Humanizacija dela in ergonomija

On 3. septembra, 2022   /   elementi sistema varnosti in zdravja pri delu  

Humanizacija dela in ergonomija

   Mere človeka, Leonardo da Vinci (1452-1519)                      

Glej tudi

Obvezno zavarovanje

Strokovni delavec za varnost pri delu

Izvajalec medicine dela

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

Ranljive skupine delavcev

Delovni čas

Digitalizacija dela

____________________________________________________________

Temeljna načela

9. člen ZVZD-1 določa temeljna načela pri izvajanju ukrepov varnosti in zdravja pri delu:

  • izogibanje nevarnostim;
  • ocenjevanje tveganj;
  • obvladovanje nevarnosti pri viru;
  • prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine (humanizacija dela);
  • prilagajanje tehničnemu napredku;
  • nadomeščanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim;
  • razvijanje celovite varnostne politike, ki vključuje tehnologijo, organizacijo dela, delovne pogoje, medčloveške odnose ter dejavnike delovnega okolja;
  • dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi;
  • dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem.

____________________________________________________________

Obvladovanje nevarnosti pri viru

Hrup, ki ga povzroča stroj in ki okvari sluh, je mogoče obvladovati z osebno varovalno opremo ali pa stroj obdamo s protihrupnim oklepom, ki preprečuje, da se hrup razširja v delovni prostor. Oseba varovalna oprema je individualni ukrep, ki zaščiti zgolj posameznika, ki jo uporablja.  Protihrupni oklep pa je kolektivni ukrep, ki zaščiti vse osebe v prostoru in ne zgolj posameznika.

Osebna varovalna oprema je vedno obremenitev za delavca, saj povzroča neugodje (npr. oteženo dihanje, odrgnine, potenje). Kolektivni ukrepi so zato prioritetni in humanizirajo delo. Seveda isto načelo velja za vse biološke, kemijske, fizikalne pa tudi psihosocialne obremenitve na delovnem mestu.

Humanizacija = počlovečenje, človeku prijazna prilagoditev 

NASVET: Delavski zaupnik naj v postopkih ocenjevanja tveganja poda delodajalcu mnenje, naj se individualni ukrepi nadomestijo s kolektivnimi. Dolgoročno se bodo izkazali kot dobra naložba. 

____________________________________________________________

Prilagajanje dela posamezniku

ZVZD-1 med temeljna načela pri izvajanju ukrepov varnosti in zdravja pri delu tudi prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine (humanizacija dela).

Ocena tveganja velja za generično delovno mesto, na podlagi zdravstvenih omejitev, ki jih ugotovi izvajalec medicine dela, pa se naj delovno mesto prilagodi posameznim kategorijam delavcev (npr. glede na antropološke značilnosti žensk) in posameznemu delavcu (npr. preostali delovni zmožnosti invalida, višini delavca…).

Velja načelo: “Delovna sredstva se naj prilagajajo delavcu in ne obratno!”

____________________________________________________________

Prilagajanje tehničnemu napredku

 

Eno od temeljnih načel je tudi prilagajanje tehničnemu napredku, kar pomeni, da je delodajalec dolžan investirati v delovna sredstva skladno z razvojem tehnologije, ki upošteva napredek pri obvladovanju fizikalnih in kemijskih obremenitev pri delu. Zastarelo neergonomsko tehnologijo 20. stoletja je treba nadomestiti s sodobnejšo, ki manj škoduje zdravju delavcev. Država pri tem  tehta, da se tovrstne investicije izkažejo v manjšem bremenu socialnih zavarovanj zaradi znižanja absentizma in invalidizacije delavcev.

NASVET: Delavski zaupnik naj zavrne morebitne delodajalčeve trditve, da si ne moremo privoščiti humanizacije delovne opreme, ki jo omogoča tehnološki napredek. Delovna oprema, ki povzroča delovno invalidnost (npr. mišično-kostna obolenja), pomeni zgolj, da delodajalec zvrača stroške zdravljenja na delavca (okvarjeno zdravje in bolečine) in stroške  odškodnine na obvezna socialna zavarovanja (ZZZS in ZPIZ). Vlaganje v varno tehnologijo se bo dolgoročno obrestovalo tudi delodajalcu zaradi nižjega absentizma in fluktuacije.

____________________________________________________________

Ergonomija delovnega mesta:

Po definiciji Mednarodnega ergonomskega združenja je ergonomija znanstvena disciplina, ki proučuje odnose med človekom in drugimi deli sistema (npr. delovnimi sredstvi). Je stroka, ki temelji na teoretičnih načelih oblikovanja, da se doseže dobro počutje ljudi in učinkovitost sistema. Kot multidisciplinarna veda vključuje znanja  psihologije (veda o duševnosti, vedenju in psiholoških procesih pri človeku), antropometrije (veda o merah človeškega telesa), biomehanike (veda o mehaniki človeškega telesa pri gibanju), fiziologije (veda o življenjskih procesih človeškega telesa),  kognitivnih znanosti (veda o umu in inteligenci), varstva pri delu, organizacije dela ter industrijskega inženiringa in oblikovanja.

Cilj ergonomije delovnega mesta je prilagoditi delo lastnostim delavca, tako da bo (ostal) zdrav, zadovoljen  in produktiven v učinkovitem delovnem sistemu. Fizikalna ergonomija obravnava predvsem obremenitve gibal (drže, bremena, ponavljajoče se gibe …). Spoznavno-miselno ergonomijo zanimajo zaznave, miselni procesi, odločanje, psihične obremenitve. Organizacijska ergonomija pa proučuje  načrtovanje časa, komuniciranje, timsko delo, upravljanje človeških virov. Ergonomija je lahko korektivna (popravlja delovna mesta) ali proaktivna (oblikovanje novih delovnih mest).

 

Participativna ergonomija in preprečevanje kostno-mišičnih obolenj na delovnem mestu, EU OSHA 2022:

Ta dokument za razpravo je uvod v participativne pristope k ergonomiji in preučuje njihovo učinkovitost pri preprečevanju z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj. Pri participativnih ergonomskih ukrepih so v oblikovanje rešitev za zmanjšanje ergonomskih tveganj vključeni delavci, ki delo z omenjenim tveganjem dejansko opravljajo.

V dokumentu je prikazano, kako ti pristopi delujejo, obravnavane so nekatere njihove prednosti in pojasnjeno je, zakaj je težko oceniti njihovo uspešnost. Navedeni so tudi praktični viri, dodatno gradivo in več študij primerov o uporabi participativne ergonomije za zmanjšanje tveganj kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom.

_________________________________________________

Umetna inteligenca in dehumanizacija dela:

 

 

 

Tudi na slovenskem trgu dela se vse bolj uveljavlja digitalna tehnologija in umetna inteligenca za nadzor in upravljanje z zaposlenimi. Obstaja tveganje za prihodnost dela, kjer umetna inteligenca človeku odreja, kaj in kako hitro bo delal.

Glej odgovore 1007 Slovencev, ki so aprila in maja 2022 odgovorili na evropsko anketo Pulz varnosti in zdravja pri delu v EU in Sloveniji po pandemiji:

51 % Slovencev poroča o hudemu časovnemu pritisku ali preobremenjenosti z delom.

90% Slovencev poroča, da pri delu uporabljajo vsaj eno digitalno napravo.

18 % Slovencev poroča, da delodajalec uporablja digitalne naprave za samodejno dodeljevanje delovnih nalog, delovnega časa ali izmen (! – to so naprave z umetno inteligenco, ki odrejajo ljudem delo po algoritmih).

33 % Slovencev poroča, da njihov delodajalec uporablja digitalne naprave za ocenjevanje uspešnosti zaposlenih s strani tretjih oseb (npr. strank, sodelavcev, pacientov).

25 % Slovencev poroča, da njihov delodajalec uporablja digitalne naprave za nadzor ali spremljanje njihovega dela in obnašanja.

19 % Slovencev poroča, da njihov delodajalec uporablja digitalne naprave za spremljanje hrupa, kemikalij, prahu in plinov.

9 % Slovencev poroča, da njihov delodajalec uporablja digitalne naprave na delovnem mestu za spremljanje srčnega utripa in krvnega tlaka (???).

Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji iz leta 2020 – na tej povezavi, določa načelo, da odloča človek in ne stroj. To načelo se naj uveljavi tudi v Sloveniji.

Glej: 33/2022 e-novica ZSSS (1. 7. 2022): Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji

_________________________________________________

Strokovni članki:

OSHwiki: Doc. dr. Toni Pustovrh:

_________________________________________________

Publikacije:

Ergonomija v teoriji in praksi, znanstvena monografija – povzetek, skupina avtorjev, NIJZ, 2016

Priročnik Ergonomija, Pisk d. o. o., 2016

Vrednostna ergonomska analiza, letak, Pisk d.o.o., 2016

__________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Back to Top

Sindikat

On 3. septembra, 2022   /   Socialni dialog  

Sindikat

Glej tudi

Socialni dialog

ETUC in ETUI

Vloga delodajalca

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

 

Sindikat je prostovoljna množična organizacija zaposlenih (to je delavcev in javnih uslužbencev), katere namen je zaščita zaposlenih, zastopanje njihovih interesov in boj za delavske pravice. Sindikat je njegovo članstvo. Včlanitev v sindikat je prostovoljna.

Eden od avtentičnih interesov delavca je varnost in zdravje pri delu. Sindikat interese delavcev, svojih individualnih članov, uveljavlja s stavko in z njo povezanimi pogajanji za uresničitev stavkovnih zahtev ter s socialnim dialogom. V socialnem dialogu sindikati sklepajo dvostranske kolektivne pogodbe z delodajalskimi predstavniki  in tristranske socialne sporazume z delodajalskimi združenji in Vlado RS.

Vloga sindikata po ZVZD-1

ZVZD-1 določa zgolj obveznost delodajalca, da sindikat obvešča o temeljnih listinah in ugotovitvah inšpekcije na področju varnosti in zdravja pri delu. Toda sindikat pri delodajalcu uresničuje tudi svoja pooblastila po Zakonu o reprezentativnosti sindikatov (pravica do kolektivnega pogajanja in organizirati stavko) in Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju (vloga v postopku izvolitve delavskega zaupnika oziroma sveta delavcev). Delavci praviloma izvolijo tiste kandidate za delavske zaupnike, ki jim jih priporoči njihov sindikat.

ZVZD-1 pa pravico do posvetovanja in soupravljanja veže na delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu oziroma na svet delavcev, ki sta na ravni delodajalca temeljna akterja pri zastopanju interesa zaposlenih do varnega in zdravega dela. A delavski zaupnik oziroma svet delavcev pa v skladu z ZSDU nima pravice izvajati na delodajalca pritiske, kakšna je npr. stavka.

Dobra praksa: Dogovor o sodelovanju med sindikatom in svetom delavcev.

 

46. člen: Delodajalec mora sindikatom, ki so organizirani pri njem, posredovati na običajen način izjavo o varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo o nezgodah pri delu, ki jo delodajalec hrani v skladu s predpisi.

48. člen: Delodajalec mora seznaniti sindikate pri delodajalcu z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi nadzornih organov.

62. člen: Minister, pristojen za delo, imenuje strokovno posvetovalno telo Svet za varnost in zdravje pri delu, ki ga sestavljajo zlasti strokovnjaki za varnosti pri delu, medicino dela in socialno varnost ter strokovnjaki iz delodajalskih organizacij in sindikatov. Člane sveta iz delodajalskih organizacij in sindikatov imenuje minister na predlog Ekonomsko-socialnega sveta.

76. člen: Delodajalcu, ki ne izvaja prej naštetih določil je zagrožena globa od 2.000 do 40.000 evrov, odgovorni osebi delodajalca pa globa od 500 do 4.000 evrov.

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1 

Zakon o reprezenativnosti sindikatov

Zakon o kolektivnih pogodbah (ZKolP)

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU

E-novice ZSSS:

7/2004 e-novica ZSSS (5. 2. 2024): Vloga sindikata pri sprejemanju splošnih aktov s področja varnosti in zdravja pri delu

Back to Top

Pravica do obveščenosti

On 1. septembra, 2022   /   Sodelovanje delavcev pri upravljanju, Vloga delavca  

Pravica do obveščenosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pisna navodila in varnostni znaki za varno delo na delovnem mestu 

Glej tudi:

Vloga delavca

Usposabljanje delavcev za varno delo

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Varnostni znaki

Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij

________________________________________________

Pravica do obveščenosti je ena ključnih pravic, ki so si jih izborili delavci. Delavcu omogoča, da sprejema informirane odločitve ter da daje predloge in mnenja o svoji varnosti in zdravju. Delodajalec je dolžan delavca obvestiti o vseh tveganjih za varnost in zdravje.

Navodila za varno delo morajo biti pisna, ustna le izjemoma v hudi nevarnosti.

Varnostni listi nevarnih kemikalij v jeziku, ki ga delavec razume.

OPOZORILO: 46. člen ZVZD-1 določa, da se mora delodajalec z delavci ali njihovimi predstavniki med drugim posvetovati tudi o obveščanju delavcev. Delavski zaupnik naj torej delodajalca obvesti, kadar delavci menijo, da obveščanje ni dovolj učinkovito ali predlagajo drugačne oblike obveščanja.

________________________________________________

ZSDU o pravici do obveščenosti:

Sodelovanje delavcev pri upravljanju se uresničuje tudi s pravico do obveščenosti. Delavci so lahko obveščeni neposredno (da lahko neposredno dajejo predloge in mnenja) ali preko delavskega zaupnika ali sveta delavcev, ter da preko njega dajejo predloge in mnenja.

Delavec kot posameznik ima pravico:

  • do pobude in odgovorov na to pobudo, če se nanašajo na njegovo delovno mesto ali na njegovo delovno oziroma organizacijsko enoto,
  • biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju,
  • povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na organizacijo njegovega delovnega mesta in delovni proces,
  • zahtevati, da mu delodajalec oziroma od njega pooblaščeni delavec pojasni vprašanja s področja plač in z drugih področij delovnih razmerij ter iz vsebine tega zakona.

_________________________________________

ZVZD-1 o pravici do obveščenosti:

9. člen: Delodajalec upošteva med drugim tudi naslednje temeljno načelo: dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem.

12. člen: Delavec mora uporabljati sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.

19. člen: Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo.

26. člen: Delodajalec mora zagotoviti varnostni list nevarne kemikalije v slovenskem jeziku in izjemoma v tujem jeziku, v skladu s pogoji, ki jih določa predpis o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij. Delodajalec mora, kadar je to potrebno, zagotoviti prevod varnostnega lista iz prejšnjega odstavka v jezik, ki ga delavec razume.

27. člen: Delodajalec mora takoj obvestiti vse delavce, ki so ali bi lahko bili izpostavljeni resni in neposredni nevarnosti, o vrsti tveganja in o varnostnih ukrepih.

29. člen: Strokovni delavec za varnost pri delu izdeluje navodila za varno in zdravo delo.

37. člen: Delodajalec mora delavce obveščati o varnem in zdravem delu tako, da izdaja pisna obvestila in navodila. V izjemnih primerih, kadar jim grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, so obvestila in navodila lahko tudi ustna. Delodajalec mora delovna mesta in sredstva za delo opremiti z znaki za obvestila in za nevarnost ter z navodili za varno delo v skladu s posebnimi predpisi. Delodajalec mora tudi delavcem drugega delodajalca, ki pri njem pogodbeno opravljajo delo, posredovati informacije o tveganjih za varnost in zdravje pri delu, in pooblaščenih osebah za prvo pomoč, požarno varnost in evakuacijo.

49. člen: Delavec ima pravico in dolžnost, da je seznanjen z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva ter usposobljen za njihovo izvajanje. Delavec ima pravico dajati predloge, pripombe in obvestila o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu delavcem, zadolženim za varnost in zdravje pri delu po tem zakonu.

50. člen: Delavec mora takoj obvestiti delodajalca ali delavce, ki so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zadolženi za varnost in zdravje pri delu o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki bi pri delu lahko ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih oseb. Ravnati mora v skladu z navodili delodajalca za pravilno uporabo delovne opreme, drugih sredstev vključno z varnostnimi napravami in osebno varovalno opremo.

52. člen: Če delodajalec ne odpravi nevarnosti, lahko delavec zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu.

76. člen: Z globo od 2.000 do 40.000 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec in z globo od 500 do 4.000 evrov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, ravna v nasprotju z zgornjimi določili.

_______________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU

 

Back to Top

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

On 1. septembra, 2022   /   elementi sistema varnosti in zdravja pri delu, Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme  

Obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme

 

 

 

 

 

 

 

Obdobni pregled in preizkus delovne opreme

 

 

Glej tudi

Strokovni delavec za varnost pri delu

Nezgode pri delu / poškodbe pri delu

Obvezno zavarovanje

Osebna varovalna oprema

_____________________________________________________________________

ZVZD-1 določa (izbor):

61. člen: Delodajalec hrani vso dokumentacijo po tem zakonu in podzakonskih aktih, zlasti pa dokumentacijo, ki se nanaša na obdobne preglede in preizkuse delovne opreme. Delodajalec trajno hrani dokumentacijo. Delodajalec mora v primeru prenehanja predati  dokumentacijo Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, če ta zakon ali podzakonski akti ne določajo drugače.

63. člen: Minister, pristojen za delo, izda pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, če izpolnjuje kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, dovoljenje za opravljanje obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme. Minister, pristojen za delo, lahko izda dovoljenje tudi tujim pravnim osebam oziroma samostojnim podjetnikom posameznikom, če izpolnjujejo kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje.

64. člen: Minister, pristojen za delo, izda dovoljenje za sedem let.

65. člen: Imetnik dovoljenja mora strokovne naloge opravljati skrbno in po pravilih stroke. Listine, izdane pri izvajanju strokovnih nalog, morajo omogočati sledljivost in preglednost.

66. člen: Imetnik dovoljenja mora v 15 dneh obvestiti ministrstvo, pristojno za delo o vsaki spremembi, ki lahko vpliva na opravljanje strokovnih nalog, za katere je pridobil dovoljenje za delo, zlasti pa spremembe v zvezi s tehnično opremo in strokovnimi delavci. Imetnik dovoljenja mora ministrstvu, pristojnemu za delo, dajati letna poročila o nalogah, ki jih opravlja, najpozneje do konca februarja za preteklo leto.

67. člen: Nadzor nad izvajanjem strokovnih nalog opravlja na podlagi prijave ali letnega poročila inšpekcija za delo neposredno pri imetniku dovoljenja, pri naročniku strokovnih nalog ali pa pri obeh.

68. člen: Minister, pristojen za delo, odvzame dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog:

  • če ugotovi, da imetnik dovoljenja ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev dovoljenja;
  • če imetnik dovoljenja ne začne opravljati nalog, ki so določene v dovoljenju, v enem letu od dneva njegove izdaje;
  • če je bilo dovoljenje izdano na podlagi neresničnih podatkov;
  • če na predlog inšpekcije dela ali na obrazložen predlog pravne osebe civilnega prava, ki združuje strokovne delavce in izvajalce medicine dela, ugotovi, da se naloge opravljajo nestrokovno;
  • če imetnik dovoljenja ne obvesti ministrstva, pristojnega za delo, o vsaki spremembi, ki vpliva na opravljanje strokovnih nalog, za katere je pridobil dovoljenje za delo, zlasti pa spremembe v zvezi s tehnično opremo in strokovnimi delavci;
  • če imetnik dovoljenja kljub pozivu ne predloži letnega poročila.

Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko ponovno zaprosi za dovoljenje pod pogoji iz 63. člena tega zakona po preteku enega leta od odvzema dovoljenja.

69. člen: Minister, pristojen za delo, izda, obnovi in odvzame dovoljenje z odločbo v upravnem postopku, na podlagi ogleda in mnenja tričlanske komisije. Če v postopku izdaje ali obnove dovoljenja minister ne izda in vroči odločbe v treh mesecih od dneva, ko je vloga popolna, se šteje, da je bilo dovoljenje izdano oziroma obnovljeno. Zoper odločbo pritožba ni dovoljena. Dovoljenje, obnova ali odvzem dovoljenja se vpiše v vpisnik, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za delo, razen dovoljenje za čezmejno opravljanje storitev, če so imetniki dovoljenja vpisani v vpisnik v svoji državi. Imetnik dovoljenja lahko začne opravljati strokovne naloge z dnem vpisa v vpisnik. Podatki iz vpisnika so javni.

Glej: Vpisnik organizacij z dovoljenjem za opravljanje strokovnih nalog

70. člen: Minister, pristojen za delo, določi kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki za pridobitev ali obnovo dovoljenja, določi sestavo komisije in predpiše vodenje vpisnika.

_______________________________________________________

Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu določa (izbor):

2. člen: Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko pridobi dovoljenje za obdobne preglede in preizkuse delovne opreme. Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko pridobi dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog, če izpolnjuje pogoje po tem pravilniku.

3. člen: Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko opravlja strokovne naloge s tolikšnim številom zaposlenih strokovnih delavcev, ki so zaposleni za nedoločen čas s polnim delovnim časom in izpolnjujejo predpisane pogoje iz tega pravilnika, da so strokovne naloge opravljene v skladu z metodologijami, ki jih mora vsebovati vloga iz drugega odstavka 12. člena tega pravilnika.

4. člen: Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik mora za opravljanje strokovnih nalog imeti v lasti ali dolgoročnem zakupu tehnično opremo, s katero mora strokovni delavec, ki opravlja strokovne naloge, znati ravnati. Tehnična oprema, potrebna za opravljanje obdobnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju in za opravljanje obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme, je navedena v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

8. člen: Pogoji za opravljanje obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme:

(1) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja strokovne naloge obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme, mora imeti v lasti ali dolgoročnem zakupu tehnično opremo iz 2. točke priloge 1 tega pravilnika in metodologijo izvajanja obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme.

(2) Tehnična oprema iz prejšnjega odstavka mora ustrezati namenu izvajanja obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme.

(3) Strokovni delavci, ki opravljajo strokovne naloge iz prvega odstavka tega člena, morajo imeti izobrazbo ravni 6/1 po KLASIUS–SRV z naravoslovno-tehničnega področja, v skladu z uredbo, ki ureja klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja, in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju varnosti in zdravja pri delu ali najmanj izobrazbo ravni 6/2 po KLASIUS–SRV z naravoslovno-tehničnega področja, v skladu z uredbo, ki ureja klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja, in tri leta delovnih izkušenj s področja varnosti in zdravja pri delu. V skladu s predpisi o opravljanju strokovnega izpita na področju varnosti in zdravja pri delu mora imeti strokovni delavec opravljen celotni strokovni izpit s področja varnosti in zdravja pri delu. Za tuje pravne osebe ali samostojne podjetnike posameznike, ki želijo v Republiki Sloveniji čezmejno opravljati storitev na področju varnosti in zdravja pri delu, se upošteva dokazilo o opravljenem primerljivem izpitu.

_______________________________________________________

EU priporočila za inšpekcijski nadzor – SLIC:

Usposabljanje inšpektorjev o varnostnih pregledih delovne opreme, 2020

Uporaba prenosnih lestev, 2018

Spremembe strojev v obratovanju z oznako CE in brez nje, 2018

Nezavezujoče smernice za zagotavljanje minimalnega standarda usposobljenosti oseb, ki izvajajo redne in montažne preglede stolpnih in mobilnih žerjavov, 2013

Dvigalna oprema za dviganje delavcev – Nacionalne prakse pri uporabi viličarja, 2018

Nezavezujoče smernice za zagotavljanje minimalnega standarda usposobljenosti oseb, ki izvajajo redne in montažne preglede stolpnih in mobilnih žerjavov, 2013

_______________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu

Priloga 1: Tehnična oprema, potrebna za opravljanje obdobnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju in za opravljanje obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme

Priloga 2: Skupine nevarnih kemijskih snovi na delovnem mestu

Back to Top

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

On 1. septembra, 2022   /   elementi sistema varnosti in zdravja pri delu, Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju  

Obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju

 

 

 

 

 

 

 

 

Meritve delovnega okolja – merilnik nameščen na delavca – zagotavlja, da so vzorčene dejanske obremenitve na delovnem mestu

 

Glej tudi:

Strokovni delavec za varstvo pri delu

Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti

Biološki monitoring

Sevanje

Reprotoksini

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Mladi

Ženske

Mikroklima

___________________________________________________________

Gre za obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju (toplotne razmere, hrup, osvetlitvene razmere,  vibracije, elektromagnetna sevanja, umetna optična sevanja in nevarne kemijske snovi na delovnem mestu), za opravljanje katerih mora pravna oseba ali posameznik pridobiti ustrezno dovoljenje ministra za delo. Sistem dovoljenj je garancija strokovnosti preiskav.

___________________________________________________________

ZVZD-1 določa (izbor):

61. člen: Delodajalec hrani vso dokumentacijo po tem zakonu in podzakonskih aktih, zlasti pa dokumentacijo, ki se nanaša na obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju. Delodajalec trajno hrani dokumentacijo. Delodajalec mora v primeru prenehanja predati  dokumentacijo Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, če ta zakon ali podzakonski akti ne določajo drugače.

63. člen: Minister, pristojen za delo, izda pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, če izpolnjuje kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, dovoljenje za opravljanje obdobnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju.

65. člen: Imetnik dovoljenja mora strokovne naloge opravljati skrbno in po pravilih stroke. Listine, izdane pri izvajanju strokovnih nalog, morajo omogočati sledljivost in preglednost.

66. člen: Imetnik dovoljenja mora v 15 dneh obvestiti ministrstvo, pristojno za delo o vsaki spremembi, ki lahko vpliva na opravljanje strokovnih nalog, za katere je pridobil dovoljenje za delo, zlasti pa spremembe v zvezi s tehnično opremo in strokovnimi delavci. Imetnik dovoljenja mora ministrstvu, pristojnemu za delo, dajati letna poročila o nalogah, ki jih opravlja, najpozneje do konca februarja za preteklo leto.

67. člen: Nadzor nad izvajanjem strokovnih nalog opravlja na podlagi prijave ali letnega poročila inšpekcija za delo neposredno pri imetniku dovoljenja, pri naročniku strokovnih nalog ali pa pri obeh.

68. člen: Minister, pristojen za delo, odvzame dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog:

  • če ugotovi, da imetnik dovoljenja ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev dovoljenja;
  • če imetnik dovoljenja ne začne opravljati nalog, ki so določene v dovoljenju, v enem letu od dneva njegove izdaje;
  • če je bilo dovoljenje izdano na podlagi neresničnih podatkov;
  • če na predlog inšpekcije dela ali na obrazložen predlog pravne osebe civilnega prava, ki združuje strokovne delavce in izvajalce medicine dela, ugotovi, da se naloge opravljajo nestrokovno;
  • če imetnik dovoljenja ne obvesti ministrstva, pristojnega za delo, o vsaki spremembi, ki vpliva na opravljanje strokovnih nalog, za katere je pridobil dovoljenje za delo, zlasti pa spremembe v zvezi s tehnično opremo in strokovnimi delavci;
  • če imetnik dovoljenja kljub pozivu ne predloži letnega poročila.

Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko ponovno zaprosi za dovoljenje pod pogoji iz 63. člena tega zakona po preteku enega leta od odvzema dovoljenja.

69. člen: Minister, pristojen za delo, izda, obnovi in odvzame dovoljenje z odločbo v upravnem postopku, na podlagi ogleda in mnenja tričlanske komisije. Če v postopku izdaje ali obnove dovoljenja minister ne izda in vroči odločbe v treh mesecih od dneva, ko je vloga popolna, se šteje, da je bilo dovoljenje izdano oziroma obnovljeno. Zoper odločbo pritožba ni dovoljena. Dovoljenje, obnova ali odvzem dovoljenja se vpiše v vpisnik, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za delo, razen dovoljenje za čezmejno opravljanje storitev, če so imetniki dovoljenja vpisani v vpisnik v svoji državi. Imetnik dovoljenja lahko začne opravljati strokovne naloge z dnem vpisa v vpisnik. Podatki iz vpisnika so javni.

Glej: Vpisnik organizacij z dovoljenjem za opravljanje strokovnih nalog

70. člen: Minister, pristojen za delo, določi kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki za pridobitev ali obnovo dovoljenja, določi sestavo komisije in predpiše vodenje vpisnika.

_______________________________________________________

Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu določa (izbor):

2. člen: Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko pridobi dovoljenje za opravljanje vseh ali posameznih strokovnih nalog za  obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju: toplotne razmere, hrup, osvetlitvene razmere,  vibracije, elektromagnetna sevanja, umetna optična sevanja in nevarne kemijske snovi na delovnem mestu. Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko pridobi dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog, če izpolnjuje pogoje po tem pravilniku.

3. člen: Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko opravlja strokovne naloge s tolikšnim številom zaposlenih strokovnih delavcev, ki so zaposleni za nedoločen čas s polnim delovnim časom in izpolnjujejo predpisane pogoje iz tega pravilnika, da so strokovne naloge opravljene v skladu z metodologijami, ki jih mora vsebovati vloga iz drugega odstavka 12. člena tega pravilnika.

4. člen: Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik mora za opravljanje strokovnih nalog imeti v lasti ali dolgoročnem zakupu tehnično opremo, s katero mora strokovni delavec, ki opravlja strokovne naloge, znati ravnati. Tehnična oprema, potrebna za opravljanje obdobnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju in za opravljanje obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme, je navedena v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

5. člen: Pogoji za opravljanje obdobnih preiskav fizikalnih škodljivosti v delovnem okolju…

6. člen: Pogoji za opravljanje obdobnih preiskav kemijskih škodljivosti na delovnem mestu na podlagi akreditacije…

7. člen: Pogoji za opravljanje obdobnih preiskav kemijskih škodljivosti na delovnem mestu za podskupine nevarnih kemijskih snovi…

8. člen: Pogodba o vzpostavitvi in vzdrževanju akreditacije…

____________________________________________________________

Akreditirani postopki obdobnih preiskav

Neustrezno izvedene meritve dajejo v škodo delavcev napačne ali nezanesljive rezultate: slaba sledljivost lokacije meritev, različno poimenovanje, niso izvedene meritve za vse škodljivosti na delovnem mestu, pri vzorčenju niso upoštevane zadnje spremembe v proizvodnem procesu, niso upoštevani sinergijski učinki več kemikalij ipd.

Po letu 2017 so predpisi zato zapovedali akreditirane postopke za nekatere ključne meritve. Akreditacija se imetniku dovoljenja lahko izda posebej za vzorčenje ali posebej za analizo vzorcev. Reprezentativne vzorce se zajema s pomočjo osebnih črpalk in merilnikov na izpostavljeni osebi med delom.  Analizo tako pridobljenih vzorcev izvede akreditiran laboratorij. izda se akreditacijsko poročilo o meritvah. Prednost izvedbe obdobnih preiskav pri akreditiranih izvajalcih meritev je predvsem:

  • tehnično preverjanje usposobljenosti in ustreznosti metod od neodvisnih ocenjevalcev, določitev merilne negotovosti in validacijski postopki, ustreznost poročanja o rezultatih,
  • dobro načrtovanje meritev s predhodnim pregledom delovnih mest, določitev virov, vrste škodljivosti, opis delovnih opravil in izbor ustrezne metode vzorčenja,
  • pridobitev relevantnih podatkov o obremenitvi in varnosti delovnega okolja,
  • boljše zavarovanje odgovornosti delodajalca v upravnih in sodnih postopkih.

____________________________________________________________

Slovenska akreditacija

Slovenska akreditacija (USM-SA) je javni zavod, ki s pooblastilom države kot edina, neodvisna in nepridobitna institucija opravlja naloge nacionalne akreditacijske službe na reguliranem in nereguliranem področju ter zastopa interese Republike Slovenije v mednarodnih akreditacijskih združenjih. Slovenska akreditacija je odgovorna za vzpostavitev, razvoj in vzdrževanje strokovnega, neodvisnega in nepristranskega sistema akreditiranja v Sloveniji ter za opravljanje s tem povezanih nalog.

Sistem akreditiranja v Sloveniji je skladen z zahtevami Uredbe (ES) 765/2008 o akreditaciji in nadzoru trga, SA je organizirana in deluje v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17011:2018 in upošteva pravila mednarodnih združenj za akreditacijo (EA, ILAC in IAF). S tem omogoča transparentno, verodostojno in mednarodno primerljivo izvajanje sistema akreditiranja v Sloveniji.

Akreditacija je potrditev, ki se nanaša na organ za ugotavljanje skladnosti s standardi in jo kot tretja stranka izda akreditacijski organ (v Sloveniji je to Slovenska akreditacija) ter z njo prizna usposobljenost akreditiranega organa (npr. laboratorija, kontrolnega ali certifikacijskega organa) za izvajanje specifičnih nalog ugotavljanja skladnosti.

Akreditiranje je strokovni, nepristranski in neodvisen postopek, s katerim nacionalna akreditacijska služba uradno potrdi usposobljenost akreditiranega organa za izvajanje specifičnih nalog ugotavljanja skladnosti. Akreditacija predstavlja enega ključnih stebrov tehnično kakovostne infrastrukture vsake države, saj pripomore k izboljševanju kakovosti proizvodov in storitev, pomaga gospodarstvu dosegati globalno konkurenčnost in prispeva k pospeševanju mednarodne trgovine.

Spletna stran Slovenske akreditacije

Seznam akreditiranih organov

____________________________________________________________

Periodika meritev:

ZVZD-1 ne določa več periodike izvajanja obdobnih preizkusov škodljivosti delovnega okolja. Delodajalec naj bi jo določil v svoji oceni tveganja v skladu s standardi.

Standard SIST EN 689:1998 (Zrak na delovnem mestu – Navodilo za oceno izpostavljenosti pri vdihavanju kemičnih snovi za primerjavo z mejnimi vrednostmi in načrtovanje meritev) določa, da je prvič potrebno opraviti obdobne preiskave delovnega okolja 16 tednov po izdelani oceni izpostavljenosti, nadalje pa pa je periodika odvisna od rezultatov izmerjenih vrednosti (I):

MV = predpisana mejna vrednost

  • I ˂ 0,25 MV – periodika je 64 tednov
  • 0,25 ˂ I ˂ 0,5 MV – periodika 32 tednov
  • 0,5 ˂ I ˂ 1 MV – periodika 16 tednov
  • I > 1,0 MV – takojšnje ukrepanje (zmanjšanje koncentracije kemične snovi na delovnem mestu s tehničnimi ukrepi) in kontrolne meritve

 

 

 

 

OELV = predpisana mejna vrednost poklicne izpostavljenosti

 

Dr. Lidija Korat, IRSD: predavanje “Novosti in dobra praksa na področju kemijske varnosti”, Tradicionalni simpozij VARNO IN ZDRAVO DELO – Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi, Celje, 7. 11. 2019

____________________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu

Priloga 1: Tehnična oprema, potrebna za opravljanje obdobnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju in za opravljanje obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme

Priloga 2: Skupine nevarnih kemijskih snovi na delovnem mestu

 

Back to Top

Usposabljanje delavcev za varno delo

On 23. avgusta, 2022   /   Usposabljanje delavcev za varno delo  

Usposabljanje delavcev za varno delo

Praktični preizkus usposobljenosti za varno delo              Teoretični preizkus za varno delo

Glej tudi

Strokovni delavec za varnost pri delu

Vloga delavca

___________________________________________________________

ZSSS o usposabljanju delavcev za varno delo:

Usposabljanje za varno delo je ključen element sistema varnosti in zdravja pri delu. A Inšpektorat RS za delo v svojih letnih poročilih ugotavlja, da je v nadzoru odkritih največ kršitev obveznosti strokovnih delavcev za varnost ravno pri usposabljanju delavcev za varno delo. To pomeni, da je potrebno s sistemom dovoljenj za opravljanje strokovnih nalog strokovnega delavca za varnost pri delu sistemsko zagotoviti izboljšanje. ZSSS je zato 5. 10. 2020 na ministrstvo za delo naslovilo pobudo, da naj Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) znova določi, da minister, pristojen za delo, izdaja pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, če izpolnjuje kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, tudi dovoljenje za usposabljanje delavcev za varno delo. Glej na tej povezavi!

OPOZORILO: 46. člen ZVZD-1 med drugim določa, da se mora delodajalec z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati tudi o organizaciji usposabljanja. Delavski zaupnik naj torej delodajalca obvesti, če po mnenju delavcev usposabljanje za varno delo  ne izpolnjuje njihovih pričakovanj.

____________________________________________________________

ZVZD-1 o usposabljanju delavcev za varno delo:

5. člen: Delodajalec mora zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora med drugim izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno z usposabljanjem delavcev za varno delo.

16. člen: Usposabljanje za varno in zdravo delo je sestavni del uvajanja v delo.

19. člen: Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da (med drugim) usposablja delavce za varno in zdravo delo.

29. člen: Naloga strokovnega delavca za varnost pri delu je med drugim, da pripravlja in izvaja usposabljanje delavcev za varno delo.

33. člen: Izvajalec medicine dela odvisno od vrste dejavnosti delodajalca ter vrste in stopnje tveganj za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom delavcev, med drugim sodeluje pri usposabljanju delavcev in delodajalcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči.

38. člen:

  • Delodajalec mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.

Tolmačenje MDDSZ:

Usposabljanje za varno delo v času dopusta, januar 2021

Ali delodajalec lahko organizira usposabljanje za varno delo izven delovnega časa delavcev, 21. 2. 2017

  • Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in katerega vsebino mora spreminjati glede na nove oblike in vrste nevarnosti.
  • Usposobljenost za varno delo preverja delodajalec na delovnem mestu.
  • Delodajalec določi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni ter za delavce, ki delajo na delovnih mestih, na katerih so nezgode pri delu in poklicne bolezni pogostejše. Rok za občasne preizkuse ne sme biti daljši od dveh let.
  • Inšpektor za delo lahko po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu odredi uskladitev programa usposabljanja s posebnostmi delovnega mesta glede na oblike in vrste nevarnosti. Inšpektor za delo lahko po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu odredi tudi preizkus teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo.
  • Delodajalec mora zagotoviti usposabljanje delavcev v njihovem delovnem času in zanje brezplačno.

46. člen: Delodajalec se mora z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati med drugim o organizaciji usposabljanja in o izbiri strokovnega delavca, ki ga izvaja.

61. člen: Delodajalec med drugim trajno hrani vso dokumentacijo, ki se nanaša na opravljeno usposabljanje za varno delo in preizkuse usposobljenosti. V primeru prenehanja jo mora predati Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, če ta zakon ali podzakonski akti ne določajo drugače.

OPOMBA: Trajni arhiv dokumentacije v zvezi z usposabljanji za varno delo in preizkusi usposobljenosti naj obsega kronološki zbir dokumentov:

      • Seznam delavcev na delovnih mestih in ocena tveganja za delovna mesta z obsegom potrebnega usposabljanja glede na nevarnosti na delovnih mestih.
      • Programi usposabljanja.
      • Zapisniki o teoretičnem in praktičnem usposabljanju.
      • Pisni testi.
      • Dokazila o praktičnem preizkusu usposobljenosti za varno delo.
      • Izpiti pooblaščenih oseb v skladu s predpisi.

76. člen: Delodajalec se kaznuje z globo od 2.000 do 40.000 evrov in odgovorna oseba delodajalca z globo od 500 do 4.000 evrov, če ne izvajata usposabljanja delavcev v skladu z ZVZD-1.

________________________________________________________________

Predpis:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

 

Back to Top

Starejši

On 5. julija, 2022   /   Starejši delavci  

Starejši

Prenos izkušenj med generacijami

Starejši delavci predstavljajo vse večji delež zaposlenih. Ker ljudje delajo dlje, je upravljanje varnosti in zdravja pri delu za starajočo se delovno silo postalo prednostna naloga. Starejši delavci niso homogena skupina; med posamezniki iste starosti lahko obstajajo znatne razlike. Spremembe funkcionalnih zmožnosti, ki so povezane s staranjem, zaradi individualnih razlik v načinu življenja, prehranjevanju, telesni pripravljenosti, genetski nagnjenosti k boleznim, stopnji izobrazbe ter na delovnem mestu in v drugih okoljih niso enotne. Na zdravje ljudi v poznejšem obdobju življenja vpliva njihov odnos do zdravja v zgodnejših letih.

Mnoge lastnosti, kot so razumnost, strateško razmišljanje, celovito dojemanje in sposobnost presoje, se s staranjem izboljšujejo ali prvič pojavijo. Poleg tega se s starostjo povečujejo tudi delovne izkušnje in strokovno znanje. Vendar se nekatere funkcionalne zmožnosti, zlasti fizične in senzorične, zaradi naravnega procesa staranja zmanjšujejo. Morebitne spremembe funkcionalnih zmožnosti je treba upoštevati pri oceni tveganja, delo in delovno okolje pa je treba navedenim spremembam prilagoditi.

Poslabšanje zdravstvenega stanja kot posledica staranja je v glavnem povezano s fizičnimi in senzoričnimi zmožnostmi, ki so bistvene pri težkem fizičnem delu. Starosti primerna ocena tveganja pomeni, da se pri oceni tveganja upoštevajo značilnosti različnih starostnih skupin, povezane s starostjo, vključno z morebitnimi spremembami funkcionalnih zmožnosti in zdravstvenega stanja. Tveganja, ki zadevajo starejše delavce, vključujejo zlasti: težke fizične obremenitve, nevarnosti, povezane z delom v izmenah ter vroče, hladno ali hrupno delovno okolje.

Spremembe fizioloških lastnosti zaradi staranja (NIJZ):

20 let

 40 let 60 let
Hitrost informacije %

100

 98

91
Akomodacija D

20

 5

1
Ostrina vida %

105

 92

75
Sluh (dB)

0

 -10

-30
Mišična moč % 100 95

83

Delovna sposobnost je ravnovesje med delom in individualnimi zmožnostmi; kadar so delo in individualni viri dobro usklajeni, je delovna sposobnost dobra. Temeljni dejavniki, ki nanjo vplivajo, so:

  • zdravje in funkcionalne zmožnosti;
  • izobrazba in usposobljenost;
  • vrednote, odnosi in motiviranost;
  • delovno okolje in skupnost;
  • vsebina dela, delovne obremenitve in organizacija dela.

Delovno sposobnost je mogoče izmeriti z indeksom delovne sposobnosti (Work Ability Index – WAI).

Dolgotrajna odsotnost z dela zaradi bolezni lahko povzroči težave v duševnem zdravju, socialno izključenost in predčasen odhod s trga dela. Omogočanje lažje vrnitve na delo po odsotnosti zaradi bolezni je ključno za pomoč starajoči se delovni sili.

Dobra praksa za prilagajanje dela delazmožnosti šestdesetletnikov (80-90-100):

S staranjem objektivno prihaja do sprememb v delazmožnosti. Kognitivne zmožnosti se baje ne zmanjšajo do 70. leta, toda fizične sposobnosti 60-letnika znašajo zgolj še 85 % zmožnosti 30-letnika. A vse delovne norme so nastavljene na zmožnosti 30-letnikov, kar pomeni, da 60-letniki le stežka dosegajo norme. S starostjo se namreč slabša vid, sluh, počasnejše so reakcije, človek se hitreje utrudi in potrebuje dlje za počitek. Delo šestdesetletnikov olajša zmanjšanje obremenitev pri delu.

Evropski socialni partnerji so leta 2017 podpisali Evropski sporazum o aktivnem staranju in medgeneracijskem pristopu.  Nizozemci so leta 2021 v poročilu o izvajanju tega evropskega sporazuma poročali, da so že podpisali več kot 200 panožnih kolektivnih pogodb za generacijski pakt 80-90-100. To pomeni, da 60-letniki tam lahko delajo zgolj 80 % delovnih ur, dobivajo za to 90 % plače in 100 % prispevke za pokojninsko zavarovanje.

Primer nizozemske kolektivne pogodbe 80-90-100 (prevod iz angleščine) na tej povezavi

NEODVISNI OKVIRNI SPORAZUM EVROPSKIH SOCIALNIH PARTNERJEV O AKTIVNEM STARANJU IN MEDGENERACIJSKEM PRISTOPU, 08/03/2017

Dobra praksa iz Finske:

Daljše kariere z modelom življenjskega cikla delovnega mesta – vodnik za oblikovanje starostnega načrta, sporazum finskih socialnih partnerjev, 2011/2012, angleščina

Model življenjskega cikla delovnega mesta – Daljše poklicne poti s prilagodljivimi ureditvami, izkušnje finskih socialnih partnerjev, 2016, angleščina

 

 

Več na:

EU OSHA na tej povezavi

Zdravo delovno okolje za vse starosti, večjezični e-priročnik o upravljanju varnosti in zdravja pri delu za starajočo se delovno silo, EU OSHA (POZOR: Izberi jezik slovenščina!)

Daljša aktivna delovna doba z modelom življenjskega cikla zaposlitve – vodnik za oblikovanje starostnega načrta Model življenjskega cikla zaposlitve (Longer careers with the job life cycle model – guide to designing an age plan), Finska, 2016

Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu

Back to Top

Tujci in etnične razlike

On 5. julija, 2022   /   Ranljive skupine zaposlenih  

Tujci in etnične razlike

 

 

Po podatkih Statističnega urada RS se je vsak sedmi prebivalec Slovenije priselil v Slovenijo ter da se je v zgolj treh letih od 2018 do 2020 »v Slovenijo prvič priselilo skoraj 62.000 prebivalcev s prvim prebivališčem v tujini« in da torej »vsak peti priseljenec prebiva v Sloveniji šele tri leta ali manj.« Vendar to ni vse, če vemo, da so s strožjim nadzorom prijav prebivališča, marsikateri tujec z dovoljenjem za začasno prebivanje in delo v Sloveniji nima prijavljenega prebivališča. Zato to sliko izpopolni število izdanih dovoljenj za prvo prebivanje v Sloveniji v obdobju omenjenih treh let in le ta je skoraj 86.000, od česar pa je za namen prve zaposlitve v Sloveniji bilo izdanih 56.500 dovoljenj za prebivanje in delo. Gre za zelo zgovoren podatek, če vemo, da je za velik delež teh tujcev Slovenija oz. njihovi zaposlovalci zgolj vstopna točka na njihovi poti do »uporabnikov« v SZ Evropi. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo v letu 2022 tujcem izdanih 9.492 delovnih dovoljenj in 49.155 veljavnih delovnih dovoljenj.

Tujci so torej še kako prisotni na slovenskem trgu dela. Pa tudi slovenski državljani odhajajo na delo v druge države sami ali kot delavci, napoteni na delo v tujino s strani svojega delodajalca.

ZDR-1 prepoveduje vsako diskriminacijo na delovnem mestu. Z zornega kota varnosti in zdravja pri delu so pomembne jezikovne ovire, zaradi katerih je treba preveriti, ali so delavci s slabim znanjem slovenščine res doumeli navodila in usposabljanje o varnem delu.

Tujci so ranljivi ne le zaradi slabšega znanja jezika ampak pogosto tudi zaradi strahu, da bodo izgubili delo. Prestrašeni so pripravljeni delati čeprav pod slabšimi pogoji kot domačini ali celo na črno. Takšne diskriminacije ne smemo tolerirati in jo moramo nemudoma prijaviti inšpekciji dela!

 

 

Predpisi:

Zakon o tujcih  (ZTuj-2)

Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1)

Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS)

Projektno delo ZSSS:

Glej projekt ZSSS: Poštena napotitev (Fair posting), na tej povezavi in na tej povezavi

Back to Top

Delavci z negotovimi oblikami pogodbe o delu

On 5. julija, 2022   /   Ranljive skupine zaposlenih  

Delavci z negotovimi oblikami pogodbe o delu

   Platformni delavci

Glej tudi Platformno delo

Med negotove oblike pogodb o plačanem delu prištevamo delovno razmerje za določen čas, platformno delo, delo preko agencij za zaposlovanje, pogodbeno delo, navidezne samozaposlene, ki delajo zgolj za enega naročnika, pogodbeno delo itd.

Mednarodne raziskave kažejo, da sta varnost in zdravje pri delu odvisna tudi od oblike pogodbe o zaposlitvi. Najboljši je položaj delavcev z delovnim razmerjem za nedoločen čas, saj delodajalec najbolje poskrbi za njihovo usposabljanje za varno delo in osebno varovalno opremo. Njihov položaj je tudi boljši zato, ker so sindikalno organizirani in si izvolijo delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu. To še kako izboljša njihov položaj.

Delavci, ki delajo na podlagi negotovih pogodb o delu, so deležni manj varnosti in zdravja pri delu tudi zato, ker delodajalec nanje ne računa dolgoročno. V zadnjih letih se veča delež “navideznih” samozaposlenih delavcev, ki delajo za enega samega delodajalca in je na ta način delodajalec nanje preložil velik del odgovornosti skrbeti za lastno varnost in zdravje.

POMEMBNO: Sindikati zahtevamo enak standard varnosti in zdravja pri delu za vse kategorije delavcev! Večanje obsega dela po negotovih oblikah pogodb o delu namreč dolgoročno znižuje standarde varnosti in zdravja pri delu vseh na trgu dela.

Publikacija ZSSS:

 

 

Delavska enotnost, 28. 3. 2024: Nova direktiva EU o platformnem delu prinaša pomembne spremembe; Možen nakup v Spletni trgovini ZSSS!

  • Prva pravila EU o algoritemskem upravljanju na delovnem mestu
  • Avtomatizirani sistemi ne morejo odpustiti delavcev
  • Za delavca se domneva, da je zaposlen, ko so prisotna dejstva, ki kažejo na nadzor in usmerjanje

ZSSS o direktivi na tej povezavi

 

EU za zaščito delavcev na atipičnih oblikah dela:

PRIPOROČILO SVETA z dne 8. novembra 2019 o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite (2019/C 387/01)

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, predlog 2021

Back to Top

Ženske

On 5. julija, 2022   /   Ženske  

Ženske

Varstvo nosečnic pri delu

 

Glej tudi

Mladi

Sevanje

Vibracije

Reprotoksini

Karcinogeni/ Mutageni / Teratogeni

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

Nasilje / nadlegovanje / spolno nadlegovanje

Ženske predstavljajo malo manj kot polovico delovno aktivnega prebivalstva. Skoraj polovica delovno aktivnih žensk ima terciarno izobrazbo. Delovno aktivnih moških s tako izobrazbo je nekaj več kot četrtina. Poklicna tveganja žensk in moških se pomembno razlikujejo. Kar 45 % žensk dela v dvajsetih t. i. feminiziranih poklicih. To so npr. medicinske sestre, učiteljice, gospodinje, čistilke, negovalke, administratorke. Večina teh poklicev je povezana z visokimi čustvenimi obremenitvami. Ženske, ki delajo npr. v zdravstvu, imajo tudi več z delom povezanih bolezni in poškodb pri delu, kot npr. bolečine v križu, astmo, pogosteje so izpostavljene okužbam in nevarnim kemijskim snovem.

Razlike povzročajo različna tveganja, ki lahko vodijo do specifičnih bolezni ali simptomov. Čeprav prizadenejo z delom povezane bolezni oba spola, so ženske dvakrat pogosteje prizadete zaradi bolezni, ki jih povzroča nezdravo delovno okolje. Ženske so posebej prizadete zaradi mišično-skeletnih obolenj, pogosto še v povezavi s stresom na delovnem mestu. Ženske so izpostavljene številnim nevarnim snovem, posebej v zdravstvu, čistilnih servisih kot tudi v kmetijstvu in transportu. Razlike v poškodbah pri delu (predvsem zdrsi, padci, poškodbe, povezane z nasiljem in prevozom na delo) zahtevajo drugačno spremljanje poškodb pri delu za ženske in predvsem drugačne ukrepe. Ženske so pogosteje trpinčene in spolno nadlegovane kot moški. Nasilje in trpinčenje na delu posebej izstopata v nekaterih sektorjih. Prijavljanje in podpora pri takih dejanjih sta še vedno nezadostna, kar je verjetno odvisno od ozaveščenosti delavcev in delodajalcev.

Menopavza in varnost in zdravje pri delu

Okrog 50. leta starosti pri ženskah nastopi menopavza in z njo pogosto začasno porušenje hormonskega ravnotežja v telesu. Ženski z menopavznimi težavami lahko delo pomeni hudo oviro, če nima možnosti, da bi izbrala zdrav ali prilagojen način dela  (za vročinske napade in znojenje ventilacija in klimatske naprave, ustrezne obleke in uniforme, občasni odmori). Neprijetni menopavzni simptom sta suha koža in oči. Ta simptom se lahko poslabša z delom v vročini in onesnaženem zraku, kar lahko vodi do pogostega draženja in vnetja.

Varstvo nosečnic in doječih mater

Posebej je potrebno z ukrepi varnosti in zdravja pri delu varovati nosečo in doječo mater. Nosečnost je fiziološko stanje. V času nosečnosti je treba varovati tako zdravje matere kot tudi otroka. Prvi meseci nosečnosti so še posebej pomembni, ker lahko delo, ki ga mati dela v določenem okolju, bistveno vpliva na to, ali se bo otrok rodil živ in zdrav: številni dejavniki delovnega okolja namreč lahko vplivajo na otrokov razvoj in povzročijo nepopravljive posledice na njegovem zdravju. Zato je bistveno poznati dejavnike tveganja tako za starševstvo, za plod in otroka ter varovati nosečnico, nerojenega otroka in doječo mater.

Noseča delavka ne sme biti izpostavljena snovem, ki lahko povzročijo dedne genetske okvare (glej stavke o nevarnosti H340 in H341), snovem s karcinogenim učinkom in snovem, ki lahko povzročijo hude okvare zdravja pri dolgotrajni izpostavljenosti (H350, H351, H372), hrupu nad 80 dB (A), ioniziranemu in neioniziranemu sevanju, ki lahko povzročita škodo na plodu, splošnim vibracijam nizkih frekvenc, vibracijam, ki se prenašajo direktno na trebuh, udarcem, ekstremnemu mrazu ali vročini, živemu srebru in živosrebrovim spojinam, drugim težkim kovinam, premeščanju bremen, težjih od 5 kg, delom, ki se opravljajo v izrazito nefiziološkem položaju telesa, delom z velikimi psihičnimi obremenitvami, ki lahko škodujejo plodu, nočnemu delu, nadurnemu delu …

Praksa kaže, da ženska delodajalca obvesti, da je noseča, praviloma šele v 10. tednu nosečnosti. Takrat je že lahko prepozno, saj je že prišlo do okvar zarodka. Marsikdaj ženska niti ne ve, da je že noseča. Zato so v delovnih okoljih z nevarnimi kemikalijami priporočljivi preventivni ukrepi, kot da so že vse ženske noseče. To je preprečitev okvar zaradi učinka nevarnih kemikalij pri njegovem viru, da do okvar zarodka sploh ne more priti. Delavski zaupnik naj to zahteva od delodajalca.

191. člen ZDR-1: Delavcu/delavki, ki še ni dopolnil/a 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen/a dejavnikom tveganja in postopkom, ter del, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca. Delavcu/ki, ki še ni dopolnil/a 18 let starosti, se ne sme naložiti dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje.

Seveda pa noseča delavka, delavka, ki je pred kratkim rodila, ali doječa delavka prav tako ne sme biti izpostavljena tudi drugim dejavnikom, ki morajo biti v oceni tveganja izrecno navedeni in bi lahko vplivali na njeno zdravje in zdravje otroka!

Čtivo:

 

 

 

 

 

 

Vir slike: Odklikni, spolno nadlegovanje po spletu, Učni načrt, 2019

 

 

Gender, working conditions and health, ETUI, 2020, angleščina

The gender workplace health gap in Europe, Laurent Vogel, ETUI, 2003, angleščina

Smernice za odpravljanje stereotipov ter krepitev enakosti žensk in moških

Enakost spolov na mestih odločanja v gospodarstvu, raziskava

Enakost spolov ne mestih odločanja: pomen transparentnega kadrovanja, raziskava

 

Anketa in priročnik ZSSS z nasveti žrtvam in sindikalnim zaupnikom:

ANALIZA ANKETE ZSSS: POJAVNOST SPOLNEGA IN DRUGEGA NADLEGOVANJA TER TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU, ZSSS, december 2022

 

SPOLNO IN DRUGO NADLEGOVANJE TER TRPINČENJE NA DELOVNEM MESTU, E-priročnik, ZSSS, december 2022

 

 

 

Predpisi:

Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk

E-novice ZSSS:

16/2024 e-novica ZSSS (8. 3. 2024): Ob 8. marcu poziv ZSSS k ratifikaciji konvencije ILO št. 190

11/2023 e-novica ZSSS (8. 3. 2023): Praznik enakopravnosti

62/2022 e-novica ZSSS (14. 12. 2022): Spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu

 

 

 

 

 

Vir slike: Globalni sindikat UNI ob 8. marcu 2023

Back to Top