obveznega inšpekcijskega nadzora nad njihovim izvajanjem. Hočejo bolje izolirane prostore, klimatiziranje prostorov, znižanje norm in intenzivnosti dela v času visokih temperatur, prekinitev dela nad 30 ˚C ter prerazporeditev delovnega časa v hladnejše ure, primerne delovne obleke, brezplačne osvežilne napitke …

Anketa je pokazala, da imajo delavci zaradi visokih temperatur naslednje zdravstvene težave:

  • 54 % udeležencev ankete poroča o izčrpanosti, omotici, glavobolih in vlažni koži;
  • enak odstotek logično poroča tudi o znižani storilnosti;
  • kar 34 % jih poroča o slabši koncentraciji pri delu;
  • 26 % jih poroča o dehidraciji ter 21 % o omedlevicah;
  • o kožnih spremembah in novotvorbah jih poroča 6 %;
  • 1 % pa poroča celo o vročinski kapi (vroča suha koža, zmedenost, krči, izguba zavesti).

Zdravstvene težave so tudi zaradi nizkih temperatur:

  • o ozeblinah jih poroča 1 %;
  • 20 % o prehladnih obolenjih (pljučnica, angina, bronhitis …).

Kako aktivni so delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu v zvezi z dajanjem predlogov delodajalcu:

  • v 17 % primerov delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu njihovemu delodajalcu še niso predlagali dodatnega ukrepanja za čas ekstremnih temperatur;
  • udeleženci ankete poročajo, da delodajalec v 45 % primerov predloge delavskih zaupnikov ni upošteval. Ali jih upošteva, je močno odvisno koliko ukrep stane.

Odgovori kažejo, da se težave zaradi ekstremnih temperatur večajo s starostjo delavcev!

 5 % udeležencev ankete je poročalo, da je delodajalec znal upoštevati težave delavk v menopavzi (več odmorov, daljši odmori, več kosov delovne obleke). Kaže tudi, da delodajalci starejšim delavcem nalagajo dodatne naloge, namesto, da bi jih razbremenili, upoštevajoč, da starost prinaša spremembe v delazmožnosti.

Visoke temperature v zaprtih prostorih:

Udeleženci ankete so poročali, da pri njih temperatura v delovnih prostorih v času vročinskih valov naraste v 27 % do največ 35 ˚C, v 17 % do največ 40 ˚C in v 9 % primerov celo nad 40 ˚C! Nekateri so poročali tudi o dodatni obremenitvi zaradi vlage v prostoru. Delodajalci najpogosteje izvajajo naslednje preventivne ukrepe:

  • vgrajene naprave za ohlajevanje (56 %);
  • brezplačni osvežilni napitki (24 %);
  • pogostejši odmori (18 %);
  • ohlajen prostor, kamor se lahko delavci občasno umaknejo (16 %);
  • nič od prej omenjenega pa imajo pri 17 % udeležencev ankete. Mislijo, da zato, ker uprave sploh ne zanima, kako je z delavci.

Visoke temperature na prostem:

Na prostem jih dela ves čas 5 % , občasno pa 13 %. Kar 89 % udeležencev ankete, ki delajo na prostem, je poročalo, da v času vročinskih valov delajo pri ekstremno visokih temperaturah, višjih od predpisanih največ 28 ˚C. Čeprav jih na soncu dela 68 %, jih le 4 % poročajo, da je njihov delodajalec v svoji listini »izjava o varnosti z oceno tveganja« ocenil tudi tveganje za nastanek kožnega poklicnega raka.

Najpogosteje delodajalec tem delavcem nudi naslednje preventivne ukrepe:

  • osvežilne napitke (37 %);
  • ohlajen prostor, kamor se lahko občasno umaknejo (31 %);
  • pokrivalo brez zaščite vratu ( 26 %) ali z zaščito vratu (11 %);
  • zračna poletna obleka s kratkimi rokavi in hlačnicami (23 %) ali z dolgimi rokavi/hlačnicami (26 %);
  • sončna očala z UVA in UVB zaščito (20 %);
  • senčila nad delovnim mestom na prostem jih ima zgolj 11 %;
  • v ekstremnih temperaturah (več kot 35 ˚C) pa se delo prekine ali zmanjša intenzivnost dela zgolj pri 6 %;
  • pri 29 % udeležencev ankete pa njihov delodajalec delavcem ne nudi nič od tega;
  • nekateri se pritožujejo zato, ker jim delodajalec nudi delovno obleko iz umetnih materialov, v katerih koža ne diha in je znojenje še hujše.

Nizke temperature na prostem:

Na prostem delavci ne poročajo le o nizkih temperaturah pod 10 ˚C (71 %) ampak tudi o vetru (66 %), dežju (61 %), visoki vlagi (29 %), snegu in poledicah (50 %).

Za delo v takih razmerah jim delodajalec zagotavlja:

  • toplo zimsko obleko in nepremočljivo obuvalo (zgolj 60 %!);
  • zimsko pokrivalo (40 %);
  • ogrevan prostor, kamor se lahko občasno umaknejo (40 %) in
  • v 10 % primerov prekinitev delovnega procesa v ekstremnih temperaturah (pod -10 ˚C ali pod -20 ˚C);
  • včasih se delavci pritožijo nad premočljivostjo zimske delovne opreme, če je ta vlažna, se namreč mraz toliko bolj občuti.

Več v rezultatih ankete:

Poročilo o anketi

Vprašalnik

Analiza ankete – Sumarnik

Analiza ankete – Grafični prikaz

_______________________________________________________

E-novica ZSSS št. 34/2019 (5. 7. 2019): Delavci pravijo, da delodajalčevi ukrepi v času ekstremnih temperatur ne zadoščajo!

Back to Top

Pravica do obveščenosti

On 1. septembra, 2022   /   Sodelovanje delavcev pri upravljanju, Vloga delavca  

Pravica do obveščenosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pisna navodila in varnostni znaki za varno delo na delovnem mestu 

Glej tudi:

Vloga delavca

Usposabljanje delavcev za varno delo

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Varnostni znaki

Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij

________________________________________________

Pravica do obveščenosti je ena ključnih pravic, ki so si jih izborili delavci. Delavcu omogoča, da sprejema informirane odločitve ter da daje predloge in mnenja o svoji varnosti in zdravju. Delodajalec je dolžan delavca obvestiti o vseh tveganjih za varnost in zdravje.

Navodila za varno delo morajo biti pisna, ustna le izjemoma v hudi nevarnosti.

Varnostni listi nevarnih kemikalij v jeziku, ki ga delavec razume.

OPOZORILO: 46. člen ZVZD-1 določa, da se mora delodajalec z delavci ali njihovimi predstavniki med drugim posvetovati tudi o obveščanju delavcev. Delavski zaupnik naj torej delodajalca obvesti, kadar delavci menijo, da obveščanje ni dovolj učinkovito ali predlagajo drugačne oblike obveščanja.

________________________________________________

ZSDU o pravici do obveščenosti:

Sodelovanje delavcev pri upravljanju se uresničuje tudi s pravico do obveščenosti. Delavci so lahko obveščeni neposredno (da lahko neposredno dajejo predloge in mnenja) ali preko delavskega zaupnika ali sveta delavcev, ter da preko njega dajejo predloge in mnenja.

Delavec kot posameznik ima pravico:

  • do pobude in odgovorov na to pobudo, če se nanašajo na njegovo delovno mesto ali na njegovo delovno oziroma organizacijsko enoto,
  • biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju,
  • povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na organizacijo njegovega delovnega mesta in delovni proces,
  • zahtevati, da mu delodajalec oziroma od njega pooblaščeni delavec pojasni vprašanja s področja plač in z drugih področij delovnih razmerij ter iz vsebine tega zakona.

_________________________________________

ZVZD-1 o pravici do obveščenosti:

9. člen: Delodajalec upošteva med drugim tudi naslednje temeljno načelo: dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem.

12. člen: Delavec mora uporabljati sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.

19. člen: Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo.

26. člen: Delodajalec mora zagotoviti varnostni list nevarne kemikalije v slovenskem jeziku in izjemoma v tujem jeziku, v skladu s pogoji, ki jih določa predpis o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij. Delodajalec mora, kadar je to potrebno, zagotoviti prevod varnostnega lista iz prejšnjega odstavka v jezik, ki ga delavec razume.

27. člen: Delodajalec mora takoj obvestiti vse delavce, ki so ali bi lahko bili izpostavljeni resni in neposredni nevarnosti, o vrsti tveganja in o varnostnih ukrepih.

29. člen: Strokovni delavec za varnost pri delu izdeluje navodila za varno in zdravo delo.

37. člen: Delodajalec mora delavce obveščati o varnem in zdravem delu tako, da izdaja pisna obvestila in navodila. V izjemnih primerih, kadar jim grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, so obvestila in navodila lahko tudi ustna. Delodajalec mora delovna mesta in sredstva za delo opremiti z znaki za obvestila in za nevarnost ter z navodili za varno delo v skladu s posebnimi predpisi. Delodajalec mora tudi delavcem drugega delodajalca, ki pri njem pogodbeno opravljajo delo, posredovati informacije o tveganjih za varnost in zdravje pri delu, in pooblaščenih osebah za prvo pomoč, požarno varnost in evakuacijo.

49. člen: Delavec ima pravico in dolžnost, da je seznanjen z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva ter usposobljen za njihovo izvajanje. Delavec ima pravico dajati predloge, pripombe in obvestila o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu delavcem, zadolženim za varnost in zdravje pri delu po tem zakonu.

50. člen: Delavec mora takoj obvestiti delodajalca ali delavce, ki so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zadolženi za varnost in zdravje pri delu o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki bi pri delu lahko ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih oseb. Ravnati mora v skladu z navodili delodajalca za pravilno uporabo delovne opreme, drugih sredstev vključno z varnostnimi napravami in osebno varovalno opremo.

52. člen: Če delodajalec ne odpravi nevarnosti, lahko delavec zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu.

76. člen: Z globo od 2.000 do 40.000 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec in z globo od 500 do 4.000 evrov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, ravna v nasprotju z zgornjimi določili.

_______________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU

 

Back to Top

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

On 1. septembra, 2022   /   elementi sistema varnosti in zdravja pri delu, Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme  

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

 

 

 

 

 

 

 

Obdobni pregled in preizkus delovne opreme

 

 

Glej tudi

Strokovni delavec za varnost pri delu

Nezgode pri delu / poškodbe pri delu

Obvezno zavarovanje

Osebna varovalna oprema

_____________________________________________________________________

ZVZD-1 določa (izbor):

61. člen: Delodajalec hrani vso dokumentacijo po tem zakonu in podzakonskih aktih, zlasti pa dokumentacijo, ki se nanaša na obdobne preglede in preizkuse delovne opreme. Delodajalec trajno hrani dokumentacijo. Delodajalec mora v primeru prenehanja predati  dokumentacijo Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, če ta zakon ali podzakonski akti ne določajo drugače.

63. člen: Minister, pristojen za delo, izda pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, če izpolnjuje kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, dovoljenje za opravljanje obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme. Minister, pristojen za delo, lahko izda dovoljenje tudi tujim pravnim osebam oziroma samostojnim podjetnikom posameznikom, če izpolnjujejo kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje.

64. člen: Minister, pristojen za delo, izda dovoljenje za sedem let.

65. člen: Imetnik dovoljenja mora strokovne naloge opravljati skrbno in po pravilih stroke. Listine, izdane pri izvajanju strokovnih nalog, morajo omogočati sledljivost in preglednost.

66. člen: Imetnik dovoljenja mora v 15 dneh obvestiti ministrstvo, pristojno za delo o vsaki spremembi, ki lahko vpliva na opravljanje strokovnih nalog, za katere je pridobil dovoljenje za delo, zlasti pa spremembe v zvezi s tehnično opremo in strokovnimi delavci. Imetnik dovoljenja mora ministrstvu, pristojnemu za delo, dajati letna poročila o nalogah, ki jih opravlja, najpozneje do konca februarja za preteklo leto.

67. člen: Nadzor nad izvajanjem strokovnih nalog opravlja na podlagi prijave ali letnega poročila inšpekcija za delo neposredno pri imetniku dovoljenja, pri naročniku strokovnih nalog ali pa pri obeh.

68. člen: Minister, pristojen za delo, odvzame dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog:

  • če ugotovi, da imetnik dovoljenja ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev dovoljenja;
  • če imetnik dovoljenja ne začne opravljati nalog, ki so določene v dovoljenju, v enem letu od dneva njegove izdaje;
  • če je bilo dovoljenje izdano na podlagi neresničnih podatkov;
  • če na predlog inšpekcije dela ali na obrazložen predlog pravne osebe civilnega prava, ki združuje strokovne delavce in izvajalce medicine dela, ugotovi, da se naloge opravljajo nestrokovno;
  • če imetnik dovoljenja ne obvesti ministrstva, pristojnega za delo, o vsaki spremembi, ki vpliva na opravljanje strokovnih nalog, za katere je pridobil dovoljenje za delo, zlasti pa spremembe v zvezi s tehnično opremo in strokovnimi delavci;
  • če imetnik dovoljenja kljub pozivu ne predloži letnega poročila.

Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko ponovno zaprosi za dovoljenje pod pogoji iz 63. člena tega zakona po preteku enega leta od odvzema dovoljenja.

69. člen: Minister, pristojen za delo, izda, obnovi in odvzame dovoljenje z odločbo v upravnem postopku, na podlagi ogleda in mnenja tričlanske komisije. Če v postopku izdaje ali obnove dovoljenja minister ne izda in vroči odločbe v treh mesecih od dneva, ko je vloga popolna, se šteje, da je bilo dovoljenje izdano oziroma obnovljeno. Zoper odločbo pritožba ni dovoljena. Dovoljenje, obnova ali odvzem dovoljenja se vpiše v vpisnik, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za delo, razen dovoljenje za čezmejno opravljanje storitev, če so imetniki dovoljenja vpisani v vpisnik v svoji državi. Imetnik dovoljenja lahko začne opravljati strokovne naloge z dnem vpisa v vpisnik. Podatki iz vpisnika so javni.

Glej: Vpisnik organizacij z dovoljenjem za opravljanje strokovnih nalog

70. člen: Minister, pristojen za delo, določi kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki za pridobitev ali obnovo dovoljenja, določi sestavo komisije in predpiše vodenje vpisnika.

_______________________________________________________

Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu določa (izbor):

2. člen: Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko pridobi dovoljenje za obdobne preglede in preizkuse delovne opreme. Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko pridobi dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog, če izpolnjuje pogoje po tem pravilniku.

3. člen: Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko opravlja strokovne naloge s tolikšnim številom zaposlenih strokovnih delavcev, ki so zaposleni za nedoločen čas s polnim delovnim časom in izpolnjujejo predpisane pogoje iz tega pravilnika, da so strokovne naloge opravljene v skladu z metodologijami, ki jih mora vsebovati vloga iz drugega odstavka 12. člena tega pravilnika.

4. člen: Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik mora za opravljanje strokovnih nalog imeti v lasti ali dolgoročnem zakupu tehnično opremo, s katero mora strokovni delavec, ki opravlja strokovne naloge, znati ravnati. Tehnična oprema, potrebna za opravljanje obdobnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju in za opravljanje obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme, je navedena v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

8. člen: Pogoji za opravljanje obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme:

(1) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja strokovne naloge obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme, mora imeti v lasti ali dolgoročnem zakupu tehnično opremo iz 2. točke priloge 1 tega pravilnika in metodologijo izvajanja obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme.

(2) Tehnična oprema iz prejšnjega odstavka mora ustrezati namenu izvajanja obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme.

(3) Strokovni delavci, ki opravljajo strokovne naloge iz prvega odstavka tega člena, morajo imeti izobrazbo ravni 6/1 po KLASIUS–SRV z naravoslovno-tehničnega področja, v skladu z uredbo, ki ureja klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja, in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju varnosti in zdravja pri delu ali najmanj izobrazbo ravni 6/2 po KLASIUS–SRV z naravoslovno-tehničnega področja, v skladu z uredbo, ki ureja klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja, in tri leta delovnih izkušenj s področja varnosti in zdravja pri delu. V skladu s predpisi o opravljanju strokovnega izpita na področju varnosti in zdravja pri delu mora imeti strokovni delavec opravljen celotni strokovni izpit s področja varnosti in zdravja pri delu. Za tuje pravne osebe ali samostojne podjetnike posameznike, ki želijo v Republiki Sloveniji čezmejno opravljati storitev na področju varnosti in zdravja pri delu, se upošteva dokazilo o opravljenem primerljivem izpitu.

_______________________________________________________

EU priporočila za inšpekcijski nadzor – SLIC:

Usposabljanje inšpektorjev o varnostnih pregledih delovne opreme, 2020

Uporaba prenosnih lestev, 2018

Spremembe strojev v obratovanju z oznako CE in brez nje, 2018

Nezavezujoče smernice za zagotavljanje minimalnega standarda usposobljenosti oseb, ki izvajajo redne in montažne preglede stolpnih in mobilnih žerjavov, 2013

Dvigalna oprema za dviganje delavcev – Nacionalne prakse pri uporabi viličarja, 2018

Nezavezujoče smernice za zagotavljanje minimalnega standarda usposobljenosti oseb, ki izvajajo redne in montažne preglede stolpnih in mobilnih žerjavov, 2013

_______________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu

Priloga 1: Tehnična oprema, potrebna za opravljanje obdobnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju in za opravljanje obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme

Priloga 2: Skupine nevarnih kemijskih snovi na delovnem mestu

Back to Top