Pozivi ZSSS ob 28. aprilu 2024, mednarodnem delavskem spominskem dnevu

E-novica ZSSS št. 27/2024 (26. 4. 2024): Pozivi ZSSS ob 28. aprilu 2024, mednarodnem delavskem spominskem dnevu

 

 

28. aprila je mednarodni delavski spominski dan na umrle in poškodovane delavce*, ki ga od leta 1996 po vsem svetu organizira sindikalno gibanje. Njegov namen je počastiti spomin na žrtve nezgod pri delu in poklicnih bolezni z mobilizacijo in kampanjami ozaveščanja. ZSSS od leta 2006 dalje na ta dan objavi uradno statistiko in mednarodne ocene o številu na delovnem mestu poškodovanih in umrlih ter poklicno obolelih delavcev v preteklem letu ter poziva odgovorne ministre k sprejemu predpisov in politike preprečevanja.

* OPOMBA: Mednarodna organizacija dela (ILO) od leta 2003 dalje na isti dan obeležuje svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Njegov namen pa je promocija prevencije nezgod pri delu in poklicnih bolezni.

 

 

Pozivi ZSSS na 28. april 2024, mednarodni delavski spominski dan in svetovni dan varnosti in zdravja pri delu:

1. Statistika: V letu 2023 je bilo v Sloveniji zabeleženo 19 smrtnih nezgod pri delu, 973 težjih ter 13.551 lažjih nezgod pri delu. Zabeleženih je bilo tudi 81 azbestnih poklicnih bolezni, 2 neazbestni poklicni bolezni ter 7 sumov na poklicno bolezen. Ker mednarodna statistika kaže, da je v povprečju dvajsetkrat več umrlih zaradi poklicnih bolezni kot zaradi smrtnih nezgod pri delu, torej ocenjujemo, da je zaradi sicer še neugotovljenih poklicnih bolezni v letu 2023 v Sloveniji umrlo 380 oseb. Žalujemo za vsemi v letu 2023 umrlimi zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni ter njihovim družinam in sodelavcem izražamo sožalje!

2. Inšpekcijski nadzor je ključen za izvajanje predpisov o varnem delu. V Sloveniji inšpektor za delo zmore letno obiskati zgolj 3 % delodajalcev, zato je za nadzor varnosti in zdravja pri delu treba inšpekcijo dela kadrovsko okrepiti.

3. Digitalizacija ključnih kazalnikov: Pozivamo pristojni ministrstvi za delo in za zdravje k vzpostavitvi pravne podlage za digitalizirano zbiranje na državni ravni ključnih kazalnikov varnosti in zdravja pri delu kot podlago za njuno učinkovito politiko varovanja poklicnega zdravja.

4. Revizije ocen tveganja: V preteklem letu smo zabeležili napredek pri prenavljanju predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu. Omeniti je treba zlasti Pravilnik o poklicnih boleznih in Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen ter novi Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim in reprotoksičnim snovem pri delu. Pozivamo delodajalce, da na njihovi podlagi revidirajo svoje ocene tveganja in v njih praviloma prvič ocenijo tudi tveganja za poklicne bolezni ter da določijo učinkovitejše preprečevalne ukrepe. V proces revidiranja naj aktivno vključijo predstavnike delavcev.

5. Poklicne bolezni: Izvede se naj tristranski socialni dialog o prvem letnem poročilu Interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni za leto 2023 in na tej podlagi pripravi potrebne nadgraditve novega Pravilnika o poklicnih boleznih. Potrebno je predvsem dopolniti seznam poklicnih bolezni in merila za njihovo ugotavljanje. Poročila IRSD, ISS, ZPIZ in ZZZS kažejo na neusklajenost evidenc in postopkov v zvezi s poklicnimi boleznimi. ZSSS tudi ugotavlja, da je zaradi tridesetletne prekinitve ugotavljanja poklicnih bolezni potrebno z javno kampanjo javnost ozaveščati o poklicnih boleznih in postopku njihovega ugotavljanja.

6. Podnebne spremembe: Število smrti in bolezni zaradi vročine med delavci v kmetijstvu, gradbeništvu in na drugih delovnih mestih na prostem je globalno naraslo, saj delo v ekstremnih vremenskih razmerah povzroča utrujenost ter povečuje število poškodb na delovnem mestu in bolezni, povezanih s stresom. Vodnik ILO o vplivih podnebnih sprememb na varnost pri delu iz aprila 2024 navaja, da “trdni dokazi kažejo, da podnebne spremembe in degradacija okolja pomenijo povečano tveganje za poškodbe pri delu, bolezni in smrt”. ILO ocenjuje, da je bilo leta 2020 po vsem svetu 22,85 milijona poškodb pri delu in 18.967 smrtnih primerov  zaradi poškodb pri delu, ki jih je mogoče pripisati izpostavljenosti vročini na delovnem mestu. Ob 28. aprilu 2024 tako ILO kot sindikati po vsem svetu opozarjamo na vpliv klimatskih sprememb na slabšo varnost in zdravje pri delu. ZSSS zato znova poziva ministrstvi, pristojni za delo in za zdravje, k sprejetju predpisov, ki naj v času vročinskih valov tudi pri nas končno bolje zaščitijo zlasti delavce, ki delajo na prostem. Konkretneje pa je treba določiti tudi tehnične ukrepe za toplotno udobje delavcev, ki v času vročinskih valov delajo v zaprtih prostorih.

Poziv ZSSS v celoti na tej povezavi


 

Statistika varnosti in zdravja pri delu IRSD, MDDSZ, MZ, KIMPDŠ, ZZZS in ZPIZ za leto 2023

Kampanja ZSSS ob 28. aprilu 2024, mednarodnem delavskem spominskem dnevu

Statistika varnosti in zdravja pri delu IRSD, MDDSZ, MZ, KIMPDŠ, ZZZS in ZPIZ za leto 2023:


V letu 2023 je bilo po statistiki IRSD:

Inšpektorat RS za delo o nezgodah pri delu v 2023

  • 35 inšpektorjev za varnost in zdravje pri delu, ki so nadzorovali 220.000 pravnih oseb
  • 14.543 nezgod pri delu in od tega
    • 19 smrtnih nezgod pri delu
    • 973 težjih nezgod pri delu
    • 13.551 lažjih nezgod pri delu
    • 22 nezgod na delu od doma
    • 358 nezgod pri delu napotenih delavcev v tujino
    • 423 nezgod na službeni poti
    • 98 nezgod na poti na delo in z dela, ko prevoz organizira delodajalec
  • 2 poklicni bolezni (delodajalec je prijavil le 1)
  • 5 sumov poklicne bolezni

V letu 2023 je bilo po statistiki Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa:

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa – poročilo o poklicnih boleznih v letu 2023

84 vlog za ugotovitev neazbestnih poklicnih bolezni – od tega:

  • 2 ugotovljeni poklicni bolezni (obe bolezni zaradi preobremenjenosti prirastišč mišic in tetiv – lateralni epikondelitis in bicipitalni tendinitis)
  • 7 sumov na poklicno bolezen (5 primerov sindroma karpalnega kanala, 1 rak dihal zaradi lesnega praha in 1 poklicna naglušnost)
  • 28 primerov, ko poklicna bolezen ni bila ugotovljena
  • 18 primerov, ko bolezen ni na seznamu poklicnih bolezni
  • 29 primerov se prenese v leto 2024

V letu 2023 je bilo po statistiki Komisije za odpravljanje posledic dela z azbestom na Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:

Celotno poročilo MDDSZ: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o azbestnih poklicnih boleznih v letu 2023

  • Komisija  je v letu 2023 prejela 77 zahtevkov za izplačilo odškodnine iz naslova poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu
    • skupni znesek odškodnin je bil 1.287.181,19 EUR
    • noben od zahtevkov se ni nanašal na izpostavljenost azbestu po letu 1997
  • Komisija je v letu 2023 obravnavala 91 zahtevkov (poleg prejetih v letu 2023 tudi 27 zahtevkov, prenešenih iz leta 2022), 9 pa jih je prenesla v reševanje v leto 2024. Pozitivno je rešila 86 primerov, 5 pa jih je zavrnila:
    • 82 zahtevkov za odškodnino za poklicno bolezen zaradi izpostavljenosti azbestu oziroma zaradi okoljskega mezotelioma – od tega:
      • 24 izplačil razlike odškodnine, ker so v preteklosti že prejeli odškodnino za lažjo obliko poklicne bolezni
      • 6 izplačil dedičem upravičencev
    • 4 zahtevki za priznanje invalidske pokojnine pod ugodnejšimi pogoji.
  • vrste azbestne poklicne bolezni:
    • 32 plakov oziroma bolezni plevre
    • 29 azbestoz
    • 20 mezoteliomov oziroma pljučnih rakov
    • 1 okoljski mezoteliom

Statistika Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS):

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije – poklicne bolezni in bolniška odsotnost z dela v letih 2012 –  2023


Statistika Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ):

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – pravice iz invalidskega zavarovanja v letu 2023


 

 

28. april 2021 – podatki

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, Delavskem/sindikalnem dnevu spomina in žalovanja

28. april je mednarodni delavski/sindikalni dan spomina, žalovanja in akcije za delavce, ki so bili v preteklem letu ubiti, invalidizirani, poškodovani ali so poklicno oboleli na svojem delovnem mestu. Geslo 28. aprila je: »Spominjaj se mrtvih, bori se za žive!«

V letu 2020 je Inšpektorat RS za delo zabeležil 13.938 nezgod pri delu  in od tega 17 smrtnih nezgod. Štvilo umrlih zaradi poklicnih bolezni ni znano. Po mednarodnih primerjavah pa  se ocenjuje, da je samo samo zaradi poklicnega raka lani pri nas umrlo najmanj 400 ljudi. Žalujemo za vsemi v letu 2020 umrlimi zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni in njihovim družinam in sodelavcem izražamo sožalje!

ZSSS in ETUC sporočata delavcem ob 28. aprilu 2021: «Varnost in zdravje pri delu sta tvoja pravica!« Sindikati in delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu imamo pomembno vlogo v sistemu  varnosti in zdravja pri delu. Vsakdo, ki dela in mu je mar za lastno zdravje in varnost, se naj zato včlani v sindikat in preveri, če je pri njegovem delodajalcu delavski zaupnik izvoljen. Sindikat lahko doseže volitve delavskega zaupnika in da ga delodajalec upošteva.

___________________________________________________________

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021, mednarodnem delavskem dnevu spomina in žalovanja:

  1. Medicina dela naj postane javna služba: Pandemija COVID-19 je razkrila, da so tudi za Slovenijo upravičeni pozivi Mednarodne organizacije dela (ILO) ob 28. aprilu 2021, da je potrebno nacionalne sisteme varnosti in zdravja pri delu krepiti, da bodo odporni v času krize. Medicina dela mora v Sloveniji tržiti svoje storitve in je zato finančno odvisna od delodajalcev. Predsedstvo ZSSS je 29. maja 2020 ugotovilo, da medicina dela v prvem valu epidemije ni zadovoljila potreb in pričakovanj in zato zahtevalo sistemsko prenovo medicine dela, ki naj postane javna služba.

 

  1. Varnost in zdravje pri delu na daljavo: V letu 2020 so se zaradi epidemije množično uveljavile nove oblike dela, kakršne so delo na daljavo s pomočjo IK tehnologije, delo preko spletnih platform in na lokacijah delodajalca novi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb na delovnem mestu. Zaradi dela na daljavo se je izbrisala meja med delovnim in zasebnim časom zaposlenih. Nove oblike dela zahtevajo, da se na novo opredeli odgovornost delodajalca za zagotavljanje varnega in zdravega dela na daljavo in pravica delavca do odklopa za omejitev trajanja delovnega časa na 8 ur dnevno.

 

  1. Digitalizirano zbiranje podatkov o varnosti in zdravju pri delu na nacionalni ravni: Podatki o fizikalnih, kemičnih, bioloških in psihosocialnih obremenitvah na delovnih mestih in rezultati preventivnih zdravstvenih pregledov so še vedno nedostopni v arhivih delodajalcev in njihovih izvajalcev medicine dela. Državni organi, pristojni za sistem varnosti in zdravja pri delu, zato nimajo zadostnega vpogleda v stanje pri delodajalcih in s tem za pravočasno ukrepanje in pripravo predpisov za zaščito zdravja zaposlenih. Za učinkovito politiko varnosti in zdravja pri delu mora država na nacionalni ravni vzpostaviti digitalizirano zbiranje nabora podatkov o obremenitvah na delovnih mestih in o anonimizirani statistiki preventivnih zdravstvenih pregledov.

 

  1. Ministra za zdravje in za delo naj končno sprejmeta Pravilnik o poklicnih boleznih: V letu 2021 beležimo okroglih 30 let, odkar v Sloveniji nimamo predpisa oziroma pravilnika, ki bi določal pravno veljaven postopek verifikacije poklicnih bolezni. Kljub ratificiranim konvencijam ILO so zato kršene pravice poklicno obolelih delavcev. Edina izjema so azbestne poklicne bolezni. Za sprejem pravilnika o poklicnih boleznih sta pristojna minister za zdravje in minister za delo. Pozivamo ju, naj v letu 2021 po izvedenem socialnem dialogu v Ekonomsko-socialnem svetu končno sprejmeta Pravilnik o poklicnih boleznih!

Pripravila: Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu

____________________________________________________________

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2021 za javnost na tej povezavi

____________________________________________________________

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) od leta 2003 na 28. april objavi zbrano uradno statistiko o varnosti in zdravju pri delu v preteklem letu, oceni razmere in pozove odgovorne k ukrepanju za zaščito poklicnega zdravja delavcev. Zahvaljujemo se za statistiko in odgovore o stanju na področju varnosti in zdravja pri delu v 2020, ki so nam jih posredovali pristojni državni organi in institucije socialnih zavarovanj:

Inšpektorat RS za delo (IRSD)

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) – splošno

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) – azbestne bolezni

Ministrstvo za zdravje (MZ)

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) in priloga ZPIZ

 

______________________________________________________________________

Sporočila ETUC:

Evropski sindikati so pripravili skupno sporočilo ob 28. aprilu 2021, Delavskem spominskem dnevu 2021. Sporočajo, da je v letu 2020 v Evropi zaradi epidemije COVID-19 umrlo 530.000 ljudi, med katerimi se jih je mnogo okužilo na delovnem mestu. Opozarjajo pa tudi, da je v letu 2020 v Evropi preko 100.000 ljudi umrlo zaradi poklicnega raka ter drugih poklicnih bolezni in nezgod pri delu. Varnost in zdravje pri delu sta torej dobesedno stvar življenja in smrti. Sta tvoja pravica za vekomaj! Sindikati in delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu imajo pomembno vlogo za varnost in zdravje pri delu. Vsakdo, ki dela in mu je mar za lastno zdravje in varnost, se naj včlani v sindikat in preveri, če je pri njegovem delodajalcu delavski zaupnik izvoljen. Sindikat lahko poskrbi, da so delavski zaupniki izvoljeni in upoštevani s strani vodstva.

Celotno sporočilo si preberi na tej povezavi!

Oglej si štiri plakate evropskih sindikatov ob Delavskem spominskem dnevu 2021 v slovenščini: Varnost in zdravje pri delu sta tvoja pravica!

Plakat 1

Plakat 2

Plakat 3

Plakat 4

Glej tudi e-novico ZSSS za delavske zaupnike za VZD:

Sporočila ILO ob 28. aprilu 2021, Svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

 

 

28. april 2015 – podatki

28. APRIL 2015

 

Vsako leto po oceni Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu v EU umre 150.000 ljudi zaradi posledic poklicnih bolezni in od tega 100.000 ljudi zaradi poklicnih rakov zaradi izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestuV Sloveniji jih po tej oceni umre 700 na leto, kar predstavlja 4 % skupne letne mortalitete. ZSSS se zato pridružuje kampanji Evropske sindikalne konfederacije (ETUC) »EU mora nemudoma ukrepati za izboljšanje poklicnega zdravja in varnosti« s sprejemom:

  • evropskih zavezujočih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost za 50 karcinogenov, mutagenov in reprotoksinov,
  • direktive o preprečevanju mišično-kostnih obolenj na delovnem mestu,
  • direktive o obvladovanju psiho-socialnih obremenitev na delovnem mestu z ocenjevanjem tveganja zaradi z delom povezanega stresa.

.. več v: Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2015, Svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu in Mednarodnem sindikalnem dnevu spomina na delavce, umrle in poškodovane na delovnem mestu

in

ZSSS piše Marianne Thyssen ob 28. aprilu 2015 in njen odgovor v slovenščini (v angleščini: pismo in odziv)

ZSSS piše Ministrici za delo ob 28. aprilu 2015

Zgibanka Dan žrtev dela 2015 -1

28. april 2016 – podatki

28. APRIL 2016

Vsako leto v Evropski uniji zaradi poklicnega raka po mednarodnih ocenah umre 102.500 ljudi – od tega 440 v Sloveniji. Te smrti bi lahko preprečili, saj je poklicnega raka mogoče preprečiti. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se zato pridružuje kampanji Evropske sindikalne konfederacije (ETUC) »Ustavite poklicnega raka!« za dopolnitev Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu, tako da bo že v letu 2016 določala evropske zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za najmanj 50 iz seznama predlaganih 71 karcinogenov. Predstavljajo namreč 80 % poklicne izpostavljenosti karcinogenom na delovnih mestih v Evropi.
Da se prepreči poklicnega raka v Sloveniji ZSSS poziva:

  1. Vlado RS da se pridruži tistim vladam v EU, ki pozivajo Evropsko komisijo k dopolnitvi direktive 2004/37/ES, da bi preprečile poklicnega raka,
  2. ministrico za delo k posodobitvi v skladu s sodobnimi znanstvenimi spoznanji o škodljivosti karcinogenov in k dopolnitvi slovenskih predpisov, ki določajo slovenske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti:
    • Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in /ali mutagenim snovem, UL RS 38/2000, 101/2005
    • Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu, UL RS 100/2001, 39/2005, 53/2007, 102/2010, 43/2011, 38/2015
    • Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, UL RS 93/2005,
    • Pravilnik o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu (UL RS 54/2013) tako, da bo omogočal statistiko o prijavljenih poklicnih boleznih po njihovih vrstah,
  3. ministrico za zdravje k:
    • sprejemu pravilnika, ki bo v skladu s 424. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, UL RS 96/2012) določil poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni (rok za njegov sprejem je bil 1. 1. 2014),
    • določitvi v skladu s 34. členom Zakona o varnosti in zdravju pri deli (ZVZD-1, UL RS 43/2011) pogojev za izvajanje medicine dela (dovoljenje ministrstva, pristojnega za zdravje, kadrovske, prostorske in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec medicine dela) in na svoji spletni strani objavi seznam izvajalcev medicine dela (rok za to je bil 17. 12. 2011).

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2016, Svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu in Mednarodnem sindikalnem dnevu spomina na delavce, umrle in poškodovane na delovnem mestu

28. april 2017 – podatki

28. APRIL 2017

ZSSS ob 28. aprilu 2017, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu in spominskem dnevu na delavce, umrle zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni

Ob 28. aprilu 2017, svetovnem dnevu varnosti in zdravja delu in spominskem dnevu na delavce, umrle zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni ZSSS tradicionalno opozarja na to pomembno problematiko.

28. april je delavski spominski dan, namenjen opozarjanju na pomen preventive na področju varnosti in zdravja pri delu in spomina na vse delavke in delavce, ki so s zaradi neustreznih razmer ali drugih razlogov poškodovali pri delu ali utrpeli poklicno bolezen, od leta 1996 naprej. Mednarodna organizacija dela (ILO) ga je za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu razglasila leta 2003, ZSSS pa ta dneva obeležuje od leta 2005 dalje. ZSSS te dni tradicionalno objavi uradno statistiko MDDSZ in IRSD o poškodbah pri delu in ocene o številu umrlih zaradi poklicnih bolezni.

Letos bo Služba ZSSS za varnost in zdravje dala poudarek objavi prvih rezultatov ankete ZSSS o delovnem času. ILO je sicer letošnji 28. april posvetil izboljšanju zbiranja in uporabe podatkov/statistike o varnosti in zdravju pri delu, Evropska konfederacija sindikatov (EKS) pa sporočilu, da »varnost in zdravje vsakogar šteje«!

»Ker vsako leto zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni umre 168.000 ljudi in je zabeleženo več kot 3 milijone nezgod pri delu (z več kot tremi dnevi bolniške odsotnosti z dela), sta varnost in zdravje pri delu resno vprašanje za vsakogar,« sporočajo iz EKS. Toda varnost in zdravje pri delu nekaterih delavcev sta še vedno spregledana, zlasti za prekarne delavce, delavce v gradbeništvu in na splošno na nekvalificiranih in tveganih delovnih mestih.

Statistika o smrtnih in drugih nezgodah pri delu v EU

Plakat EKS svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu – živilka

Plakat EKS svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu – čistilec

Plakat EKS svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu – frizerka

Plakat EKS svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu – gradbenik

Sporočilo EKS ob 28. aprilu 2017, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu ter mednarodnem delavskem spominskem dnevu

Pojasnila Inšpektorata za delo Republike Slovenije glede poškodb pri delu in poklicnih bolezni v letu 2016

Sporočila ZSSS ob spominskem dnevu 2017

Predstavitev rezultatov ankete ZSSS o delovnem času

Pojasnila MDDSZ o problematiki varnosti in zdravja pri delu

24. april 2018 – podatki

28. APRIL 2018

SPOROČILA ZSSS OB 28. APRILU 2018, SVETOVNEM DNEVU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

1. EVROPSKA KONFEDERACIJA SINDIKATOV ETUC OPOZARJA, DA V LETU DNI V EU:

je 3 milijone nezgod na delovnem mestu z najmanj 4 dnevi bolniške odsotnosti z dela

3700 delavcev umre v nezgodah pri delu

200.000 delavcev umre zaradi poklicnih bolezni (od tega 700 v Sloveniji)

2. STATISTIKA O POŠKODBAH PRI DELU V LETU 2017:

Inšpektorat RS za delo poroča za leto 2017 o prijavah delodajalcev 9.859 poškodbah pri delu:

9.747 nezgod pri delu

17 kolektivnih nezgod pri delu

17 smrtnih nezgod pri delu

ZPIZ poroča, da so invalidske komisije ugotovile v 355 primerih invalidnost I., II., ali III. kategorije zaradi poškodb pri delu.

3. STATISTIKA O POKLICNIH BOLEZNIH V SLOVENIJI V LETU 2017:

Na Inšpektorat RS za delo, upravljalcem evidence delodajalčevih prijav poklicnih bolezni, v letu 2017 ni bila prijavljena niti ena poklicna bolezen.

Interdisciplinarna Komisija za odpravljanje posledic dela z azbestom na MDDSZ je v letu 2017 verificirala 26 azbestnih poklicnih bolezni (9 plakov, 6 azbestoz in 9 mezoteliomov) in izplačala upravičencem in njihovim dedičem 333.132,82 evrov odškodnin.

Invalidske komisije ZPIZ so v letu 2017 v 56 primerih kot vzrok nastanka invalidnosti I., II. in III. kategorije navedle različne poklicne bolezni:

4 povzročene s kromom in njegovimi spojinami,

2 povzročeni z nikljem ali njegovimi spojinami,

1 povzročena z estri,

1 nalezljiva in parazitarna bolezen,

1 povzročena z naftoli ali njihovimi homologi in halogeniranimi derivati

3 okvare sluha zaradi hrupa

6 vibracijska bolezen

2 tropski bolezni

2 kožni bolezni in kožni rak

21 poklicnih kožnih bolezni

1 silikoza

3 pneumokonioze

1 ekstrinzični alergični alveolitis

8 poklicnih astem

Število primerov po letu 2010, ko so invalidske komisije ZPIZ navedle poklicno bolezen kot vzrok invalidnosti: 2010 – 64, 2011 – 80, 2012 – 59, 2013 – 40, 2014 – 69, 2015 – 70, 2016 – 61 in 2017 – 56.

4. 179 ANKETIRANIH V SPLETNI ANKETI ZSSS APRILA 2018 O POKLICNIH BOLEZNIH PRI SLOVENSKIH DELODAJALCIH POROČA:

74 % jih meni, da njihovo delo škoduje njihovemu zdravju

35 % jih delodajalec na usposabljanju opozori na tveganje za nastanek poklicne bolezni

31 % jih izvajalec medicine dela seznani s tveganjem za nastanek poklicne bolezni

37 % jih je seznanjeno z delodajalčevo oceno tveganja

10 % v delodajalčevi oceni tveganja je ocenjeno tveganje za nastanek poklicne bolezni

6 % pri delodajalcu je potrjena poklicna bolezen

5. Anketa ZSSS in uradna statistika kažeta, da je v Sloveniji skrit dejanski obseg poklicnega obolevanja in umiranja. ZSSS zato poziva ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, da v okviru tekočih poslov izda Pravilnik o poklicnih boleznih do zaključka svojega mandata in tako konča 28-letno obdobje, v katerem večina poklicno obolelih ni mogla uveljaviti pravic iz zdravstvenega in invalidskega zavarovanja za primer poklicne bolezni. Predlog pravilnika, ki je v javni razpravi, naj dopolni tako, da bo končno določal učinkovit in zakonit postopek ugotavljanja poklicne bolezni. Pravilnik pa naj določa tudi aktivno vlogo socialnih partnerjev pri določanju seznama poklicnih bolezni in vseh strank v postopku ugotavljanja poklicne bolezni.

6. ZSSS se pridružuje opozorilom Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) ob letošnjem Delavskem spominskem dnevu, da »delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu po vsej EU pa tudi v Sloveniji pripomorejo k varnejšim delovnim mestom«. Zato naj si vsak delavec izvoli svojega delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu oziroma svet delavcev!

7. ZSSS izreka sožalje družinam in sodelavcem umrlih delavcev zaradi nezgode pri delu ali poklicne bolezni!

Stoletno geslo 28. aprila – mednarodnega Delavskega spominskega dneva: »Spominjaj se umrlih in zagrizeno se bori za žive!«

Podrobneje o posameznih sporočilih:

Sporočila ZSSS ob 28. aprilu 2018

Anketa ZSSS: Ocena tveganja in poklicne bolezni, marec-april 2018:

Poročilo o anketi

Vprašalnik

Analiza ankete – Sumarnik

Analiza ankete – Grafični prikaz

Pravilnik o poklicnih boleznih, ki ga čakamo že 28 let, končno v javni obravnavi:

Predlog novega Pravilnika o poklicnih boleznih

Komentarji Izvršne sekretarke ZSSS za varnost in zdravje pri delu Lučke Böhm na predlog Pravilnika o poklicnih boleznih v javni obravnavi

Smernice KIMDPŠ za verifikacijo poklicnih bolezni

Komisija sprejela nadaljnje ukrepe za boljšo zaščito delavcev pred rakotvornimi kemikalijami

Sporočila ETUC ob 28. aprilu 2018, mednarodnem delavskem spominskem dnevu na poškodovane in umrle na delovnem mestu:

Za ogled filma s sporočili ETUC-a (s slovenskimi podnapisi)  klikni tukaj.

Plakat s sporočili ETUC-a

#IWMD18

 

Statistika o poklicnih boleznih:

Pojasnila MDDSZ o verificiranih poklicnih azbestnih boleznih ter višine izplačanih odškodnin v letu 2017

Pojasnila ZPIZ glede poklicnih boleznih, ki so bile obravnavane v njihovih postopkih v letu 2017

Statistični podatki IRSD o prijavljenih poklicnih boleznih, poškodbah pri delu, številu izvedenih nadzorov in ukrepov IRSD itd. v letu 2017

 

28. april podatki 2019

28. APRIL 2019

SPOROČILA ZSSS OB 28. APRILU 2019, SVETOVNEM DNEVU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU:

Sporočilo za javnost: Pozivi ZSSS ob 28. aprilu 2019

Sporočilo Evropske konfederacije sindikatov (ETUC):

Sporočila MOD-ILO ob 28. aprilu 2019, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu:

Statistika o poklicnih boleznih:

Kampanja 28. april 2020

28. APRIL 2020

Kampanja ZSSS:  28. april 2020 – svetovni dan varnosti in zdravja pri delu:

Sporočilo strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu

26/2020 e-novica ZSSS: Sporočila ZSSS ob 28. aprilu, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

Statistika o poškodbah pri delu in poklicnih boleznih v letu 2019:

 

Kampanja Evropske konfederacije sindikatov (ETUC):  28. april – mednarodni delavski spominski dan:

 

 

Sporočilo MOD-ILO ob 28. aprilu 2020, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu – tukaj