Statistika in ocene stanja varnosti in zdravja pri delu

Statistika in ocene stanja varnosti in zdravja pri delu

Glej tudi

Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom

Nezgode pri delu / poškodbe pri delu

Raziskave


Informacijska točka EU OSHA v Sloveniji:

Spletno stran informacijske točke ureja MDDSZ.

Glej: Informacijska točka EU OSHA v Sloveniji


Statistični urad Republike Slovenije (SURS):

SURS  je glavni izvajalec in usklajevalec dejavnosti slovenske državne statistike: na tej povezavi.

Med drugim zbira temeljne podatke o trgu dela.


Nacionalni inštitut za zdravje, NIJZ:

Podatkovni portal NIJZ: med drugimi tudi podatki o


Inšpektorat RS za delo:

Letna poročila IRSD na tej povezavi


Barometer – orodje EU za vizualno predstavitev podatkov varnosti in zdravja pri delu

Barometer je orodje EU za vizualno predstavitev podatkov varnosti in zdravja pri delu v 27 državah Evropske unije. Gostuje na spletni strani EU OSHA.

Glej na tej povezavi

Glej: 1/2023 e-novica ZSSS (16. 1. 2023): Barometer – orodje EU za vizualno predstavitev podatkov varnosti in zdravja pri delu

 

 


EUROSTAT:

EUROSTAT je statistični urad Evropske unije: na tej povezavi

Evropska statistika o poškodbah pri delu: Accidents at work statistics (ESAW)

Evropska statistika o poklicnih boleznih: na tej povezavi

European Occupational Diseases Statistics (EODS)


EUROFOUND:

EUROFOUND je Evropska agencija za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer. Izvaja raziskave, ki so podlaga za vodenje politike EU.

Evropska raziskava o delovnih razmerah (EWCS): Evropska telefonska raziskava o delovnih razmerah (EWCS) od leta 1990, ko je bila prvič izvedena, zagotavlja pregled delovnih razmer v Evropi. Izvaja se vsakih pet let. Zadnja je bila leta 2021, naslednja je načrtovana za leto 2024.

Glavni cilji raziskave so:

  • na usklajeni podlagi oceniti in količinsko opredeliti delovne razmere zaposlenih in samozaposlenih v Evropi;
  • analizirati razmerja med različnimi vidiki delovnih razmer;
  • opredeliti ogrožene skupine ter zaskrbljujoča vprašanja in vprašanja napredka;
  • spremljati gibanja z zagotavljanjem homogenih kazalnikov za ta vprašanja;
  • prispevati k razvoju evropskih politik o vprašanjih kakovosti dela in zaposlovanja.

Področja, ki jih obravnava anketni vprašalnik, so se od prve raziskave močno razširila z namenom, da se zagotovi celovita slika vsakdanje realnosti moških in žensk na delovnem mestu. Pri nedavnih revizijah vprašalnika je bila pomembna tema integracija načela enakosti spolov.

Obravnavana vprašanja zajemajo zaposlitveni status, trajanje in organizacijo delovnega časa, organizacijo dela, izobraževanje in usposabljanje, fizične in psihosocialne dejavnike tveganja, zdravje in varnost, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, sodelovanje delavcev, dohodke in finančno varnost ter delo in zdravje.

Podatki iz EWCS od 1990 naprej v slovenščini na tej povezavi

9/2024 e-novica ZSSS (12. 2. 2024): Evropska raziskava o delovnih razmerah (EWCS) 2024


EU OSHA:

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) razvija, zbira in zagotavlja zanesljive in ustrezne informacije, analize ter orodja za izboljšanje znanja, ozaveščanje in izmenjavo informacij in dobrih praks o varnosti in zdravju pri delu, ki bodo zadostile potrebam tistih, ki jih to področje zadeva.

 

Poklicna varnost in zdravje v Evropi: stanje in trendi 2023 (Occupational safety and health in Europe: state and trends 2023) in povzetek, v angleščini, 2023

Vpogled inšpektorjev za delo v zaznane visoko tvegane poklice in sektorje v Evropi: raziskava EU-OSHA-SLIC (Labour inspectors’ insights into perceived high-risk occupations and sectors in Europe: an EU-OSHA-SLIC survey), v angleščini, 2023

Evropska raziskava podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER), je obsežna anketa agencije EU-OSHA, ki proučuje, kako se na evropskih delovnih mestih obvladujejo tveganja za varnost in zdravje. Izvaja se vsakih pet let. Zadnja izvedena anketa je bila leta 2019. Glej podatke za Slovenijo v slovenščini na orodju na tej povezavi.

Na tisoče podjetij in organizacij po Evropi je pozvanih, da odgovorijo na vprašalnik, ki se osredotoča na:
  • splošna tveganja na področju varnosti in zdravja na delovnem mestu in kako jih obvladati;
  • psihosocialna tveganja, kot so stres, ustrahovanje in nadlegovanje;
  • motive in ovire pri upravljanja varnosti in zdravja pri delu;
  • sodelovanje delavcev pri praksah na področju varnosti in zdravja pri delu.

Rezultati iz teh vprašalnikov so dopolnjeni s sekundarnimi analizami, ki vključujejo vrsto poglobljenih študij, osredotočenih na posamezne teme. Zaradi boljšega razumevanja glavnih ugotovitev raziskave so v teh študijah uporabljene kvantitativne in kvalitativne raziskovalne metodologije.

40/2019 e-novica ZSSS (23.8.2019): Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je objavila ocene stroškov smrtnih in ostalih poklicnih nezgod in bolezni v Evropi


OSHwiki:

 

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) je vzpostavila spletno enciklopedijo člankov s področja varnosti in zdravja pri delu OSHwiki z namenom, da zagotovi ustrezne, zanesljive in posodobljene informacije o različnih témah s področja varnosti in zdravja pri delu ter predstavi evropski pogled na to področje. OSHwiki je torej spletna enciklopedija, ki vključuje članke, ki jih je pripravila EU-OSHA ali so jih napisali neodvisni avtorji, ki jim je EU-OSHA omogočila dostop. Prenova je prinesla izboljšan iskalnik po posameznih témah.

Članki, ki so objavljeni v spletni enciklopediji OSHwiki, so lahko avtorsko zaščiteni.

 

Čeprav je večina člankov v enciklopediji OSHwiki v angleškem jeziku, jih je nekaj tudi v slovenščini. Poleg prevodov nekaterih tujih člankov so na voljo tudi članki nekaterih slovenskih strokovnjakov:

Mag. Dušan Nolimal, dr. med., spec.:

 

Doc. dr. Toni Pustovrh:

 

Mateja Kočevar:


WHO in ILO:

 

WHO je Svetovna zdravstvena organizacija.

ILO je Mednarodna organizacija dela.

Skupna ocena WHO/ILO o bremenu z delom povezanih bolezni in poškodb, 2000-2016: globalno poročilo o spremljanju.

DALY = En DALY pomeni izgubo enega leta polnega zdravja v življenju povprečnega posameznika oziroma leta preživeta z boleznijo. Lahko se izračuna, koliko DALY-jev oziroma koliko let polnega zdravja izgubi povprečni posameznik zaradi vsake posamezne bolezni ali zdravstvenega stanja. Sešteje se na primer izgubljena leta zdravega življenja zaradi let z invalidnostjo in prezgodnje umrljivosti, ki jih v povprečju povzroča posamezna bolezen.


ILOSTAT – statistični oddelek ILO:

Oddelek za statistiko ILO ima aktiven program metodoloških raziskav za ugotavljanje in spodbujanje dobrih praks pri zbiranju in poročanju statističnih podatkov o delu. To delo se izvaja tako za zagotavljanje podpore državam kot za informiranje o tekočem delu pri določanju standardov. Raziskovalno delo zajema širok spekter tem, pri čemer se osredotočenost sčasoma spreminja in odraža najnovejše zahteve in delo, ki je potrebno za podporo pri določanju in izvajanju standardov. Znane so ankete delovne sile (labour force survey LFS).

Podatkovne baze ILOSTAT


Mednarodna komisija za zdravje pri delu – ICOH:

Mednarodna komisija za zdravje pri delu (The International Commission on Occupational HealthICOH) je mednarodno nevladno strokovno združenje, katerega cilj je spodbujati znanstveni napredek, znanje in razvoj zdravja in varnosti pri delu v vseh pogledih. Ustanovljena je bila leta 1906 v Milanu kot Stalna komisija za zdravje pri delu. Danes je ICOH vodilno mednarodno znanstveno združenje na področju zdravja pri delu s članstvom več kot 2.000 strokovnjakov iz več kot 110 držav. Je s strani Združenih narodov (OZN) priznana kot nevladna organizacija in ima tesne delovne odnose z Mednarodno organizacijo dela (ILO) in Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO).

Na spletni strani je objavljena vrsta znanstvenih poročil s področja varnosti in zdravja pri delu.


Kampanja ZSSS ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem dnevu spomina na umrle na delovnem mestu:

 

ZSSS ob 28. aprilu objavlja statistiko in ocene stanja varnosti in zdravja pri delu.

Glej arhiv na tej povezavi 

 


Pobude ZSSS:

Večina podatkov o varnosti in zdravju pri delu je v Sloveniji zgolj na ravni posameznega delodajalca in izvajalca medicine dela, zaradi česar je težko voditi informirano politiko na nacionalni ravni.

ZSSS je ministrstvu za delo večkrat dala pobudo za vzpostavitev digitalizirane baze podatkov o varnosti in zdravju pri delu na nacionalni ravni.

Glej na povezavi arhiv stališč ZSSS: na tej povezavi, na tej povezavi, na tej povezavi.


 

Evropska agencije za kemikalije (ECHA)

Evropska agencija za kemikalije (ECHA)

Kemikalije omogočajo sodobno življenje – vse je narejeno iz njih. Boljše poznavanje in pravna ureditev nevarnih kemikalij ščiti delavce, potrošnike in okolje, olajša recikliranje ter industrijo spodbuja k razvoju varnejših alternativ.

Samopredstavitev ECHA: Skupaj s partnerji si prizadevamo za varno uporabo kemikalij. Smo Evropska agencija za kemikalije, agencija EU. Izvajamo zakonodajo EU o kemikalijah, da bi zaščitili vaše zdravje in okolje. Naše delo prispeva tudi k dobro delujočemu notranjemu trgu, inovativnosti in konkurenčnosti evropske kemijske industrije.

https://echa.europa.eu/sl/about-us

Glej tudi:

Uredba REACH

Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij

Evropska unija

 

Evropska agencija za kemikalije (ECHA) je gonilna sila med regulatornimi organi pri izvajanju zakonodaje EU o kemikalijah. Podjetjem pomaga pri izpolnjevanju zakonodaje, povečuje varno rabo kemikalij, zagotavlja informacije o njih in obravnava tiste, ki vzbujajo zaskrbljenost. Zbira tudi informacije o kemikalijah, ki jih je dolžna predložiti industrija. Na svojem spletišču objavlja podatke o registriranih kemikalijah ter o njihovi razvrstitvi in označevanju. Podatke o varnosti kemikalij oceni in, na primer, preveri, katere se široko uporabljajo na takšen način, da bi jim bili lahko potrošniki ali delavci izpostavljeni. Z državami članicami in Evropsko komisijo sodeluje pri obvladovanju tveganj zaradi nevarnih kemikalij.

 

Urad RS za kemikalije

Urad RS za kemikalije

 

Urad Republike Slovenije za kemikalije je organ v sestavi Ministrstva za zdravjeAjdovščina 4, 1000 Ljubljana

Slovenska zakonodaja izvira oziroma se navezuje na zahteve in pravila, ki nastajajo na treh mednarodnih ravneh – na ravni EUna ravni OECD in na najvišji mednarodni ravni (konvencije, mednarodne pogodbe in priporočila, ki jih sprejemajo ZN, IFCS in druga mednarodna telesa oziroma so sprejeti v okviru dvo- ali večstranskih sporazumov med državami). Ti so pogosto ozko usmerjeni in se nanašajo na specifična področja, zato je bil kot povezava in izpopolnitev zahtev mednarodnih pravnih aktov na najširši mednarodni ravni leta 2006 v Dubaju sprejet nov vseobsegajoči krovni mehanizem, imenovan Mednarodna strategija ravnanja s kemikalijami SAICM.

Za varnost so odgovorna tudi podjetja: Poleg organov oblasti so za varnost na področju kemikalij odgovorna podjetja sama. V EU morajo podjetja, ki proizvajajo ali uvažajo kemikalije, zagotoviti, da je uporaba njihovih kemikalij varna. Če jih želijo prodajati v EU, jih morajo najprej registrirati pri ECHA ter zagotoviti informacije o nevarnih lastnostih kemikalij in napotke za njihovo varno uporabo. Potrošnike v dobavni verigi morajo poučiti o nevarnih lastnostih svojih proizvodov in o tem, kako varno ravnati z njimi. Če kemikalije ni mogoče varno uporabljati, lahko organi omejijo ali prepovejo njeno uporabo. To podjetja prisili, da najnevarnejše kemikalije nadomestijo z varnejšimi.

Področja delovanja Urada RS za kemikalije: 

  • Skrb za zdravje in okolje in varno uporabo kemikalij v RS in EU
  • Del sistema raziskovanja kemikalij,
  • Ugotavljanja njihovih lastnosti
  • Ocenjevanj tveganj za zdravje ljudi in okolje

Področja ukrepanja urada:

  • Kemikalije kot take in kemikalije, prisotne v proizvodih
  • Posebne skupine kemikalij in proizvodov
  • Industrijske kemikalije in kemikalije v splošni uporabi
  • Biocidni proizvodi (razkužila, insekticidi, rodenticidi, repelenti…)
  • Čistila in detergenti
  • Kozmetični proizvodi
  • Predhodne sestavine za droge eksplozive…

______________________________________________________________________

Aplikacija ISK za sporočanje podatkov o kemikalijah na trgu Republike Slovenije

Povezava: https://www.gov.si/zbirke/storitve/sporocanje-podatkov-o-kemikalijah-za-zavezance-za-porocanje-2/

Urad za kemikalije v okviru nadzora nad proizvodnjo, prometom, skladiščenjem in uporabo nevarnih kemikalij vodi seznam kemikalij na trgu RS. Seznam kemikalij vsebuje podatke o kemikalijah (snoveh in zmeseh) na trgu Republike Slovenije, ki so razvrščene kot nevarne in sicer podatke iz varnostnega lista, podatke o vrsti in uporabi kemikalij ter letne količine. Pravni podlagi za sporočanje podatkov sta 35. člen Zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 09/2011) in Pravilnik o sporočanju podatkov za kemikalije (Uradni list RS, št. 35/2011).

Podatke o nevarnih kemikalijah mora sporočati pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki proizvaja kemikalijo v RS ali vnaša kemikalijo v RS za poklicno uporabo vključno z vnosom za neposredno uporabo v lastni proizvodnji.

Vprašanja v zvezi z uporabo in delovanjem aplikacije ISK se pošlje na e-naslov isk-ursk.mz@gov.si.

Tolmačenje Ministrstva za zdravje – Urada RS za kemikalije, glede uporabe podatkov iz seznama kemikalij, ki se zbirajo in vodijo v aplikaciji ISK, si preberite s klikom tukaj.

Delo na mrazu

Delo na mrazu

Glej tudi

Mikroklima 

Vročinski val – delo v prostorih in delo na prostem

Standardi

Osebna varovalna oprema

 

Predstavljamo določila predpisov, ki urejajo delo pri nizkih temperaturah. Posebej predstavljamo ureditev za delo v prostorih in posebej za delo na prostem.


Mraz v delovnih prostorih:

V letu 2022 bo zaradi višjih cen energentov morda pri nekaterih delodajalcih ogrevanje prostorov na nekoliko nižje temperature kot v preteklosti. Seznanjeni smo z obvestili nekaterih delodajalcev o nižjih načrtovanih temperaturah v delovnih prostorih in o obljubah, da bodo delavcem zagotovljena toplejša delovna oblačila.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih ne določa najnižje dovoljene temperature za delo v prostorih. V 25. členu določa zgolj, da mora delodajalec zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu. Pravilnik določa tudi, da mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje. Njihov seznam najdete na tej povezavi.

Pravilnik v 37. členu pa le določa, da temperatura tal delovnih prostorov ne sme biti nižja od 19 °C. Priloga III pravilnika tudi določa, da sme biti temperatura zraka v pomožnih prostorih v času kurilne sezone: garderoba 21 °C, kopalnica 24 °C, umivalnica 21 °C, stranišče 18 °C, soba za počitek 21 °C, soba za dežurstvo 21 °C, prostor za prvo pomoč 21 °C, prostor za noseče in doječe matere 24 °C, prostor za občasno ogrevanje delavcev 21 °C in prostor za sušenje, čiščenje in razkuževanje osebne varovalne opreme 21 °C.


Mraz pri delu na prostem:

Že omenjeni pravilnik v 94. členu določa, da mora delodajalec stalna delovna mesta na prostem v okviru tehnoloških možnosti urediti tako, da delavcem zagotovi varovanje pred vremenskimi vplivi. To seveda vključuje tudi varovanje pred mrazom. V istem členu pravilnik določa tudi, da mora delodajalec  delavcu, ki opravlja lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu, med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora v primeru, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 °C. Priloga III Pravilnika določa, da mora biti temperatura prostora za občasno ogrevanje delavcev najmanj 21 °C.

Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih pa v Prilogi 4 določa, da mora biti glede na uporabljene delovne metode in fizične obremenitve pri delu, med delovnim časom temperatura delovnega okolja primerna za človeški organizem. Temperatura v prostorih za počitek, prostorih za osebje, ki je trenutno v službi, v sanitarnih prostorih, jedilnicah in prostorih za nudenje prve pomoči mora ustrezati namembnosti takih prostorov.


Osebna varovalna oprema:

 

Vir: Zavas.si

 

Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa, da mora delodajalec delavcem zagotoviti osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu. Pravilnik o osebni varovalni opremi določa, da mora imeti osebna varovalna oprema ES-certifikat o skladnosti. Osebna varovalna oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, da se lahko pravilno namesti na uporabnika in da ostane na mestu v predvidenem obdobju, ob upoštevanju okoljskih dejavnikov, gibov, ki jih je treba napraviti, in položajev, v katerih je treba biti. Zato mora biti čim bolj prilagojena uporabniku z vsemi ustreznimi sredstvi, kot so primerni prilagodljivi in pritrdilni sistemi ali zagotovitev primerne nastavitve velikosti.

Osebna varovalna oprema, namenjena varovanju vsega telesa ali njegovih delov pred mrazom, mora imeti toplotno izolacijo in mehansko trdnost, ki ustrezata predvidljivim okoliščinam uporabe, za katere se oprema trži. Sestavni materiali in drugi sestavni deli, ki so primerni za varovanje pred mrazom, morajo imeti koeficient prenosa verjetnega toplotnega toka, kakor ga zahtevajo predvidljive okoliščine uporabe. Prožni materiali in drugi sestavni deli osebne varovalne opreme, namenjene uporabi v okolju z nizko temperaturo, morajo obdržati raven prožnosti, ki se zahteva za potrebne gibe in položaje. V predvidljivih okoliščinah uporabe mora biti priliv, ki ga osebna varovalna oprema prenese na uporabnika, dovolj majhen, da prepreči, da bi mraz, ki se kopiči med  nošenjem, na katerem koli zaščitenem delu telesa, vključno s konicami prstov na rokah in nogah, v kakršnih koli okoliščinah povzročil bolečino ali  poslabšanje zdravstvenega stanja. Osebna varovalna oprema mora čim bolj preprečevati vdor takšnih tekočin, kot je deževnica, in ne sme povzročati poškodb, ki nastanejo zaradi stika med njenim mrzlim varovalnim vrhnjim delom in uporabnikom. Če osebna varovalna oprema vsebuje dihalno napravo, mora ta v predvidljivih okoliščinah uporabe ustrezno izpolnjevati dodeljeno varovalno funkcijo. Proizvajalčeva navodila, ki spremljajo vsak tip osebne varovalne opreme, namenjen kratkotrajni uporabi v okoljih z nizko temperaturo, morajo navajati vse ustrezne podatke v zvezi z največjo dopustno izpostavljenostjo uporabnika mrazu, ki jo prenaša oprema.


Slovenski standard:

SIST EN 342:2018 Varovalna obleka – Oblačila in kompleti za zaščito pred mrazom: Ta dokument določa zahteve in preskusne metode za učinkovitost kompletov oblačil (tj. dvodelna obleka ali kombinezon) in kosov oblačil za zaščito proti vplivom mrzlih okolij. Ti vplivi vključujejo nizke temperature zraka, vlažnost in hitrost vetra. Prodor vode ni obravnavan v tem standardu, vendar lahko prisotnost vode močno vpliva na izolacijo oblačila. V primerih, ko se lahko vpliv vode predvidi, morajo biti oblačila ocenjena skladno s standardom EN 343. Zaščitni vplivi in zahteve za obutev, rokavice in ločena pokrivala ne spadajo na področje uporabe tega standarda. Za te vplive se uporabljajo standardi za posamezne izdelke.


V Sloveniji povzročajo zdravstvene težave zlasti huda vročina poleti in hud mraz pozimi. Vremenskim vplivom so še posebej izpostavljene nekatere skupine prebivalstva.

Priporočila NIJZ prebivalcem za ravnanje v mrzlem vremenu, jan. 2024

Zgodnji simptomi hipotermije vključujejo drhtenje, utrujenost, nerodnost in zmedenost. Ko telo izgublja vse več toplote, se lahko drhtenje ustavi, koža se obarva modro, očesne zenice se razširijo, utrip in dihanje se upočasni in lahko pride do izgube zavest. V primeru katerega koli od teh znakov in telesne temperature pod 35 °C, je stanje nujno in je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.

PRVA POMOČ:

  • topla soba ali zavetišče
  • odstranitev mokrih oblačil
  • segrejte sredine telesa – prsni koš, vrat, glavo in dimlje – z električno odejo, če je na voljo; pomaga tudi gretje preko stika kože na kožo pod ohlapnimi, suhimi plastmi odej, oblačil, brisač ali rjuh.
  • pitje brezalkoholnih toplih napitkov lahko pomaga zvišati telesno temperaturo, nikakor pa ne smemo piti alkoholnih pijač.

 

PRVA POMOČ, če takojšnja zdravstvena oskrba ni na voljo:

  • topla soba ali zavetišče
  • odstranitev mokrih oblačil
  • počasno ogrevanje prizadetih delov telesa  v mlačni vodi

 

Zelo pomembno je ozebline  preprečiti, saj so pri hujših stopnjah ozeblin poškodbe nepovratne. Omrzline delimo podobno kot opekline. Čeprav se končna slika posamezne stopnje ozebline razvije šele po 24 do 48 urah od nastanka, je ločevanje med posameznimi stopnjami pomembno. Od stopnje je odvisno, kakšne bodo posledice. Ločimo 4 stopnje. Stopnji 1 in 2 imenujemo povrhnje omrzline, ki jih uspemo navadno pozdraviti brez posledic. Stopnji 3 in 4 pa imenujemo globoke omrzline, ker prizadenejo tudi globlja tkiva in se navadno končajo z amputacijami.

  • Stopnja 1: Začetni odrevenelosti prstov sledijo bolečine in mravljinčenje. Koža je bleda, tu in tam pomodri. Ob ogrevanju prizadeti del dobi prvotno barvo. Ne pušča trajnih posledic.
  • Stopnja 2: Modrikasta koža je ponekod bleda. Na bledih mestih se po 12 urah pojavijo mehurji z bistro tekočino. Prisotna je močna bolečina. Ko se mehurji odluščijo, nastane nova koža, ki je za mraz lahko občutljivejša. Včasih se lahko pojavijo motnje znojenja.
  • Stopnja 3: Začetne bolečine izginejo, pojavi se popolna neobčutljivost. Modrikasta koža posivi in v 12 urah nastanejo mehurji s krvavkasto vsebino. Kljub zdravljenju težko preprečimo izgubo tkiva.
  • Stopnja 4: Bolečin ni. Temno siva barva kože napoveduje v obsežen propad tkiva.

PRVA POMOČ: Na prvo pomoč delitev v stopnje nima vpliva, saj je pri vseh stopnjah enaka. Izjemno pomembno je poskrbeti za hiter transport v zdravstveno ustanovo.

Če smo še vedno izpostavljeni vetru in mrazu je potrebno

  • sprostiti tesna mesta obleke,
  • zavarovati prizadete dele pred mrazom (rokavice, kapa) in preprečiti nadaljnje ohlajanje,
  • zavestnega spodbujati h gibanju, da preprečujemo podhladitev,
  • pije naj topel sladkan čaj,
  • začeti gretje omrznjenih rok pod pazduhami.

V zavetju

  • aspirin (1 tableto – 500 mg, prej preverimo morebitno alergijo, če nismo prepričani, ne damo ničesar),
  • s prizadetega dela najprej odstraniti ovire za krvni obtok (prstan, zapestnica, ura …),
  • ogrevanje:
    • hitro ogrevati prizadeti del telesa z namakanjem v topli vodi temperature 38–42 °C (v vodo lahko dodamo antiseptik, medicinsko milo, kamilice), 30 do 40 min in z dolivanjem tople vode ohranjamo stalno temperaturo take kopeli,
    • če se je prizadeto tkivo ogrelo po naravni poti ( v 24 urah na sobni temperaturi), se za hitro ogrevanje ne odločimo, saj bi s tem propad tkiva le pospešili,
    • če med transportom do zdravstvene ustanove ali zavetja (navadno v manj obljudenih predelih sveta) pričakujemo možnost vnovične izpostavljenosti mrazu ali celo vnovičnega omrznjenja, se za ogrevanje ne odločimo,
  • omrzline je potrebno sterilno oskrbeti (mehurjev ne prediramo zaradi možnosti dodatne okužba),
  • po mehkem prevezu poskrbeti za ustrezno imobilizacijo.

 


Pobude ZSSS za dopolnitev predpisov:

Dopolnitev pobude ZSSS o najvišji in najnižji temperaturi pri delu z dne 7. 7. 2022 in obvestilo o pobudi ETUC za direktivo EU o najvišji temperaturi na tej povezavi


E-novice ZSSS:

61/2022 e-novica ZSSS (7. 12. 2022): Delo na mrazu

Strah pred kemikalijami je nepotreben, če z njimi ustrezno ravnamo

Strah pred kemikalijami je nepotreben, če z njimi ustrezno ravnamo

10. posvet Kemijska varnost za vse: Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta in okolje (Laško, 23. in 24. oktober 2018) je svaril pred kemofobijo (nepotrebnim strahom pred kemikalijami) in poudaril, da je kemijska varnost ustrezno ravnanje s snovmi, ki so lahko potencialno nevarne, da bi bilo tveganje za naše zdravje in okolje čim manjše.

Tudi narava je nevarna, saj v njej najdemo številne naravne strupe. Pri ravnanju s kemikalijami se naj uporablja enaka previdnost kot pred strupi v naravi.

Posvet so organizirali Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Inšpektorat RS za delo, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Urad RS za kemikalije ter Zavod RS za šolstvo. Sofinancira pa ga je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu.  Posvet je potekal pod okriljem Evropskega tedna varnosti in zdravja pri delu ter evropske kampanje Zdravo delovno okolje 2018-2019: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta.

Program in prispevki s posveta na Portalu VZD (MDDSZ) na tej povezavi

_________________________________________________

E-učila:

Moj kemijski vodnik – e-orodje z nasveti za varno upravljanje z nevarnimi kemičnimi snovmi

Zaščita pred večjimi industrijskimi nesrečami – Seveso

Zaščita pred večjimi industrijskimi nesrečami – Seveso

Glej tudi 

Nezgode pri delu / poškodbe pri delu

Kemijske obremenitve pri delu

 

Značilnost večjih industrijskih nesreč je, da je prizadeto tudi okoliško prebivalstvo obrata in življenjsko okolje.

Iz spletne strani Evropske komisije: Večje industrijske nesreče z nevarnimi kemikalijami predstavljajo veliko nevarnost za ljudi in okolje. Povzročajo smrtne žrtve in velike gospodarske izgube ter ovirajo trajnostno rast. Vendar pa je uporaba velikih količin nevarnih kemikalij neizogibna v nekaterih industrijskih sektorjih, ki so ključnega pomena za sodobno industrializirano družbo. Za zmanjšanje teh tveganj so potrebni ukrepi za preprečevanje večjih nesreč ter za zagotavljanje ustrezne pripravljenosti in odzivanja, če se nesreče vseeno zgodijo.

V Evropi je katastrofalna nesreča v italijanskem mestu Seveso leta 1976 spodbudila sprejetje zakonodaje o preprečevanju in nadzoru takšnih nesreč. Tako imenovana direktiva Seveso (Direktiva 82/501/EGS) je bila pozneje spremenjena glede na izkušnje, pridobljene v poznejših nesrečah, kot so Bhopal, Toulouse ali Enschede, kar je privedlo do direktive Seveso II (Direktiva 96/82/ES). Leta 2012 je bila sprejeta direktiva Seveso-III (Direktiva 2012/18/EU), ki je med drugim upoštevala spremembe zakonodaje Unije o razvrščanju kemikalij in večje pravice državljanov do dostopa do informacij in sodnega varstva.

_________________________________________

Primeri “Seveso” nesreč:

Nesreča v kemijski tovarni v Seveso, Italija, leta 1976, pri 447 ljudeh kožne bolezni, zaradi tveganja prirojenih napak se je 26 nosečnic po posvetovanju odločilo za splav, 3.300 mrtvih živali, predstavitev v Wikipediji na tej povezavi

Nesreča v tovarni pesticidov v Bhopalu, Indija – Madja Pradeš,  leta 1984, ocene od 3.800 do 15.000 smrtnih žrtev, 558.125 poškodb, vključno z 38.478 začasnimi in delnimi ter 3.900 s hudimi in trajnimi poškodbami; predstavitev v Wikipediji na tej povezavi

Nesreča v nuklearki Černobil, leta 1986, Ukrajina (in Belorusija, kjer se je odložilo 60 % radioaktivnega prahu), 100 neposrednih žrtev, več kot 1000 ljudi je pozneje umrlo zaradi sevanja, evakuacija in preselitev približno 300.000 ljudi. Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 1998 pa je naštelo 212 mrtvih izmed 72.000 “likvidatorjev” (od približno 600.000).  Toda poročilo Združenih narodov iz leta 2005 navaja 56 neposrednih smrti (47 delavcev ob nesreči in 9 otrok z rakom ščitnice), ocenjeno pa je, da naj bi umrlo do 9000 ljudi zaradi dolgotrajnih bolezni, povezanih z nesrečo.; predstavitev v Wikipediji na tej povezavi

Eksplozija v skladišču ognjemetov v mestu Enschede, Overijssel, Nizozemska, leta 2000, umrlo 23 ljudi – vključno s štirimi gasilci, skoraj 1000 ranjenih, uničenih 400 domov in poškodovanih 1500 zgradb; predstavitev v Wikipediji na tej povezavi

Eksplozija kemične tovarne v Toulouse, Francija, leta 2001, 29 smrtnih žrtev, 2500 huje ranjenih in 8000 lažje ranjenih, predstavitev v Wikipediji na tej povezavi

Požar zbranih nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in industrije v podjetju Kemis Vrhnika, Slovenija, 15. 5. 2017, enajst oseb so evakuirali in jih začasno namestili pri sorodnikih, dva gasilca sta potrebovala zdravniško pomoč, potok Tojnica je bil po navedbah ribičev mrtev (Kemis je v nadaljevanju izvedel sanacijo 500 metrov struge), dim se je širil na avtocesto, a v prometu ni bilo večjih težav. Prebivalce na širšem območju se je pozivalo, naj ostanejo doma in zaprejo okna in vrata. NIJZ je ljudem priporočil naj zavržejo s sajami in drugače onesnažene vrtnine in kmetijske pridelke. Organizirala se je civilna iniciativa za preselitev Kemisa iz naselja. Na intervenciji sodelovalo 256 gasilcev, na zdravstveni primarni triaži 27 oseb, 24 policistov ter 5 oseb službe za podporo. Aktiviran je bil tudi celoten štab Civilne zaščite Vrhnika. Glej: Poročilo o analizah stanja voda, tal in zraka po požaru v podjetju Kemis na Vrhniki, Agencija RS za okolje na tej povezavi

Eksplozija v pretakališču kemikalij Melamin Kočevje, Slovenija, 12. 5. 2022: Zaradi  posledic dogodka je skupno umrlo 7 oseb in sicer je 5 oseb umrlo na kraju  (trije  državljani Slovenije in dva Bosne in Hercegovine), dve osebi pa  čez  nekaj  dni  na  zdravljenju  v  Kliničnem  centru  Ljubljana (drž. Slovenije in Makedonije). Lažje poškodovanih je bilo tudi 32 oseb, ki so se takrat  nahajale  v  neposredni  okolici objekta. Te osebe so utrpele lažje opekline  oziroma  so  bile  sprejete v zdravniško oskrbo zaradi vdihavanja ogljikovega  monoksida. Nastala pa je tudi večja premoženjska škoda tako na območju  tovarne  kot  v  okolici  na  raznih  objektih  in vozilih. Skupna ocenjena materialna škoda po nestrokovni oceni presega 37 milijonov evrov. Gasilci so preprečili dodatno eksplozijo rezervoarja z metanolom, ki bi baje zravnala pol Kočevja. Evakuacija bližnje ulice, o kateri se je odločalo, ni bila izvedena. Prekinitev proizvodnje v Melaminu – po ocenah potrebno 1,5 leta do ponovnega zagona v celoti. V Kočevju se je organizirala civilna iniciativa za preselitev Melamina iz Kočevja. Začasno odsvetovana uporaba vode iz nekaterih vodovodnih sistemov zaradi možnosti zatekanja onesnaževal iz tovarne Melamin prek rek Rinža oziroma Bilpa v vire pitne vode. Na intervenciji je sodelovalo približno 150 gasilcev, aktiviranih pa je bilo več kot 15 gasilskih društev. Pri intervenciji so sodelovali tudi pripadniki Slovenske vojske, ki so nudili logistično podporo s termovizijo na dronih.; Glej: E-novica ZSSS št. 21/2022 (13. 5. 2022): Šest mrtvih v eksploziji v Melamin Kočevje, in pobuda ZSSS za dopolnitev predpisov 22. 11. 2022 in 19/2023 e-novica ZSSS (6. 5. 2023): Pomanjkljivo ocenjevanje nevarnosti vzrok eksplozije 12. 5. 2022 v Melamin Kočevje

Izpust kromovega trioksida v okolje iz galvane Unior Zreče, Slovenija, 26. 10. 2022, prijavljene poškodbe na 460 avtomobilih, parkiranih v okolici, zdravstvenih posledic zaenkrat baje niso zabeležili. Krom VI je genotoksična kancerogena snov, ki povzroča poškodbe genskega zapisa, in pri katerem varen prag ne obstaja in ima torej lahko učinke na zdravje pri kateri koli koncentraciji. Okoliško prebivalstvo je bilo o izpustu obveščeno šele po 20 dneh, ker vodstvo obrata na telefonsko številko 112 ni takoj obvestilo Centra za obveščanje RS – CORS, ki je zadolžen za obveščanje javnosti. (Unior se je javnosti zaradi tega opravičil in obžaloval.) Obvestili so zgolj IRSOP, ki pa je nadzor izvedel šele 17. 11. 2022.; Glej: Iz Uniorja ušla manjša koncentracija kromovega trioksida, obveščen le okoljski inšpektorat, objave v medijih oktober/november 2022 in odgovor IRSOP o inšpekcijskem nadzoru z dne 22. 11. 2022, pobuda ZSSS za dopolnitev predpisov 22. 11. 2022

_________________________________________

Inšpekcijski nadzor:

Inšpektorat RS za okolje in energijo je od marca 2023 organ v sestavi Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Njihova poglavitna naloga je izvajanje nadzora nad spoštovanjem in izvrševanjem okoljske zakonodaje ter predpisov s področja elektroenergetike in strojne energetike ter izvajanje upravnih in strokovnih nalog na področju čezmejnega pošiljanja odpadkov, z izjemo radioaktivnih odpadkov.

Inšpekcija za okolje: Inšpektorji za okolje opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora nad spoštovanjem in izvajanjem nekaj sto predpisov, ki urejajo področje varstva okolja, izvajanja dimnikarskih storitev ter ravnanjem z gensko spremenjenimi organizmi

Zakon o varstvu okolja določa, da je treba za obrate večjega tveganja za okolje (SEVESO), za zavezance za ravnanje z odpadki ter za naprave, ki povzročajo onesnaževanje večjega obsega (zavezanci IED), zagotavljati redni nadzor. Vsako leto izdelajo načrt dela s seznamom inšpekcijskih zavezancev, ki so predmet inšpekcijskega nadzora v tekočem letu.

Nadzori v obratih SEVESO: V skupino ‘SEVESO’ obratov se šteje obrate, ki imajo v svoje obratovanje vključene nevarne snovi, zaradi katerih se na podlagi meril, določenih v predpisih, uvrstijo med obrate manjšega tveganja za okolje ali obrate večjega tveganja za okolje. Zakon o varstvu okolja določa, da se redni inšpekcijski nadzor v obratih večjega tveganja za okolje izvaja enkrat na leto, nadzor obratov manjšega tveganja za okolje pa enkrat na tri leta. Pri pregledu lahko po potrebi sodelujejo tudi inšpektorji, ki nadzirajo obrate tveganja po drugih predpisih (iz Inšpektorata RS za delo, Urada RS za kemikalije, Inšpektorata RS za notranje zadeve, Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ali Inšpektorata RS za infrastrukturo). Za nadzor teh obratov na inšpektoratu vsako leto pripravijo načrt nadzorov v skladu s katerim izvajamo redne nadzore ‘SEVESO’ obratov. Vir: spletna stran IRSOP

Letna poročila o izvedenih nadzorih v obratih večjega ali manjšega tveganja za okolje – SEVESO poročila

_________________________________________

Slovenski register obratov SEVESO (obrati manjšega in večjega tveganja za okolje):

Na tej povezavi

HAZOP standard ali študija nevarnosti in operativnosti je sistematičen način za ugotavljanje možnih tveganj v delovnem procesu. Pri tem pristopu se postopek razčleni na korake in vsaka sprememba v delovnih parametrih se upošteva za vsak korak, da bi ugotovili, kaj bi lahko v teku projekta potencialno šlo narobe. HAZOP standard se pogosto uporablja pri kompleksnejših konstrukcijah, kjer so tveganja za napake že sama po sebi velika. Vir: BUREAU VERITAS

_________________________________________

Predpisi:

Direktiva Seveso III: DIREKTIVA 2012/18/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES

Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic  – Izvedba direktive Seveso III

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN)

Zakon o varstvu okolja (ZVO-2)

 

Azbest

Azbest – najpogostejši ubijalec na delovnem mestu

 

Glej tudi: 

Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

 

Azbest je še vedno ne le po vsem svetu ampak tudi pri nas najpogostejši ubijalec na delovnem mestu, čeprav je Slovenija proizvodnjo z azbestom prepovedala 20. 12. 1996. Uporaba azbesta na ravni EU je prepovedana od 1. 1. 2005. Zaradi dolgotrajne latentne dobe danes umirajo delavci, ki so bili azbestu izpostavljeni pred njegovo prepovedjo. Toda azbest je še vedno vgrajen v številnih stavbah in izdelkih. Sprošča se v primeru sanacije dotrajanega materiala in prenov. Zato je še vedno vzrok za nova obolevanja in smrti, ki bi se jim lahko izognili. Kar 78 % poklicnih rakov, ki so priznani v državah članicah EU, je povezanih z azbestom. V letu 2019 je zaradi azbesta v EU umrlo 90.730 ljudi. Število umrlih celo narašča. Glede na ocene ugledne znanstvene revije The Lancet in raziskav Evropskega parlamenta naj bi jih bilo do leta 2029 že 120.000 letno (raziskava, na katero se sklicuje ta podatek).

Slika: Smrti zaradi poklicnega raka, povzročenega z azbestom, EU 27, 2019 (ocena za EU 27 – 88.520 in za Slovenijo – 435 smrti); Vir: Strokovna revija The Lancet, okt. 2020

Komentar: Pravi vzrok mnogih azbestnih bolezni ni prepoznan, ker pri postavljanju diagnoze ni bila znana izpostavljenost bolnika azbestu zaradi dolge latentne dobe od izpostavljenosti do izbruha bolezni.

 

Statistika MDDSZ o pojavnosti azbestnih poklicnih bolezni v Sloveniji v letu 2021

Azbest je uvrščen v skupino 1 rakotvornih snovi, kar pomeni, da se šteje za nedvomnega povzročitelja raka pri ljudeh. Zdravje je ogroženo, ko se pri posegih v materiale, ki vsebujejo azbest, sproščajo in vdihavajo azbestna vlakna, na primer med obnovo stavb. Vdihavanje azbestnih vlaken lahko povzroči kronične pljučne bolezni, kot so pljučni rak, mezoteliom in rak prebavil ter azbestozo (hudo brazgotinjenje pljuč), pri čemer med izpostavljenostjo in prvimi znaki bolezni v povprečju preteče 30 let. Raziskava v Belgiji je leta 2015 pokazala, da je življenje delavcev, ki so delali z azbestom, v povprečju za 21 let krajše v primerjavi z dolžino življenja ostalega prebivalstva.

 

OPOMBA: To so podatki o verificiranih azbestnih poklicnih boleznih do leta 2022 in ne podatek o posledičnem številu umrlih. Uradnega podatka o umrlih zaradi azbestnih poklicnih bolezni namreč ni.

Vir: MDDSZ, 20. 10. 2022

_________________________________________

O nevarnostih azbesta:

Glej Informativni list o dejstvih v zvezi z azbestom, Roadmap on carcinogenes

 

                                                                       Iz publikacije HesaMag, št. 27, 2023

_________________________________________

Poklicne bolezni:

Po Pravilniku o poklicnih boleznih:

OPOMBA: Pravilnik v 4. členu določa: “Za poklicne bolezni s seznama poklicnih bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu, se uporablja predpis, ki ureja pogoje za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merila za določitev višine odškodnine.”

Priloga 1 pa vseeno določa v skladu s priporočili EU naslednje azbestne poklicne bolezni:

301.21 Azbestoza

301.22 Mezoteliom po vdihavanju azbestnega prahu

302 Zapleti zaradi azbesta v obliki bronhialnega raka

306 Fibroze plevre z oteženim dihanjem, ki jih povzroči azbest

308 Pljučni rak po vdihavanju azbestnega prahu

 

Po Pravilniku o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine

azbestoza

bolezen plevre

pljučni rak

maligni mezoteliom plevre in/ali peritoneja

rak druge lokalizacije

_________________________________________

Veljavna slovenska mejna vrednost:

Delodajalec mora zagotoviti, da koncentracija azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu ne presega mejne vrednosti za azbest, ki znaša 0,1 vlakna na cm3 v osemurnem časovno tehtanem povprečju. Delodajalec mora zagotoviti, da delavci niso izpostavljeni koncentraciji azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu, višji od mejne vrednosti.

Slovenska mejna vrednost je enaka trenutni EU mejni vrednosti. Posamezne države članice EU imajo različne nacionalne mejne vrednosti, ki pa ne smejo biti višje od EU mejne vrednosti, lahko pa so nižje. Nižjo od evropske imajo v EU zgolj Danska, Nizozemska (0,002 vl/ cm3 na 8 ur), Nemčija in Francija (0.1 vl/cm3 na 1 uro). Zunaj EU pa imata nižjo mejno vrednost zgolj Švica (0,01 vl) in Japonska (0,03 vl).

OPOMBA: V času Jugoslavije je bila predpisana mejna vrednost 172 vlaken na cm3. (Baje se je pri objavi v Uradnem listu za eno mesto zamaknila decimalna vejica, vendar napake niso nikoli popravili.)

OPOMBA: ZSSS je ministru za delo 26. 4. 2023 predlagala mejno vrednost poklicne izpostavljenosti azbestu 0,001 vlakna/cm3, na tej povezavi

_________________________________________

Aktualno – predlogi za ostrejšo mejno vrednost v EU in Sloveniji:

28. 6. 2023: Novica Evropske komisije: Boljša zaščita delavcev pred azbestom: Komisija pozdravlja politični dogovor o reviziji predpisov EU

Komisija pozdravlja politični dogovor med Evropskim parlamentom in državami članicami o predlogu Komisije za posodobitev direktive EU o azbestu pri delu.

To je pomemben korak k boljši zaščiti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu. To je del celovitega pristopa Komisije za boljšo zaščito ljudi in okolja pred azbestom ter zagotovitev prihodnosti brez azbesta.

Azbest je zelo nevarna snov, ki povzroča raka in je še vedno prisotna v številnih stavbah ter je vzrok za številne smrti v EU, ki se jim je mogoče izogniti. V skladu s političnim dogovorom in najnovejšimi znanstvenimi dokazi bodo nova pravila zagotovila, da v prehodnem obdobju noben delavec ne bo izpostavljen koncentraciji več kot 0,01 azbestnih vlaken na kubični centimeter (f/cm³). To je desetkrat manj od prejšnje mejne vrednosti izpostavljenosti.

Po tem prehodnem obdobju so se Evropski parlament in države članice EU dogovorili o tako imenovanem “dvojnem modelu”, ki državam članicam omogoča, da izbirajo med:

  • mejno vrednostjo, ki je enaka 0,01 vlakna na cm³, vključno s tanjšimi azbestnimi vlakni, ali
  • mejno vrednostjo, ki je enaka 0,002 vlakna na cm³, brez vključitve tanjših azbestnih vlaken.

Komisija bo državam članicam zagotovila smernice za lažje izvajanje revidirane direktive, ki bodo zajemale vidike, kot so prehod na sodobnejše metode štetja vlaken, programi usposabljanja in osebna zaščitna oprema.

Sporazum vključuje tudi prehodno obdobje, v katerem bodo države članice lahko prešle na sodobnejšo in občutljivejšo metodo za štetje azbestnih vlaken, in sicer s sedanje mikroskopije s faznim kontrastom na elektronsko mikroskopijo.

Potem ko bosta Evropski parlament in Svet uradno potrdila sporazum, bodo imele države članice dve leti časa, da direktivo EU vključijo v nacionalno zakonodajo.

Povezava na novico

Celoviti dokumenti Evropske komisije na tej povezavi

_________________________________

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. oktobra 2021 s priporočili Komisiji o varstvu delavcev pred azbestom, v slovenščini

 

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o prizadevanjih za prihodnost brez azbesta: evropski pristop k obravnavi zdravstvenih tveganj azbesta; v angleščini; Brussels, 28.9.2022; COM(2022) 488 final

Originalni naslov v angleščini: COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS on working towards an asbestos-free future: a European approach to addressing the health risks of asbestos

    • sporočilo o prizadevanjih za prihodnost brez azbesta, ki celovito obravnava azbest, od izboljšanja diagnosticiranja in zdravljenja bolezni, ki jih povzroča azbest, do prepoznavanja in varnega odstranjevanja azbesta ter ravnanja z njegovimi odpadki;
    • predlog sprememb direktive o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, katerega cilj je izboljšanje zaščite delavcev z znatnim znižanjem mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti azbestu.

_________________________________

MDDSZ je na svojem spletnem seminarju 20. 10. 2022 napovedalo sprejem nove nacionalne mejne vrednosti za azbest 0,01 vlakna na cm3, kot jo je 28. 9. 2022 za novo EU vrednost predlagala Evropska komisija!

Spletni seminar MDDSZ Azbest v delovnem okolju, 20. oktobra 2022, program na tej povezavi

OPOMBA: ETUC se zavzema za mejno vrednost 0,001 vl/cm3.

PPT drsnice in posnetek seminarja bodo po napovedih objavljene na portalu Varnost in zdravje pri delu: http://www.osha.mddsz.gov.si/

 

MDDSZ 20. 10. 2022: Odločili so se predlagati mejno vrednost 0,01 vlakna na cm3 na 8 ur kot eno od 3 predlaganih opcij v EU zaradi najugodnejšega razmerja med stroški in koristmi (70).

 

 

 

 

 

MDDSZ 20. 10. 2022: Izračun dolgoročne koristi zaradi ostrejše mejne vrednosti za azbest

 

 

_________________________________________

Stališča ZSSS o azbestu:

ZSSS povzema stališča Evropske konfederacije sindikatov ETUC glede mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti v EU in posledično v Sloveniji.

Evropska komisija predlaga novo evropsko mejno vrednost za azbest ena stotinka (0,01) vlakna na cm3. ETUC, delavska interesna skupina v Svetovalnem odboru Evropske komisije za varnost in zdravje pri delu (ACSH) in Evropski parlament pa se zavzemajo za evropsko mejno vrednost za azbest v višini ene tisočinke (0,001) vlakna azbesta na 1 cm3, glej na tej povezavi. ETUC namreč meni, da ni varne mejne vrednosti za azbest in da si je treba postavljati ambiciozne cilje, ki nas prisilijo, da iščemo odgovarjajoče tehnologije, ki omogočajo dejansko izvedbo. Sindikati na splošno zavračamo socialno-ekonomske kriterije pri določanju EU mejnih vrednosti – sprejemanje mejne vrednosti, ki naj bi bila ekonomsko sprejemljiva in ne bi bila neproporcionalno breme za gospodarstvo.

To bi dejansko bila tehnološko težko dosegljiva mejna vrednost. Toda tehnologija napreduje, zato je danes tehnološko možno, kar pred leti še ni bilo. Pa tudi spoznanja znanosti o škodljivosti azbesta napredujejo. Zato je potrebna posodobitev. Potrebno je natančno določiti metodologijo za merjenje prisotnosti azbestnih vlaken in učinkovit inšpekcijski nadzor, dovolj pogost, da se ga delodajalci bojijo. Če je nekaj napisano v Uradnem listu RS, še namreč ne pomeni, da se v praksi izvaja.

 

 

Vir slike: MDDSZ 20. 10. 2022

Stališče stroke medicine dela v Sloveniji je, da je bolje, da se vgrajeni azbest ne odstranjuje, ker se pri tem v atmosfero sproščajo azbestna vlakna. Stališče ETUC pa je, da se naj vgrajeni azbest načrtno odstranjuje, saj sicer zgolj na prihodnost prelagamo soočanje z njim. Slej ko prej se namreč vsak gradbeni material obrabi in prenova se mora izpeljati.

Azbestne bolezni pogosto izbruhnejo zaradi dolge latentne dobe šele po upokojitvi, zato se sindikati zavzemamo za sistemsko ureditev obdobnih zdravstvenih pregledov za izpostavljene delavce tudi po upokojitvi.

Prav tako ZSSS predlaga digitalizacijo podatkov o izpostavljenih delavcih na nacionalni ravni, da se ne izgubijo podatki v primeru prenehanja poslovanja delodajalca. Glej arhiv stališč ZSSS.

Poziv ZSSS Kanadi: Vlada Kanade naj ustavi agresivno trženje in promocijo azbesta v Indiji, Zimbabveju, Braziliji in drugih nerazvitih državah, 28. april 2006

Pobuda ministru za delo Luki Mescu za mejno vrednost poklicne izpostavljenosti azbestu 0,001 vlakna/m3, 26. 4. 2023, na tej povezavi

_________________________________________

Smernice za varno delo z azbestom v slovenščini:

Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom: za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo, 2006, Odbor EU višjih inšpektorjev za delo (SLIC)

 

Povzetek za inšpektorje za delo

Povzetek za delodajalce

Evropska kampanja proti azbestu 2006

Dodatek o položaju v različnih državah

 

 

 

 

 

_______________________________

Nacionalne smernice za azbest, zaključno poročilo projekta od 1. 12. 1998 do 31. 10. 1999, Inštitut za varovanje zdravja RS (danes NIJZ), Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana

 

Dodatno posamezna poglavja:

Kazalo

Cilji

Poglavje 2.1. Proizvodnja azbestnih izdelkov

2.1. Podjetja ki so uporabljala azbest

3.1. Obolevnost

Priloga 1: število uvoženih ton azbesta po letih

Priloga 4: število izpostavljenih delavcev

Število izpostavljenih delavcev

Priloga 6: kako varno delati z azbestom

Podjetja, ki so uporabljala azbest

Predpisi o azbestu

 

Azbest na strehi cementarne Salonit Anhovo pred ustavitvijo azbestne proizvodnje, MDDSZ, 20. 10. 2022

 

_________________________________________

Iz zgodovine azbestne proizvodnje v Sloveniji:

 

 

 

 

 

 

Zemljevid, ki kaže, kje v Sloveniji so ljudje obolevali zaradi mezotelioma, ki ga povzroča prav azbest, iz publikacije NIJZ Azbest, nikoli dokončana zgodba, 2015.  Kaže, da so zaradi mezotelioma ljudje umirali po vsej Sloveniji, največ primerov pa je bilo v Anhovem, Ljubljani, Mariboru in Kopru z okolicami. Azbest torej ni le problem Salonita iz Anhovega ampak vse Slovenije.

 

Azbestna proizvodnja v Anhovem se je začela leta 1921. Ker so v cementarni Salonit Anhovo v 1970-tih letih prešli z mokre na bolj produktivno suho tehnologijo, se je izredno povečala prašnost. Posledice so se pokazale v 1990-tih letih, ko se je med zaposlenimi začelo tako množično in mučno umiranje, da ga ni bilo mogoče spregledati. Severnoprimorski poslanci so leta 1996 vložili predlog zakona za prepoved azbestne proizvodnje in za proračunsko pomoč za prestrukturiranje v neazbestno proizvodnjo. Z zakonom se je obolelim delavcem uredil tudi postopek priznavanja statusa azbestne poklicne bolezni, sistem odškodnin in možnost predčasne upokojitve.

 

 

 

 

Dve pričevanji, ki pojasnita, kako so se v Anhovem ljudje ravnodušno odzivali na azbest pred izbruhom azbestnih poklicnih bolezni v 1990-tih letih, iz publikacije Azbest, nikoli dokončana zgodba, NIJZ, 2015

 

Pričanje o posledicah dela z azbestom do prepovedi azbestne proizvodnje v Sloveniji, 2023

 

Leta 1999 je posebno priznanje Avgusta Kuharja prejela skupina strokovnjakov iz Salonita Anhovo za njihovo vlogo pri ukinjanju azbestne proizvodnje. Predlagatelj ga je utemeljeval z enormnostjo situacije, ki so jo reševali. Niso zapustili podjetja, ki se je potapljalo, ampak so iskali strokovne rešitve za podjetje in državo. Miran Gabrijelčič, ki je npr. vso delovno dobo delal v podjetju Salonit Anhovo, je vodil pripravo strokovnih podlag za azbestno zakonodajo. 

Iz utemeljitve podelitve priznanja iz leta 1999: Strokovni delavci službe varstva so zaslužni  zlasti za: prispevek pri tehničnih in zakonskih aktivnostih za zmanjšanje kontaminacije delovnega okolja z azbestom, pobudo za sprejetje mednarodno usklajenih državnih standardov, pobudo za izdajo zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne v neazbestno proizvodnjo in pravilnika o določitvi bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, in ker so s svojimi idejami in izkušnjami strokovno vodili in usposabljali strokovnjake za dekontaminacijo objektov in prostorov po ukinitvi azbestne proizvodnje, sedaj pa svoje znanje in izkušnje posredujejo stroki in vladni medresorski komisiji za ravnanje z nevarnimi snovmi – podkomisija za azbest.

Za zgodovinski spomin prvi zakon in pravilnik iz let 1996 in 1997 (ne veljata več) – na tej povezavi

  • Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPPAI), Uradni list RS, št. 56-3229/1996 z dne 11.10.1996
  • Pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/1997)

OPOMBA: Predlog ZPPPAI, ki je učinkovito ukinil in prestrukturiral slovensko azbestno proizvodnjo, je v zakonodajni postopek vložilo sedem severnoprimorskih poslancev in ne vlada. 

_________________________________________

100 let od prve potrditve smrtonosnosti azbesta do prepovedi azbestne proizvodnje:

Že leta 1899 je H. Montague Murray prvi opozoril na negativne učinke azbesta na zdravje. Prva dokumentirana smrt, povezana z azbestom, je bila leta 1906. V začetku leta 1900 so raziskovalci začeli opažati veliko število zgodnjih smrti in pljučnih težav v mestih, kjer so kopali azbest. Prvo takšno študijo je leta 1900 opravil Murray v bolnišnici Charing Cross v Londonu, kjer je pri posmrtni preiskavi odkril sledi azbesta v pljučih mladega moškega, ki je umrl zaradi pljučne fibroze, potem ko je 14 let delal v azbestni tekstilni tovarni. Adelaide Anderson, inšpektorica za tovarne v Veliki Britaniji, je leta 1902 azbest uvrstila na seznam škodljivih industrijskih snovi. Podobne preiskave so bile opravljene v Franciji leta 1906 in Italiji leta 1908. Prva diagnoza azbestoze je bila postavljena v Združenem kraljestvu leta 1924. Nellie Kershaw je bila od leta 1917 zaposlena v podjetju Turner Brothers Asbestos v Rochdaleu v Velikem Manchestru v Angliji, kjer je predla surova azbestna vlakna v prejo. Zaradi njene smrti leta 1924 so opravili uradno preiskavo. Vir: Wikipedia

OPOMBA: Azbestna proizvodnja v Anhovem se je začela leta 1921.

_________________________________________

Azbest na svetovnem tržišču:

Čeprav je EU prepovedala azbestno proizvodnjo, pa jo še dovoljujejo številne manj o nevarnostih azbesta ozaveščene države. Doslej je azbestno proizvodnjo po svetu prepovedalo 66 držav (vključno s Slovenijo). Azbestna proizvodnja pa je še vedno legalna npr. v ZDA, Mehiki in Vietnamu. Vir: Wikipedia

ZDA, novica 18. 3 2024: prepoved krizotilnega azbesta v ZDA od 18. 3. 2024 dalje, glej novico ameriških sindikatov AFL-CIO in poziv, naj oblasti v ZDA kmalu prepovedo tudi druge vrste azbesta

Po prepovedi azbestne proizvodnje v razvitih državah, se je ta “umazana industrija” začela seliti v nerazvite države. Lučka Böhm je leta 2000 zapisala: “Spominjam se, da se je že pred letom 1986 (pojasnilo: takrat je ILO sprejela svojo konvencijo o azbestu) začel prenos »umazane« azbestne proizvodnje iz zahodne Evrope v manj osveščene države. Sindikat v enem izmed slovenskih podjetij je takrat zagrozil z organiziranjem stavke, če se bo prevzela proizvodnja pletenja azbestnih vrvi. Ti sindikalisti so pripovedovali, da je bila ta proizvodnja potem uvedena v Bosni in Hercegovini. Imeli so celo nekakšno slabo vest, ker so zavrnili delo in nova delovna mesta.”; Vloga in aktivnosti sindikatov pri varovanju zdravja delavcev, referat Lučke Böhm, ZSSS, Mednarodno strokovno srečanje »Kako zmanjšati posledice izpostavljenosti azbestu«, Nova Gorica, 9. november 2000

Pomembna svetovna izvoznika azbesta sta Kanada in Rusija. Federacija sindikatov delavcev v gradbeništvu in lesarstvu (Building and Wood Workers International – BWI) je poročala celo o zamolčanju / zanikanju nevarnosti azbesta na tržiščih držav v razvoju. Leta 2006 pa je opozorila, da tega ne delajo le izvozniki ampak celo kanadska vlada.

Poziv ZSSS Kanadi: Vlada Kanade naj ustavi agresivno trženje in promocijo azbesta v Indiji, Zimbabveju, Braziliji in drugih nerazvitih državah, 28. april 2006

Črka a na embalaži opozarja, da je v izdelku azbest!

_________________________________________

Priročniki o varnem delu z azbestom:

Varno delo z azbestom, priročnik MDDSZ, 2002

Promocija zdravja za varno delo z azbestom, Glasnik KIMPDŠ, 2016

Varno odstranjevanje azbestcementne kritine, priročnik, KIMPDŠ, 2016

Video o varnem delu za krovce, KIMPDŠ, na tej povezavi

Splošno o azbestu, Janja Šešok, IVZ, 2006

Azbest v gradbeništvu, EU OSHA, Facts/Dejstva, 2004

 

 

 

_________________________________________

Predpisi o varnem delu z azbestom:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine

Shema za določanje odškodnine za posamezne vrste poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 10/2010)

Pravilnik o poklicnih boleznih

Priloga 1: Seznam poklicnih bolezni

Priloga 2: Vloga za ugotavljanje poklicne bolezni

Priloga 3: Ugotovitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo

 

 

 

 

 

 

O čem mora delodajalec usposobiti delavce, ki delajo z azbestom, IRSD, 20. 10. 2022

 

__________________________________________

Predpisi o varnem ravnanju z azbestom:

Pristojen organ: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom (ZOPDA)

Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo (ZUOKPOE)

Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest

Uredba o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest

Uredba o emisiji azbesta v zrak in pri odvajanju industrijske odpadne vode iz naprav, v katerih se uporablja azbest

Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih

Uredba o odlagališčih odpadkov

Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin

Okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje azbesta – na SPOT

Okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje azbesta | SPOT (gov.si)

Evidenca oseb, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje azbesta 

Vir slike: IRSD 20. 10. 2022

_________________________________________

Mednarodni predpisi:

DIREKTIVA 2009/148/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP)

Konvencija ILO št. 162 o varnosti pri uporabi azbesta, 1986, ratificirana 1992, (angleška verzija), (slovenska verzija)

_________________________________________

Publikacije in raziskave:

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, 2016

POKLICNI RAK, ZAPOSTAVLJENA BOLEZEN, 2007

Problem azbesta kot nevarnega proizvoda, diplomsko delo, Klementina Jezeršek, 2002

Azbestna problematika v Sloveniji, diplomsko delo, Nataša Bratuž, 2008

Azbest, nikoli dokončana zgodba, NIJZ, 2015

_________________________________________

Kampanje:

Kampanja 28. april, mednarodni delavski dan spomina na umrle na delovnem mestu (Glej statistiko od 2006 dalje zbrano ob 28. aprilu!)

Kampanja Nič smrti pri delu, 2022

Kampanja STOP poklicnemu raku, 2015

_________________________________________

E-novice ZSSS o azbestu:

16/2023 e-novica ZSSS (26. 4. 2023): Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2023, mednarodnem delavskem spominskem dnevu

17/2023 e-novica ZSSS (28. 4. 2023): ETUC: Žrtve azbestnega poklicnega raka in njihove družine pozivajo voditelje EU

56/2022 e-novica ZSSS (9. 11. 2022): Napovedana nova mejna vrednost za azbest

48/2022 e-novica ZSSS (5. 10. 2022): Spletni seminar Azbest v delovnem okolju, 20. oktobra 2022

9/2020 e-novica ZSSS (6.3.2020): Posvetovanja ECHA o mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost azbestu in kadmiju

45/2017 e-novica ZSSS (25. 10. 2017: Svarilo: abrazivni pesek podjetja podjetja Eurogrit / Sibelco je onesnažen z azbestom

2/2016 e-novica ZSSS (6. 1. 2016): Delavci v belgijski azbestno-cementni industriji umrli v povprečju 21 let prej

22/2016 e-novica ZSSS (8. 4. 2016): Verificirane azbestne poklicne bolezni v Sloveniji v letu 2015

Gospodarske spodbude za vlaganje v varnost in zdravje pri delu

Gospodarske spodbude za vlaganje v varnost in zdravje pri delu

 

 

Legenda glavnih vzrokov stroškov v zvezi s poklicnim zdravjem v EU:

zeleno = rak

rumeno = mišično-kostna obolenja

oranžno = ožilje

rjavo = poškodbe

modro = ostalo

Glej tudi: Obvezno zavarovanje

 

Dojemanje varnosti in zdravja pri delu zgolj kot strošek brez upoštevanja njune dodane vrednosti tako za posel delodajalca kot za delavca in družbo v celoti, je kratkovidno. Številne mednarodne raziskave so dokazale dvo- do štirikratno gospodarsko korist vsakega v varnost in  zdravje investiranega evra.

Pomanjkljivost slovenskega sistema varnosti in zdravja pri delu je, da nima gospodarskih spodbud/nagrad za delodajalce, ki vlagajo v varnost in zdravje pri delu. Prispevne stopnje delodajalca za zdravstveno in invalidsko zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni so namreč enotne za vse slovenske delodajalce ne glede na pogostnost poklicnih zdravstvenih okvar zaposlenih delavcev. V državah EU z razvitim sistemom gospodarskih spodbud imajo posebne poklicne zavarovalnice z diferenciranimi prispevnimi stopnjami za ekonomsko nagrajevanje in kaznovanje delodajalcev glede na poklicno obolevanje zaposlenih delavcev.

Država pa lahko daje tudi druge gospodarske spodbude delodajalcem, ki jim olajšajo odločitev za vlaganje v varnost in zdravje pri delu svojih zaposlenih (davčne olajšave ipd.).

__________________________________________

Raziskave:

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) je objavila ocene stroškov smrtnih in ostalih poklicnih nezgod in bolezni v Evropi, ki kažejo, kolikšen delež stroška zaradi poškodb pri delu in poklicnih bolezni neodgovorni delodajalec zvrne na družbo in delavca samega. Delodajalec sam (odvisno od posamezne države in njenega sistema) nosi zgolj 20 % stroškov, družba do 20 %, delavec in njegova družina pa od 60 % do 80 % (upošteva se tudi poslabšana kvaliteta življenja in znižan dohodek).

Glej: 40/2019 e-novica ZSSS (23.8.2019): Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je objavila ocene stroškov smrtnih in ostalih poklicnih nezgod in bolezni v Evropi

__________________________________________

Orodja: Stroški za družbo zaradi poškodb in bolezni pri delu

S tem orodjem za prikaz podatkov so predstavljeni glavni izsledki projekta, ki so ga izvedli Mednarodna organizacija dela (MOD)finsko Ministrstvo za socialne zadeve in zdravjefinski Inštitut za zdravje pri deluInštitut za varnost in zdravje pri delu (WSH) v Singapurju,Mednarodna komisija za zdravje pri delu (ICOH) in agencija EU-OSHA, da bi razvili svetovne ocene poškodb in bolezni, povezanih z delom. Statistični podatki temeljijo na tistih, ki so na voljo na mednarodni ravni, in se v glavnem opirajo na podatkovne vire Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in MOD.

Pri izračunu so bila za merjenje zdravja pri poklicnih poškodbah in boleznih, povezanih z delom, uporabljena leta življenja, izgubljena zaradi bolezni, invalidnosti ali prezgodnje smrti. Te ocene so bile predstavljene v sodelovanju z MOD na XXI. svetovnem kongresu o varnosti in zdravju pri delu v Singapurju septembra 2017.

Orodje je dostopna vizualna predstavitev podatkov o tem, kolikšne stroške pomenijo poškodbe in bolezni, povezane z delom, za družbo, in pokriva vse dele sveta, hkrati pa nudi podrobnejše podatke na ravni držav članic EU. Stroški za družbo so prikazani v denarni obliki in kot odstotni delež bruto domačega proizvoda (BDP). Poleg tega je predstavljena tudi porazdelitev let življenja, izgubljenih zaradi bolezni, invalidnosti ali prezgodnje smrti, glede na glavne vzroke, povezane z delom (rak, bolezni obtočil, kostno-mišična obolenja in poškodbe).

Na voljo sta tudi glosar pogosto uporabljenih izrazov in podroben opis metodologije raziskave.

Dostop do orodja za prikaz

__________________________________________

Več na naslednjih povezavah:

Arhiv stališč ZSSS na tej povezavi

O gospodarskih spodbudah v EU na spletni strani EU OSHA

Stroški za družbo zaradi poškodb in bolezni pri delu – vrednost varnosti in zdravja pri delu za družbo, infografika EU OSHA

Globalno poročilo WHO in ILO iz septembra 2021 o bremenu bolezni in poškodb, povezanih z delom, za obdobje 2000-2016 (v angleščini) na tej povezavi

Spletna stran Melamina o izrednem dogodku 12. 5. 2022 in sanaciji

Spletna stran Melamina o izrednem dogodku 12. 5. 2022 in sanaciji

Spletna stran Melamin Izredni dogodek – Melamin – Izredni Dogodek

Povzeto 19. 9. 2022

Pojasnilo: Besedilo v rdeči barvi so poudarki ZSSS in ne Melamina.

IZREDNI DOGODEK

Dne 12.5.2022. je na območju tovarne Melamin d. d. Kočevje prišlo do delovne nesreče, to je do dogodka dogodka višje sile, in sicer je ob 8:37 zjutraj prišlo do eksplozije in požara. Dogodka nismo pričakovali smo pa nemudoma pričeli izvajati vse potrebne aktivnosti za zagotovitev varnosti zaposlenih, preprečitev ekološke škode in zaustavitev požara ter s tem preprečitev nadaljnje materialne škode. V naši tovarni imamo sprejete vse zahtevane in ustrezne varnostne ukrepe ter pridobljene vse zahtevane varnostne certifikate. Glede na navedeno se dogodku tudi nismo mogli izogniti ali ga odvrniti.

Ta dogodek je podjetju poleg nenadomestljivih človeških izgub povzročil tudi veliko materialno škodo, nadaljnja škoda pa bo nastala zaradi trenutno onemogočene proizvodnje.

V podjetju smo takoj pričeli izvajati vse potrebne aktivnosti za odpravo posledic dogodka , izvajati sanacijo škode vse skupaj za čim prejšnjo ponovno vzpostavitev proizvodnje.

Koliko časa bo potrebnega za sanacijo in ponovno vzpostavitev proizvodnje je težko natančno napovedati, vendar so naše grobe ocene glede tega sledeče:

Najprej načrtujemo zagon kotlovnice na biomaso ter proizvodnjo v programski enoti Obutvena industrija, v roku približno meseca in pol pa tudi vzpostavitev proizvodnje v programski enoti Lesna industrija ter proizvodnje klejiv v programski enoti Kemična industrija. Deluje pa že linija za proizvodnjo sipkih materialov za gumarsko industrijo.

V preostalem delu se najprej pričakuje zagon reaktorjev R-1 in R-2 za proizvodnjo melaminskih smol, saj sta imela ta dva reaktorja tudi ločene procesne računalniške sisteme, ki niso bili poškodovani. Za delovanje teh dveh reaktorjev je potrebno popraviti potrebno infrastrukturo.

Načrtujemo, da bomo v obdobju 3-9 mesecev vzpostavili približno 30% proizvodnje, vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred dogodkom, pa bi bilo po naših načrtih lahko postopoma doseženo v roku 12-18 mesecev.

Škoda, ki je in še bo nastala zaradi nesreče, je zelo velika, saj obsega materialno škodo, stroške sanacije, popravila, investicije, čiščenje in odvoz odpadkov, plače in škode povzročene tretjim. Zaradi izpada prihodkov bo v tem času nastala izguba poslovanja.

Grob obseg škode trenutno ocenjujemo na približno 37 mio EUR. V tej fazi seveda še ni bilo mogoče ugotoviti vseh posledic dogodka in natančno opredeliti vse nastale škode, zato je precej verjetno, da bo končni znesek višji.

______________

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 03. 06. DO 10.6.2022

VARSTVO OKOLJA

METEORNE VODE

  • Vse meteorne vode iz »rdeče« cone se še vedno zbirajo na lokaciji obrata, meteorne vode izven vplivnega območja nesreče se odvajajo v fekalno kanalizacijo. Postavljen je bil sistem monitoringa zajetih meteronih vod. Skladno z rezultati meritev s strani akreditiranega laboratorija (NLZOH) se bodo izvajali tudi ukrepi ter komunikacija z ARSO.

PITNA VODA

  • Ponovljene meritve so potrdile, da v nobenem od merjenih zajetij pitne vode ni bilo zaznanih snovi povezanih z nesrečo, zato je NIJZ ukinil prepoved uporabe pitne vode na vseh zajetij tako za osebno higieno kakor tudi za uživanje. Hydrovod nadaljuje s programom monitoringa.

ZEMLJA

  • Neuradni rezultati meritev vzorcev zemlje, ki so bili vzeti pred nesrečo in 12 vzorcev vzetih po nesreči (12. in 13.5.2022) vzorčenih na različnih oddaljenostih od mesta nesreče (od 70 m do več kot 1000 m) kažejo da v nobenem od vzorcev zemlje niso bile detektirane snovi ki bi lahko bile posledica nesreče (epiklorhidrin, dietilentriamin in formaldehid). Na osnovi neuradnih podatkov ocenjujemo, da posledice nesreče nimajo vpliva na kvaliteto zemlje. Po potrditvi programa monitoringa s strani ARSO bodo rezultati postali uradni in bodo objavljeni.

 

VARSTVO PRED NESREČAMI

POŽARNO VARSTVO

  • Intenzivno se izvajajo aktivnosti povezane z vzpostavitvijo normalnega delovanja procesnih in varnostih krmilnih sistemov – Honeywell Safety Manager. V tem tednu smo imeli na lokaciji obisk  vodstva Honeywell Europe, ki so zagotovili popolno podporo pri vzpostavitvi procesnih in varnostnih sistemov. V tem tednu smo skupaj s strokovnjaki Honeywell vzpostavili vse procesne in varnostne sisteme za kotlovnico na biomaso, kjer se bo sedaj lahko ponovno vzpostavitvilo normalno obratovanje.

NEVARNE SNOVI NA LOKACIJI NESREČE

  • Z lokacije nesreče so bile odstranjene vse vnetljive snovi ter že več kot 95% drugih nevarnih snovi. Z odvozi se bo nadaljevalo do popolne odstranitve vseh nevarnih snovi z lokacije nesreče. Ocenjuje se, da bodo vse nevarne snovi v celoti odstranjene z lokacije v roku 3 tednov oz. do konca meseca junija.

DEKONTAMINACIJA OBMOČJA

  • Dekontaminacija območja nesreče se redno izvaja. Po trenutnih ocenah bo »rdeča cona« ukinjena v roku 3 tednov oz. do konca meseca junija, ko bodo iz lokacije odstranjene vse nevarne snovi in ko bo zaključeno odstranjevanje poškodovane opreme in v celoti izvedena dekontaminacija te cone.

ODSTRANJEVANJE POŠKODOVANE OPREME

  • Z lokacije se odstranjuje poškodovana oprema (cevovodi, rezervoarji in ostala oprema). Do sedaj je bilo že odstranjeno cca. 50% poškodovane opreme. Odstranjevanje poškodovane opreme se iz »rdeče cone« izvaja strojno in z dvigali. Pretežni del opreme se na lokaciji sprazni, dekontaminira in po kosih odpelje pooblaščenemu predelovalcu. Poškodovana oprema, ki je ni možno dekontaminirati, se odstranjuje kot nevaren odpadek s strani pooblaščenega zunanjega izvajalca.
  • Z odstranjevanjem poškodovane opreme se bo nadaljevalo dokler z lokacije nesreče ne bo odstranjena vsa poškodovana oprema. Ocenjujemo, da bo ta faza zaključena v roku 3 tednov oz. do konca meseca junija.

NOVA LOKACIJA

  • V tem tednu smo dobili podporo MGRT pri aktivnostih povezanih z novo lokacijo za preselitev dela proizvodnje. MGRT se je zavezal da bo koordinator medresorske skupine vlade pri postopkih umeščanja nove industrijske cone v prostor ter pri pridobivanju dovoljenj, ki bodo potrebna za selitev dela proizvodnje. Predpogoj za začetek aktivnosti je usklajen predlog podjetja Melamin in lokalne skupnosti za novo industrijsko cono.

 

13.6.2022
Igor Mihelič
Peter Maležič

 2 OS-komisija 13.6.2022 (118.5 KiB)

__________________________________________________

POTEK SANACIJE

  • Zakaj se je zgodil izredni dogodek?

Preiskava, ki jo izvajata posebna skupina, ki smo jo oblikovali v podjetju in tudi policija, še poteka, zato vse podrobnosti še niso znane.
Do sedaj pridobljene informacije kažejo, da je Izredni dogodek povzročil človeški faktor pri pretakanju kemikalij. V rezervoar z epiklorhidrinom se je pomotoma pretočilo pošiljko druge kemikalije, dietilentriamina. Gre za izrazito nekompatibilni kemikaliji, ob stiku katerih nastane močna in hitra eksotermna reakcija, ki z naraščanjem temperature sama sebe še pospešuje in hitro povzroči eksplozijo.

 

  • Kako poteka sistem prečrpavanja nevarnih snovi?

Sistem prečrpavanja surovin ja narejen po zgledu podobnih podjetij v Evropi, ki v svoji proizvodnji uporabljajo z epiklorhidrin in dietilentriamin. Snovi dobavljamo v ladijskih ISO bulk kontejnerjih ali avtocisternah, ki veljata za najbolj varen način transporta. Snovi pa iz njih prečrpavamo preko zaprtega sistema, zato da delavci niso izpostavljeni tem snovem. Že pred leti smo uvedli tudi zaprt sistem jemanja vzorcev, ki se opravi med pretakanjem, kar še dodatno zmanjšuje možnost izrednega dogodka. Izpostavljenost ljudi med postopkom prečrpavanja je tako na zelo nizki ravni.

 

  • Kakšni so bili prvi ukrepi po izrednem dogodku?

V podjetju si vseskozi prizadevamo za doseganje najvišje možne stopnje varnosti. Za primer izrednih dogodkov imamo izdelan načrt zaščite in reševanja. Na podlagi tega načrta smo v preteklosti izvajali redne simulacijske vaje z gasilci in občinskim štabom civilne zaščite. Aktivirali smo ga tudi v primeru Izrednega dogodka ter tako preprečili še večjo škodo. Gasilci in druge pristojne službe so bili na prizorišču v petih minutah. Za njihovo požrtvovalnost in odzivnost se jim iskreno zahvaljujemo.

V drugi fazi ukrepov po izrednem dogodku smo v skladu z določili našega načrta zaščite in reševanja ustanovili tudi strokovno komisijo za preiskavo izrednega dogodka, ki jo poleg zaposlenih v podjetju sestavljajo še člani Inštituta Jožef Štefan in SIQ inštituta. Pripravili bodo analizo na podlagi katere bodo izdali priporočila, da se podobni izredni dogodki ne bi ponovili.

Izredni dogodek preiskuje tudi policija v sodelovanju s pristojnimi organi. V preiskavi tvorno sodelujemo.

V dneh po Izrednem dogodku smo takoj začeli z odstranjevanjem nevarnih snovi ter poškodovane infrastrukture, pristojne službe pa so začele z analizami onesnaženosti tal in bližnjih vodnih virov.

 

  • So bili ob izrednem dogodku onesnaženi bližnji vodni viri in tla?

Rezultati merjenja kakovosti okoliških vodnih virov, ki jih je opravila Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), so po dveh serijah analiz pod mejo določljivosti, kar pomeni, da prekomernega vpliva na vodne vire ni bilo.

Zaradi možnosti prenosa sicer manjše količine onesnaževal v reki Rinži je Nacionalni inštitut za javno zdravje izdal preventivni ukrep, da vodni viri južno od Kočevja niso primerni za pitje. Na osnovi meritev, ki niso pokazale prenosa onesnaženja, se je ukrep umaknil.

Povezava: Obvestila Hydrovod d.o.o.

Rezultati merjenja vplivov na tla, ki jih je opravil Inštitut TALUM prav tako kažejo, da zaradi izrednega dogodka ni prišlo do prekomernega onesnaženja tal s snovmi, ki so bile prisotne v izrednem dogodku.

Povezava: Analiza zemlje

Nacionalni inštitut za javno zdravje pa je prebivalcem v bližini predlagal  še čiščenje vseh površin, ki jih je dosegel dim in priporočal naj se vrtnine z območij, ki so bile izpostavljene dimu, zavržejo.

 

  • Lahko zainteresirana javnost spremlja sanacijo podjetja?

Da. V sodelovanju z občino Kočevje je bila ustanovljena posebna mešana komisija, ki je zadolžena za stalno spremljanje sanacije podjetja.

Komisijo vodi načelnik štaba občinske civilne zaščite Antun Gašparac, sestavljajo pa jo še:

  • Predstavniki občine Kočevje: Lili Štefanič in Jasmina Oberstar
  • Člani občinskega sveta: Tina Kotnik in Luka Bubnjič
  • Predstavniki civilnih iniciativ in zainteresirane javnosti: Rudolf BalohMelita MadžarPetra Šolar
  • predstavniki Melamina: Igor Mihelič in Peter Maležič

Komisija se je že seznanila s prvim poročilom o poteku sanacije. Zaenkrat je bilo odstranjenih 30% poškodovanih delov proizvodnje in več kot 90% nevarnih snovi. Predstavnik podjetja komisiji tedensko dostavi poročilo o napredku sanacije.

 

  • Kaj bo s škodo, ki jo je izredni dogodek povzročil na okoliških objektih?

Takoj po izrednem dogodku smo odprli kontaktno točko pri Zavarovalnici Sava, kamor so lahko lastniki objektov, na katerih je izredni dogodek povzročila škodo, to prijavili in si s tem zagotovili povračilo za povzročeno škodo.

 

  • Je infrastruktura podjetja še primerna za varno delo in nadaljnje poslovanje?

Velika večina proizvodnje, njeni glavni objekti, niso bili huje poškodovani in so varni za opravljanje dela.

Poškodovane dele bomo obnovili, sanacijo podjetja je na izredni seji z glasovanjem potrdil tudi občinski svet občine Kočevje.

Glavni finančni vir obnove bodo zavarovalnine in lastni viri, smo pa tudi v postopku pridobitve finančnih virov preko programov državnih pomoči.

 

  • Kdaj bo proizvodnja spet stekla v celoti?

Do konca leta 2022 želimo zagnati 60% zmogljivosti, v celoti pa želimo proizvodnjo zagnati do konca leta 2023, Trenutno že obratujeta kotlovnica in enota obutvene industrije. Po popravilu parovoda, ki bo zaključen predvidoma sredi julija, bosta začeli obratovati enota lesne industrije in del enote kemijske industrije.

 

  • Kaj bo z zaposlenimi v vmesnem obdobju?

V dneh po izrednem dogodku smo sklicali sestanek s svetom delavcev. Dogovorili smo se, da bodo delavcem, ki delajo naslednjih 6 mesecev izplačane polne plače, delavci na čakanju pa so upravičeni do 80 % svoje plače. Plače za mesec april so bile izplačane že dan po izrednem dogodku. Tudi majska plača je bila izplačana v rednem roku. Trenutno na lokaciji dela cca. 140 delavcev, 17 jih na čakanju. Ostali zaposleni so na dopustu ali koristijo urne kompenzacije.

 

  • Razmišljate o novi lokaciji proizvodnje?

Na novo lokacijo  bi bilo kratkoročno smiselno preseliti del proizvodnje, ki proizvaja PAE smolo in  vsebuje epiklorhidrin. Na ta način bi fizično ločili snovi, ki sta prišli v stik ob izrednem dogodku in povzročili eksplozijo. Ta del proizvodnje bi lahko preselili v roku treh let, ob predpostavki, da bomo pravočasno dobili vsa okoljevarstvena in gradbena dovoljenja. Pri izbiri nove lokacije in pridobivanju dovoljenj želimo tvorno sodelovati z občino Kočevje, okoliškimi občinami, Ministrstvom za okolje in prostor in zainteresirano javnostjo. Podporo za pohitritev postopkov so že izrazili na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vsekakor pa je potrebno poudariti, da bi 3 letna odsotnost iz trga pomenila verjeten izpad nakupnih portfeljev kupcev tako, da bi ta preselitev terjala ponovno oceno ekonomičnosti projekta.

Ocenjujemo, da bi za selitev celotne proizvodnje, ki bi v vsakem primeru morala biti postopna, potrebovali najmanj 10 let, investicija pa bi presegla 250 milijonov evrov.

__________________________________________________________

ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI

  • Kako je v Melaminu še poskrbljeno za varnost ljudi in okolja?

Imamo SEVESO okoljevarstveno dovoljenje ter opravljeni certifikacijski presoji ISO 9001 in 14000, ki sta najvišja možna certifikata na področju zagotavljanja varnosti v kemijskih obratih. Naši inženirji in tehnologi so aktivni udeleženci Šole procesne varnosti, ki jo organizira Združenje kemijske industrije in skrbi za izboljševanje varnostne politike ter varnostnih mehanizmov. Vsi zaposleni pa se udeležujemo še drugih izobraževanj s tega področja, tudi v tujini.

Javnost pa s Poročili o odgovornem ravnanju (POR), h pripravi katerih smo zavezani, redno obveščamo o vseh svojih dejavnostih in vplivih na okolje. Novice in obvestila lahko spremljate TUKAJ.

 

  • Je infrastruktura podjetja še primerna za varno delo in nadaljnje poslovanje?

Velika večina proizvodnje, njeni glavni objekti, niso bili huje poškodovani in so varni za opravljanje dela.

Poškodovane dele bomo obnovili, sanacijo podjetja pa je na izredni seji z glasovanjem potrdil tudi občinski svet občine Kočevje.

Glavni finančni vir obnove bodo zavarovalnine, preverjamo pa tudi možnost državne pomoči, za kar so že bili storjeni prvi koraki. Prav tako imamo podporo državnih institucij. Že iz časov pred izrednim dogodkom imamo odobrenih 1,8 milijona evrov za modernizacijo podjetja, z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo pa potekajo pogovori o možnosti, da bi se ta sredstva zdaj namenila za sanacijo.

 

  • Kakšni so izpusti podjetja in kaj počnete za njihovo zmanjševanje?

Izpuste CO2 smo v zadnjih letih zmanjšali za skoraj 90 %, in sicer z uvedbo kotlovnice na biomaso in posledično opustitvijo uporabe mazuta. Sekance dobimo od lokalnih pridelovalcev iz kočevskih gozdov in tako poskrbimo, da zaslužek ostane v regiji. Obenem  smo bistveno znižali tudi emisije prahu in žveplovih oksidov. Vse odduhe, ki nastajajo v proizvodnji, pa so speljane v kotlovnico. Imamo še lastno čistilno napravo, ki predela odpadne vode iz proizvodnje, že preden gredo na mestno čistilno napravo. Vse emisije so torej dobro obvladane in redno v okviru predpisanih vrednosti.

 

  • Kakšna je finančna stabilnost podjetja?

Podjetje je pred izrednim dogodkom dobro in stabilno poslovalo. Ravno dobro in preudarno poslovanje v preteklih letih pa nam sedaj omogoča hitro sanacijo poslovanja po izrednem dogodku. Ob tem računamo tudi na pomoč države, o čemer potekajo pogovori, treba pa je poudariti, da mora določene oblike državne pomoči najprej odobriti Evropska komisija.

Naš osnovi cilj je obnovitev infrastrukture in s tem ohranitev vseh 220 delovnih mest, ki jih Melamin zagotavlja družinam v Kočevju in okolici.

Povprečna bruto plača v podjetju znaša 2.400 evrov. Gre za kakovostna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

________________________________________________________

ARHIV: NOVICE O NESREČI

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 3.9. DO 8.9.2022

VARSTVO OKOLJA

METEORNE VODE

  • Ni sprememb od zadnjega poročanja. Meteorne vode se po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode iz lovilnih sistemov cisternskega skladišča in cestnega pretakališča ob obratu Smole II se zbirajo na lokaciji obrata. Na meteorni kanalizaciji ki povezuje iztok Rudniškega jezera v Rinžo so bile ugotovljene poškodbe, ki niso posledica nesreče. Pred odprtjem lopute na odtoku jezera v Rinžo je predvidena sanacija ugotovljenih poškodb na kanalizaciji. Predviden rok za izvedbo sanacije meteronega kanala je konec septembra 2022.

PITNA VODA

  • Ni sprememb od zadnjega poročanja.

ZEMLJA

  • Ni sprememb od zadnjega poročanja. Po pregledu končnih rezultatov analize vzorcev zemlje, ki so bili vzeti pred nesrečo in po nesreči, lahko trdimo, da posledice nesreče niso imele vpliva na kvaliteto zemlje.
  • Pridobljena je bila analiza zemlje, ki je bila izkopana na brežini železniške proge v neposredni bližini lokacije nesreče. Ta zemlja je bila izkopana zaradi ureditve prostora za potrebe mehanizacije in dvigal v 1. fazi sanacije podjetja. Ta zemlja je od nesreče shranjena na lokaciji podjetja. Rezultati analize kažejo, da tudi ta zemlja ni onesnažena in je primerna za odlaganje kot številka odpadka 17 05 04 (zemljina in kamenje ki ne vsebuje nevarnih snovi).

 

VARSTVO PRED NESREČAMI

POŽARNO VARSTVO

  • Vsi pritipožarni sistemi v podjetju, ki niso bili uničeni, spet normalno obratujejo. Še vedno se izvaja stalna (24/7) požarna straža območja nesreče ter fizično varovanje celotne lokacije tovarne. Na lokacijah, kjer se je ponovno zagnala proizvodnja se izvaja ustrezen nivo protipožarne zaščite.

NEVARNE SNOVI NA LOKACIJI NESREČE

  • Ni sprememb od zadnjega poročanja. Zaradi ponovnega zagona dela tovarne je na lokaciji prisotna omejena količina nevarnih snovi. V podjetju načrtujemo postopno vzpostavitev vseh proizvodnih programov, razen izdelkov ki vsebujejo epiklorhidrin. Skladiščenje epiklorhdrina ter proizvodnja izdelkov, kjer se uporablja epiklorhidrin se bo predvidoma selila na novo lokacijo.

DEKONTAMINACIJA OBMOČJA

  • Dekontaminacija območja nesreče je bila v celoti izvedena.

REKONSTRUKCIJA TOVARNE

  • Na lokaciji se pospešeno nadaljujejo dela rekonstrukcije tovarne. V mesecu septembru je predviden zagon dveh reaktorskih linij (R-10 in R-11) ter destilacijskih kolon.

 

  • Trenutno v podjetju obratujejo:
    • Kotlovnica na biomaso (100%) in ostali energetski podporni sistemi
    • Čistilna naprava za odpadne vode
    • Čistilna naprava za odpadni zrak (vodni pralnik)
    • Obutvena industrija (100%)
    • Lesna industrija (100%)
    • Kemijska industrija (cca. 30%)
      • Reaktorska linija R9
      • Mešalnica Silomela (promotor adhezije za gumarsko industrijo)
      • Reaktorska linija R1
      • Reaktorska linija R2
      • Reaktorska linija KR-2 (pripravljena na začetek obratovanja)

 

NOVA LOKACIJA

  • V zvezi z novo lokacijo intenzivno tečejo predvidene aktivnosti. V mesecu septembru je predviden zaključek študije izbire najprimernejše lokacije.

 

12.9.2022
Igor Mihelič
Peter Maležič

__________________________________________

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 27.8. DO 2.9.2022

  VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Meteorne vode se po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode iz lovilnih sistemov cisternskega skladišča in cestnega pretakališča ob obratu Smole II se zbirajo na lokaciji obrata. Na meteorni kanalizaciji ki povezuje iztok Rudniškega jezera v Rinžo so bile ugotovljene poškodbe, ki niso posledica

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 20.8. DO 26.8.2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Meteorne vode se po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode iz lovilnih sistemov cisternskega skladišča in cestnega pretakališča ob obratu Smole II se zbirajo na lokaciji obrata. Na meteorni kanalizaciji ki povezuje iztok Rudniškega jezera v Rinžo so bile ugotovljene poškodbe, ki niso posledica nesreče.

preberite več ->

MELAMIN USPEŠNO ZAKLJUČIL PRVO FAZO SANACIJE PODJETJA

Podjetje Melamin je zaključilo s sanacijskimi deli in v želji po ohranitvi vseh delovnih mest nadaljuje z rekonstrukcijo podjetja. Trenutno v podjetju obratuje približno 25 % proizvodnje ter se izvaja varen in postopen zagon proizvodnih zmogljivosti. Ob tem na trenutni lokaciji zaradi zagotavljanja varnosti ne načrtujejo ponovne vzpostavitve dela proizvodnje, ki za svoje delovanje uporablja

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 16.7. DO 19.8.2022

V začetku avgusta je v podjetju potekal načrtovan letni remont. Od obdobja zadnjega poročanja se je zaradi letnih dopustov intenzivnost del na lokaciji ustrezno zmanjšala. Ponovni delni zagon tovarne je bil izveden 16.8.2022. VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Meteorne vode se po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Fekalna kanalizacija po izvedenem

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 8.7. DO 15.7.2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Ni sprememb od zadnjega poročanja. Meteorne vode izven vplivnega območja nesreče se normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Fekalna kanalizacija po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov na lokaciji obrata spet normalno obratuje. Meterone vode iz prizadetega območja (bivša rdeča cona) se še vedno zbirajo na lokaciji obrata. Ravnanje z meteornimi vodami ter

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 1.7. DO 8.7.2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Ni sprememb od zadnjega poročanja. Meteorne vode izven vplivnega območja nesreče se normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Fekalna kanalizacija po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov na lokaciji obrata spet normalno obratuje. Meterone vode iz t.i. rdeče cone se še vedno zbirajo na lokaciji obrata. Ravnanje z meteornimi vodami ter fekalnimi vodami

preberite več ->

____________________________________________________________

ARHIV: POROČILA SANACIJE

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 3.9. DO 8.9.2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Ni sprememb od zadnjega poročanja. Meteorne vode se po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode iz lovilnih sistemov cisternskega skladišča in cestnega pretakališča ob obratu Smole II se zbirajo na lokaciji obrata. Na meteorni kanalizaciji ki povezuje iztok Rudniškega jezera v Rinžo so bile ugotovljene

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 27.8. DO 2.9.2022

  VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Meteorne vode se po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode iz lovilnih sistemov cisternskega skladišča in cestnega pretakališča ob obratu Smole II se zbirajo na lokaciji obrata. Na meteorni kanalizaciji ki povezuje iztok Rudniškega jezera v Rinžo so bile ugotovljene poškodbe, ki niso posledica

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 20.8. DO 26.8.2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Meteorne vode se po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode iz lovilnih sistemov cisternskega skladišča in cestnega pretakališča ob obratu Smole II se zbirajo na lokaciji obrata. Na meteorni kanalizaciji ki povezuje iztok Rudniškega jezera v Rinžo so bile ugotovljene poškodbe, ki niso posledica nesreče.

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 16.7. DO 19.8.2022

V začetku avgusta je v podjetju potekal načrtovan letni remont. Od obdobja zadnjega poročanja se je zaradi letnih dopustov intenzivnost del na lokaciji ustrezno zmanjšala. Ponovni delni zagon tovarne je bil izveden 16.8.2022. VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Meteorne vode se po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Fekalna kanalizacija po izvedenem

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 8.7. DO 15.7.2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Ni sprememb od zadnjega poročanja. Meteorne vode izven vplivnega območja nesreče se normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Fekalna kanalizacija po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov na lokaciji obrata spet normalno obratuje. Meterone vode iz prizadetega območja (bivša rdeča cona) se še vedno zbirajo na lokaciji obrata. Ravnanje z meteornimi vodami ter

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 1.7. DO 8.7.2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Ni sprememb od zadnjega poročanja. Meteorne vode izven vplivnega območja nesreče se normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Fekalna kanalizacija po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov na lokaciji obrata spet normalno obratuje. Meterone vode iz t.i. rdeče cone se še vedno zbirajo na lokaciji obrata. Ravnanje z meteornimi vodami ter fekalnimi vodami

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 24. 06. DO 1.7.2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Meteorne vode iz izven vplivnega območja nesreče se ponovno spet normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Vse meritve onesnaženosti vzorcev vode (NZLOH) na jaških te kanalizacije so pokazale, da meteorna voda ni onesnažena in je popolnoma primerna za izpust v meteorno kanalizacijo. Fekalna kanalizacija po izvedem čiščenju jažkov in kanalov na loakciji

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 17. 06. DO 24.6.2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Ni sprememb od zadnjega poročanja. Vse meteorne vode iz »rdeče« cone se še vedno zbirajo na lokaciji obrata, meteorne vode izven vplivnega območja nesreče se odvajajo v fekalno kanalizacijo. Postavljen je bil sistem monitoringa zajetih meteronih vod. Skladno z rezultati meritev s strani akreditiranega laboratorija (NLZOH) se bodo izvajali tudi ukrepi

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 10. 06. DO 17.6.2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Ni sprememb od zadnjega poročanja. Vse meteorne vode iz »rdeče« cone se še vedno zbirajo na lokaciji obrata, meteorne vode izven vplivnega območja nesreče se odvajajo v fekalno kanalizacijo. Postavljen je bil sistem monitoringa zajetih meteronih vod. Skladno z rezultati meritev s strani akreditiranega laboratorija (NLZOH) se bodo izvajali tudi ukrepi

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 03. 06. DO 10.6.2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Vse meteorne vode iz »rdeče« cone se še vedno zbirajo na lokaciji obrata, meteorne vode izven vplivnega območja nesreče se odvajajo v fekalno kanalizacijo. Postavljen je bil sistem monitoringa zajetih meteronih vod. Skladno z rezultati meritev s strani akreditiranega laboratorija (NLZOH) se bodo izvajali tudi ukrepi ter komunikacija z ARSO. PITNA

preberite več ->

________________________________________________________________

ANALIZA ZEMLJE

Takoj po zaključeni intervenciji je pooblaščeni izvajalec monitoringa zemlje, TALUM Inštitut, raziskave materialov in okolja, d.o.o. pričel z vzorčenjem zemlje. Dne 12.5. in 13.5.2022 se je izvedlo vzorčevanje zemlje na 12 različnih lokacijah, ki se nahajajo na različnih oddaljenosti (od 70 m do več kot 1000 m od mesta nesreče).
Prejeli smo končne rezultate, ki potrjujejo neuradne,  da posledice nesreče nimajo vpliva na kvaliteto zemlje. Prilagamo komentar k rezultatom preiskave tal po okoljski nesreči, ki ga je pripravil izvajalec monitoringa.

 Komentar K Rezultatom Preiskave Tal Po Okoljski Nesreči V Melaminu 12.5.2022 (851.2 KiB)

Stres pospešuje nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delu

E-novica ZSSS 42/2022 (8. 9. 2022): Stres pospešuje nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delu

Evropska kampanja Zdravo delovno okolje 2020–2022: “Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta” nam je tokrat posredovala znanstvena spoznanja, da psiho-socialni dejavniki oziroma stres pospešujejo nastanek kostno-mišičnih obolenj. In to kljub temu, da gre za telesno obolenje v zvezi z delom!

Mišično-kostna obolenja pospešuje stres zaradi naslednjih vzrokov na delovnem mestu: prevelike delovne obremenitve, nasprotujoče si zahteve in nejasna vloga, pomanjkanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na delavca, in pomanjkanje vpliva na način opravljanja dela, slabo vodene organizacijske spremembe, negotovost pri delu, neučinkovita komunikacija, pomanjkanje podpore vodstva ali sodelavcev, psihološko in spolno nadlegovanje, nasilje tretjih oseb, nizko zadovoljstvo pri delu.

Odziv telesa na dolgotrajni stres je namreč sproščanje kateholaminov ali kortikosteroidnih hormonov stresa, ki imajo vlogo pri razvoju kostno-mišičnih obolenj. Zaradi hormonov stresa pride do poslabšanja potrebnega obnavljanja mišic in sklepov ter do povečanega zaznavanja bolečine.

Toda zvemo tudi, da pa socialna podpora vodij in sodelavcev lahko prepreči nastanek mišično-kostnih obolenj celo tam, kjer bi sicer pričakovali njihov nastanek. Nauk: dobri odnosi do delavcev se obrestujejo z nižjo bolniško odsotnostjo z dela in nižjo delovno invalidnostjo. Mišično-kostna obolenja so namreč najpogostejši vzrok za obolevanje delavcev.

Glej prevod v slovenščino kratkega pa poučnega gradiva kampanje “Psihosocialni dejavniki pri preprečevanju kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom

Glej prevod v slovenščino gradiva kampanje “Ocena tveganja za kostno-mišična obolenja

Vabljeni k ogledu!