Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja je temeljna pravica iz dela! (Deklaracija Mednarodne organizacije dela (ILO) o temeljnih načelih in pravicah iz dela)
Voščimo vam prijetno praznovanje praznika dela 1. in 2. maja 2024 in vas vabimo na prvomajska kresovanja ter prvomajske proslave v organizaciji ZSSS!
28. aprila je mednarodni delavski spominski dan na umrle in poškodovane delavce*, ki ga od leta 1996 po vsem svetu organizira sindikalno gibanje. Njegov namen je počastiti spomin na žrtve nezgod pri delu in poklicnih bolezni z mobilizacijo in kampanjami ozaveščanja. ZSSS od leta 2006 dalje na ta dan objavi uradno statistiko in mednarodne ocene o številu na delovnem mestu poškodovanih in umrlih ter poklicno obolelih delavcev v preteklem letu ter poziva odgovorne ministre k sprejemu predpisov in politike preprečevanja.
* OPOMBA: Mednarodna organizacija dela (ILO) od leta 2003 dalje na isti dan obeležuje svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Njegov namen pa je promocija prevencije nezgod pri delu in poklicnih bolezni.
Pozivi ZSSS na 28. april 2024, mednarodni delavski spominski dan in svetovni dan varnosti in zdravja pri delu:
1. Statistika: V letu 2023 je bilo v Sloveniji zabeleženo 19 smrtnih nezgod pri delu, 973 težjih ter 13.551 lažjih nezgod pri delu. Zabeleženih je bilo tudi 81 azbestnih poklicnih bolezni, 2 neazbestni poklicni bolezni ter 7 sumov na poklicno bolezen. Ker mednarodna statistika kaže, da je v povprečju dvajsetkrat več umrlih zaradi poklicnih bolezni kot zaradi smrtnih nezgod pri delu, torej ocenjujemo, da je zaradi sicer še neugotovljenih poklicnih bolezni v letu 2023 v Sloveniji umrlo 380 oseb. Žalujemo za vsemi v letu 2023 umrlimi zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni ter njihovim družinam in sodelavcem izražamo sožalje!
2. Inšpekcijski nadzor je ključen za izvajanje predpisov o varnem delu. V Sloveniji inšpektor za delo zmore letno obiskati zgolj 3 % delodajalcev, zato je za nadzor varnosti in zdravja pri delu treba inšpekcijo dela kadrovsko okrepiti.
3. Digitalizacija ključnih kazalnikov: Pozivamo pristojni ministrstvi za delo in za zdravje k vzpostavitvi pravne podlage za digitalizirano zbiranje na državni ravni ključnih kazalnikov varnosti in zdravja pri delu kot podlago za njuno učinkovito politiko varovanja poklicnega zdravja.
4. Revizije ocen tveganja: V preteklem letu smo zabeležili napredek pri prenavljanju predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu. Omeniti je treba zlasti Pravilnik o poklicnih boleznih in Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen ter novi Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim in reprotoksičnim snovem pri delu. Pozivamo delodajalce, da na njihovi podlagi revidirajo svoje ocene tveganja in v njih praviloma prvič ocenijo tudi tveganja za poklicne bolezni ter da določijo učinkovitejše preprečevalne ukrepe. V proces revidiranja naj aktivno vključijo predstavnike delavcev.
5. Poklicne bolezni: Izvede se naj tristranski socialni dialog o prvem letnem poročilu Interdisciplinarne skupine strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni za leto 2023 in na tej podlagi pripravi potrebne nadgraditve novega Pravilnika o poklicnih boleznih. Potrebno je predvsem dopolniti seznam poklicnih bolezni in merila za njihovo ugotavljanje. Poročila IRSD, ISS, ZPIZ in ZZZS kažejo na neusklajenost evidenc in postopkov v zvezi s poklicnimi boleznimi. ZSSS tudi ugotavlja, da je zaradi tridesetletne prekinitve ugotavljanja poklicnih bolezni potrebno z javno kampanjo javnost ozaveščati o poklicnih boleznih in postopku njihovega ugotavljanja.
6. Podnebne spremembe: Število smrti in bolezni zaradi vročine med delavci v kmetijstvu, gradbeništvu in na drugih delovnih mestih na prostem je globalno naraslo, saj delo v ekstremnih vremenskih razmerah povzroča utrujenost ter povečuje število poškodb na delovnem mestu in bolezni, povezanih s stresom. Vodnik ILO o vplivih podnebnih sprememb na varnost pri delu iz aprila 2024 navaja, da “trdni dokazi kažejo, da podnebne spremembe in degradacija okolja pomenijo povečano tveganje za poškodbe pri delu, bolezni in smrt”. ILO ocenjuje, da je bilo leta 2020 po vsem svetu 22,85 milijona poškodb pri delu in 18.967 smrtnih primerov zaradi poškodb pri delu, ki jih je mogoče pripisati izpostavljenosti vročini na delovnem mestu. Ob 28. aprilu 2024 tako ILO kot sindikati po vsem svetu opozarjamo na vpliv klimatskih sprememb na slabšo varnost in zdravje pri delu. ZSSS zato znova poziva ministrstvi, pristojni za delo in za zdravje, k sprejetju predpisov, ki naj v času vročinskih valov tudi pri nas končno bolje zaščitijo zlasti delavce, ki delajo na prostem. Konkretneje pa je treba določiti tudi tehnične ukrepe za toplotno udobje delavcev, ki v času vročinskih valov delajo v zaprtih prostorih.
Poziv ZSSS v celoti na tej povezavi
Posredujemo vam sporočilo za javnost nacionalnega programa duševnega zdravja Mira ob 28. aprilu 2024, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, ki ga je ILO letos posvetila vplivu podnebnih sprememb na varnost in zdravje pri delu. Program Mira upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje – NIJZ.
Mira v svojem sporočilu z naslovom “Vpliv podnebnih sprememb na duševno zdravje delovno aktivnega prebivalstva” opozarja, da se tudi v Sloveniji že nekaj časa soočamo s posledicami višanja povprečne temperature v okolju, s pogostejšimi vročinski valovi, poletnimi sušami, intenzivnejšimi padavinami (močni nalivi, toča) in drugimi ekstremnimi vremenskimi dogodki (poplave, obsežnejši požari). Posledice podnebnih sprememb pomembno vplivajo na delovna okolja, saj pogosto vodijo k poslabšanju delovnih pogojev in povečanemu tveganju delavcev za poškodbe, bolezni in smrtne izide, kar pomeni tudi večje stroške za delovne organizacije in celotno družbo.
Kot vsa neobvladana fizična tveganja lahko tudi visoke temperature negativno vplivajo na telesno in duševno zdravje ter s tem na delovno učinkovitost zaposlenih. Delo v toplotno obremenjujočih pogojih poleg neugodnih učinkov na telo in hitrejše utrujenosti poslabšuje tudi posameznikovo sposobnost mišljenja, saj negativno vpliva na zbranost, spomin in reševanje problemov. Poleg tega zmanjšuje zmožnost uravnavanja čustev, kar lahko povečuje npr. nepotrpežljivost ter vodi k porastu medosebnih konfliktov in nasilja na delovnem mestu. Izpostavljenost visokim temperaturam zaradi utrujenosti prispeva tudi k zmanjšanju motivacije zaposlenih za delo. Dlje časa trajajoč vročinski stres lahko povzroči motnje spanja, kar še dodatno vpliva na delovanje zaposlenih tekom dneva in povečuje možnosti za slabe odločitve, napake in nesreče pri delu. Neugodje zaradi vročine na delovnem mestu lahko vodi tudi v preobremenjenost s stresom in spremembe razpoloženja ter poslabšuje že obstoječe težave v duševnem zdravju. K doživljanju vročinskega stresa lahko še dodatno prispevajo nekatera zdravila za zdravljenje duševnih motenj, ki vplivajo tudi na posameznikove mehanizme za uravnavanje telesne temperature.
Sporočilo se konča z nasveti delodajalcem, kako ukrepati.
Celotno sporočilo Mira ne tej povezavi
Pripravimo se na proslavo dvajsete obletnice članstva Slovenije v Evropski uniji na 1. maj 2024! Državna proslava dvajsetletnice bo 9. maja 2024 v Novi Gorici. Slovenija je namreč postala polnopravna članica EU 1. maja 2004, ker je izpolnila maastrichtske kriterije: stabilno demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, konkurenčno tržno gospodarstvo in prevzet pravni red Unije. Med drugim je to pomenilo, da je Slovenija do leta 2004 uskladila svoje predpise s predpisi Evropske unije na področju varnosti in zdravja pri delu.
Spomnimo se: Prvi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD), ki je veljal v letih 2000-2011, je bil sprejet 30. 6. 1999 in začel veljati 28. 7. 1999. Torej štiri leta pred včlanitvijo v EU. Usklajen je bil z okvirno Direktivo Sveta (89/391/EGS) z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu. Zaradi uskladitve s to direktivo mora od leta 2000 dalje vsak slovenski delodajalec pisno oceniti tveganja za zdravje in varnost na svojih delovnih mestih in se z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati o vsakem preventivnem ukrepu. Delavci pa so dobili pravico, da si izvolijo delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu. Kjer je izvoljen, pa je zaradi uskladitve s to direktivo njegova pooblastila pridobil tudi svet delavcev.
Do leta 2004 je nato Slovenija drugega za drugim sprejemala pravilnike o varnem delu, usklajene z vsemi “hčerinskimi” direktivami, ki se v preambuli sklicujejo na okvirno direktivo 89/391/EGS. Teh predpisov je skupaj 24 – natančno toliko kot je direktiv, ki v EU urejajo minimalne standarde varnosti in zdravja pri delu. Najdete jih na naši spletni strani ZSSSzaupnikVZD na tej povezavi. Uskladitev slovenskih predpisov s temi direktivami je pomenila, da je slovenskim delavcem zagotovljena vsaj ista minimalna raven varnosti in zdravja pri delu kot v drugih državah EU.
EU ostaja tudi danes pomembna za prenovo slovenskih predpisov. Spomnimo se, da se na primer slovenske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti nevarnim kemikalijam posodabljajo predvsem na podlagi EU obvezujočih in priporočenih mejnih vrednosti. Enako pomembne za nas pa so tudi aktivnosti EU institucij na področju varnosti in zdravja pri delu: tristranski Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu (ACSH), v katerem se Evropska komisija posvetuje o potrebnih dopolnitvah direktiv s predstavniki vlad in socialnih partnerjev držav članic, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA), ki s svojimi kampanjami “Zdravo delovno okolje” širi dobro prakso v države članice ter Evropska fundacija za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer (EUROFOUND), ki se odlikuje s svojimi raziskavami trgov dela. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je Slovenija s svojimi izvoljenimi predstavniki zastopana v obeh zakonodajalcih EU – to je v Evropskem parlamentu in Svetu EU oziroma Svetu ministrov.
Statistika kaže, da se je Sloveniji članstvo v EU dobro obrestovalo. Dvajsetletnica članstva Slovenije v EU sovpada z letošnjimi evropskimi volitvami. V Sloveniji bodo volitve v Evropski parlament potekale 9. junija 2024. Voli lahko vsak državljan EU s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki je star najmanj 18 let. Udeležimo se evropskih volitev zavedajoč, da s tem odločamo o lastni demokratični prihodnosti in blagostanju!
Obveščamo vas, da bo Mednarodna organizacija dela (ILO) 25. aprila 2024 med 13.30 in 15.00 po srednjeevropskem času izvedla globalni dogodek z naslovom “Podnebne spremembe ter varnost in zdravje pri delu”, na katerem bo predstavljeno poročilo “Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v spreminjajočem se podnebju”, ki razkriva nove zaskrbljujoče podatke o vplivu podnebnih sprememb na varnost in zdravje delavcev. Poročilu bo sledila razprava strokovnjakov in predstavnikov vlad, delodajalcev in delavcev o tem, kako zaščititi delavce in se odzvati na ta globalni izziv.
ILO ta globalni dogodek organizira ob 28. aprilu 2024, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu in sporoča: “Zaradi vse večjih podnebnih sprememb so delavci po vsem svetu bolj izpostavljeni nevarnostim, kot so prekomerna vročina, ultravijolično sevanje, ekstremni vremenski pojavi, onesnaženost zraka, človeške bolezni, ki jih povzročajo organizmi, kot so paraziti, virusi in bakterije ter kemikalije v poljedelstvu, kot so pesticidi ali gnojila. Čas za ukrepanje je zdaj!”
Dogodku se lahko pridruži vsak med nami na tej povezavi: ILO Live.
Vabljeni k ogledu!
Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v spreminjajočem se podnebju, Povzetek poročila, april 2024, v angleščini
Vročina pri delu: Posledice za varnost in zdravje, Globalni pregled znanosti, politike in prakse, julij 2024, v angleščini
37/2024 e-novica ZSSS (26. 7. 2024): Poročilo ILO o zdravstvenih posledicah vročine pri delu, julij 2024
Ročni paletni viličar na motorni pogon namesto težaškega ročnega premeščanja bremen, iz letaka MDDSZ, 2024
Seznanjamo vas z dvema novima publikacijama o ročnem premeščanju bremen, ki ju je 15. 4. 2024 predstavilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na svoji konferenci o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen. Vabljeni k ogledu obeh publikacij:
Na izjemno dobro obiskani konferenci, ki smo jo napovedali v naši e-novici 18/2024, smo slišali odgovore na vprašanja o praktični izvedbi pravilnika. Udeležencem konference je uspešno delo voščila med drugimi tudi Lidija Jerkič, predsednica ZSSS. Državni sekretar na MDDSZ Dan Juvan pa je med drugim izjavil: “Novi Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen skuša slediti naslednjim ciljem:
Več na: Juvan: Zdravstvene težave, ki izvirajo iz ročnega premeščanja bremen, so resen problem, novica gov.si z dne 16. 4. 2024
Piktogram na etiketi kemikalije, ki opozarja na karcinogen, mutagen ali reprotoksin
Obveščamo vas, da sta bila v Uradnem listu RS, št. 29/2024 z dne 4. 4. 2024 objavljena dva pravilnika o varovanju delavcev pred nevarnimi snovmi:
Oba pravilnika prenašata v slovenske predpise določila direktive 2022/431/EU, ki je med drugim dvignila ureditev varovanja delavcev pred reprotoksini na delovnem mestu tako, da bo odslej enako kot za karcinogene in mutagene.
Posebej pomemben je povsem novi pravilnik, ki določa varovanje pred karcinogeni, mutageni in reprotoksini – torej pred snovmi, ki vzbujajo največ skrbi. Pričakujemo, da bo povzročil pomembne premike na bolje v ocenah tveganja, saj med drugim zahteva, da delodajalec oceni tudi tveganje za nastanek poklicne bolezni, ki jih povzročajo te snovi. Tega pri nas doslej nismo poznali! Že samo to določilo bo zagotovilo povsem novo raven varnosti na delovnem mestu.
Pomembno je tudi, da novi pravilnik obvezuje delodajalca, da delavce dejansko in transparentno usposablja in obvešča o tveganjih zaradi izpostavljenosti tem snovem, ki vzbujajo največ skrbi.
Novi pravilnik bo torej pri delodajalcih, kjer se pri delu uporabljajo karcinogeni, mutageni ali reprotoksini, sprožil revidiranje ocene tveganja. Zato je prav, da se tudi delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu seznanite z novostmi, ki jih prinaša.
Vabljeni k seznanitvi z novo ureditvijo!
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) določa, da mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu – to je sistematične ciljane aktivnosti in ukrepe za ohranjanje in krepitev telesnega in duševnega zdravja delavcev.
Obveščamo vas, da Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa organizira med 19. septembrom in 18. oktobrom 2024 izobraževanje za svetovalce za promocijo zdravja pri delu. Izobraževalni program bo potekal ob četrtkih in petkih med 9. in 16. uro. Izobraževalni program obsega splošne vsebine in osem modulov v skupnem trajanju 120 pedagoških ur (teoretični in praktični del ter samostojno učenje).
Okvirni termin za preverjanje znanja bo predvidoma 7. 11. 2024. Število udeležencev je omejeno.
Izobraževanje je plačljivo. Prispevek udeležencev znaša 450,00 EUR. Dodaten strošek v okvirnem znesku 200 EUR predstavlja še naročilo podatkov o bolniškem staležu pri NIJZ, ki jih udeleženec potrebuje za izdelavo načrta promocije zdravja pri delu za podjetje (projektna naloga).
Gre za celovito izobraževanje, ki nudi interdisciplinarno znanje, potrebno za načrtovanje in izvajanje učinkovitih programov promocije zdravja pri delu. Udeleženci se bodo seznanili z vsebinami s področja zdravja in promocije zdravja pri delu, timskega dela, načrtovanja programov in projektov promocije zdravja pri delu, analize zdravja delavcev, ergonomskih dejavnikov tveganja, kemijskih dejavnikov tveganja, dejavnikov tveganja za poškodbe pri delu, organizacije dela, doživetja preobremenjenosti pri delu, varovanja dostojanstva pri delu, preprečevanja uporabe psihoaktivnih snovi, prehrane in gibanja.
Več informacij o izobraževanju najdete na spletni strani Čili za delo.
Obveščamo vas, da bo 18. 4. 2024 izšla aprilska tematska številka DE z naslovom “Inšpekcija dela”.
Tematsko številko je kot vedno mogoče naročiti tako, da izpolnjeno naročilnico, ki jo najdete na spletni strani ZSSS (v rubriki Delavska enotnost), pošljete po elektronski pošti na naslov de@sindikat-zsss.si, in sicer do vključno 12. aprila 2024. Stane 10 € oziroma 2,30 € za člane sindikatov, povezanih v ZSSS.
Ker je v sestavi Inšpektorata RS za delo tudi organizacijska enota Inšpekcija nadzora varnosti in zdravja pri delu, bo tematska številka posebej zanimiva za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu.
Uredništvo napoveduje vsebino tematske številke: “Brez inšpekcijskega nadzora, opozarjajo kritični glasovi, so predpisi, zakonodaja, pravilniki, uredbe ipd. zgolj (mrtva) črka na papirju. Pogosto je klic na pomoč delovni inšpekciji namreč edino, kar ostane delavki oziroma delavcu, ki je delodajalca zaman opozarjal na svojo stisko oziroma težavo. Zato velja poznati zakonsko podlago, pa njena pooblastila in sankcije, inšpekcije dela, pa tudi druge vrste inšpekcijskega nadzora, povezanega s svetom dela; zato velja izvedeti več o delovanju Inšpektorata Republike Slovenije za delo; zato se je treba vprašati, kako okrepiti njegovo delovanje; prav tako ni odveč vedeti, kako narediti prijavo kršitve na inšpektorat, kaj počne Evropski organ za delo in podobno. Vsemu temu, pa še čemu vmes, se bomo aprila torej posvetili v novi tematski številki Delavske enotnosti.”
Vabljeni, da se na tematsko številko “Inšpekcija dela” naročite!
Vabljeni k nakupu v elektronski obliki!
Inšpekcija dela, tematska številka Delavske enotnosti, april 2024
Kot smo napovedali v naši e-novici 15/2024, je 21. 3. 2024 izšla tematska številka Delavske enotnosti (DE) z naslovom Izgorelost. V elektronski verziji jo lahko naročite preko spletne trgovine ZSSS na tej povezavi. Cena je 10 € oziroma zgolj 2,30 € za člane sindikatov, povezanih v ZSSS.
Izgorelost je bolezen, katere nastanek lahko pospeši preobremenjenost na delovnem mestu. Gre za skrajno telesno in mentalno izčrpanost ter kronično utrujenost, ki vodi v telesni kolaps. Bolniška odsotnost zaradi izgorelosti je zaradi resnosti zdravstvenih težav dolgotrajna. Škoda je velika tudi za delodajalca, saj gre pri tem praviloma za odsotnost ključnih kadrov. Zato je prav, da poznamo njene vzroke in simptome in jo preprečujemo tudi na delovnem mestu. Strokovnjaki opozarjajo: “Če prepoznamo napačne vzorce svojega ravnanja in si postavimo razumne meje, se lahko izgorelosti v celoti izognemo.” Delodajalčeve strokovne službe se naj zato usposobijo za prepoznavanje in preprečevanje izgorelosti. Zavzemimo se za preobremenjenega sodelavca!
Vabljeni k ogledu in nakupu tematske številke DE Izgorelost!
