E-novica ZSSS št. 41/2025 (2. 9. 2025): Evropska komisija predlaga 6. revizijo direktive 2004/37/ES

Predsednika RAC in SCOEL, to je dveh znanstvenih odborov ECHA, pristojnih za pripravo predlogov evropskih mejnih vrednosti za nevarne kemikalije, ECHA News, marec 2025

V sporočilu za javnost z dne 18. julija 2025 Evropska komisija priporoča 6. revizijo Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu z določitvijo novih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti za naslednje snovi:

• kobalt in anorganske spojine, ki se pogosto uporabljajo v proizvodnji baterij in v proizvodnih procesih magnetov ali trdih kovin (predlagana mejna vrednost: 0,01 mg/m³);
• policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH), ki se pogosto nahajajo v proizvodnji jekla, železa in aluminija (predlagana meja: 0,00007 mg/m³);
• 1,4-dioksan, ki se pogosto uporablja kot topilo v kemični in tekstilni proizvodnji ali v gospodinjskih detergentih (predlagana meja: 7,3 mg/m³).

Da bi se industrija lahko prilagodila novim mejnim vrednostim, so bile predlagane tudi prehodne mejne vrednosti.

Evropska komisija je zahtevala tudi, da se dimi, ki nastajajo pri varjenju, vključijo v področje uporabe direktive. Varilni dimi lahko vsebujejo snovi, ki so razvrščene kot rakotvorne, na primer kromove, nikljeve in kadmijeve spojine. Evropska komisija meni, da „razvrstitev varilnih dimov na ravni EU zagotovi večjo pravno jasnost, kar bi izboljšalo izvajanje obstoječih pravil EU“.

Predlogi so rezultat tesnega sodelovanja med socialnimi partnerji, Odborom za ocenitev tveganja (RAC) Evropske agencije za kemikalije (ECHA) ter Svetovalnim odborom Evropske komisije za varnost in zdravje pri delu (ACSH). „Pričakuje se, da bi predlagane mejne vrednosti v 40 letih preprečile 1.676 primerov pljučnega raka in 18.912 primerov drugih bolezni. To bo bi za vlade in podjetja pomenilo prihranek v višini do 1,16 milijarde evrov.“

Predloge morata zdaj obravnavati še oba evropska zakonodajalca Evropski parlament in Evropski svet. Ko bo končno besedilo sprejeto, bodo imele države članice dve leti časa za prenos 6. revizije direktive v nacionalno pravo.

Sporočilo Evropske komisije za medije

Predlog Evropske komisije

E-novica ZSSS št. 40/2025 (26. 8. 2025): Podnebne spremembe in toplotni stres na delovnem mestu, WHO in WMO

Obveščamo vas, da sta Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svetovna meteorološka organizacija (WMO) avgusta 2025 objavili skupno tehnično poročilo in smernice z naslovom “Podnebne spremembe in toplotni stres na delovnem mestu“, v katerih poudarjata vse večje globalne zdravstvene izzive, ki jih ekstremna vročina predstavlja za delavce.

Ker podnebne spremembe povzročajo pogostejše in intenzivnejše vročinske valove, mnogi delavci, ki so redno izpostavljeni nevarnim vročinskim razmeram, že čutijo zdravstvene posledice naraščajočih temperatur. Zlasti jih občutijo fizični delavci v sektorjih, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in ribištvo. Vedno pogostejši vročinski valovi povzročajo tudi zdravstvene težave za ranljive skupine prebivalstva v državah v razvoju, kot so otroci, starejši odrasli in prebivalstvo z nizkimi dohodki.

„Toplotni stres že škoduje zdravju in preživetju milijard delavcev, zlasti v najbolj ranljivih skupnostih,“ je dejal dr. Jeremy Farrar, pomočnik generalnega direktorja WHO za promocijo zdravja, preprečevanje bolezni in oskrbo. „Te nove smernice ponujajo praktične, na dokazih temelječe rešitve za zaščito življenj, zmanjšanje neenakosti in oblikovanje bolj odporne delovne sile na planetu, ki se segreva.“

Novo poročilo in tehnične smernice temeljijo na petih desetletjih raziskav in dokazov, da naraščajoče temperature močno vplivajo na zdravje in produktivnost delavcev. WMO poroča, da je bilo leto 2024 najtoplejše leto doslej. Dnevne temperature nad 40 °C in celo nad 50 °C postajajo vse pogostejše, kar jasno kaže, da je treba nemudoma ukrepati, da se zmanjša vse hujši vpliv toplotnega stresa na delavce po vsem svetu.

„Toplotni stres na delovnem mestu je postal globalni družbeni izziv, ki ni več omejen na države v bližini ekvatorja, kot je pokazal nedavni vročinski val v Evropi,“ je dejal namestnik generalnega sekretarja WMO Ko Barrett. „Zaščita delavcev pred ekstremno vročino ni le nujna za zdravje, ampak je tudi gospodarska nujnost.“

Ključne ugotovitve poročila:

• Pogostost in intenzivnost ekstremnih vročinskih pojavov sta se močno povečali, kar povečuje tudi tveganje za delavce, ki delajo tako na prostem kot v zaprtih prostorih.
• Produktivnost delavcev z vsako stopinjo nad 20 °C pade za od 2 do 3 %.
• Zdravstvena tveganja vključujejo toplotni udar, dehidracijo, ledvično disfunkcijo in nevrološke motnje, kar vse ovira dolgoročno zdravje in ekonomsko varnost.
• Približno polovica svetovnega prebivalstva je prizadeta zaradi škodljivih posledic visokih temperatur.

Za reševanje teh izzivov poročilo poziva k izvajanju akcijskih načrtov za varovanje pred vročino na delovnem mestu, prilagojenih posameznim panogam in regijam ter razvitih v sodelovanju z delodajalci, delavci, sindikati in strokovnjaki za javno zdravje.

Celotno skupno poročilo WHO in WMO v angleščini na tej povezavi

Dodatno:

Ko sta Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svetovna meteorološka organizacija (WMO) avgusta 2025 objavili skupno tehnično poročilo in smernice z naslovom “Podnebne spremembe in toplotni stres na delovnem mestu“, je ETUC 26. 8. 2025 opozoril, da poročilo podpira zahteve ETUC za sprejem direktive EU za obvladanje tveganj na delovnih mestih zaradi ekstremnih temperatur.

Pri tem je ETUC poudaril, da se zavzema za zavezujočo zakonodajo za zaščito delavcev pred toplotnim stresom, vključno z obveznimi ocenami tveganja, ki upoštevajo temperaturo, vlažnost, sončno sevanje in pretok zraka. Poročilo WHO/WMO podpira ta poziv in navaja, da morajo kvalitativne ocene spremljati kvantitativne metode, da se zagotovi natančna identifikacija nevarnosti na delovnem mestu. Poročilo je usklajeno tudi z zahtevami sindikatov na drugih ključnih področjih, med drugim:

• Sodelovanje delavcev: poziva k skupnemu oblikovanju akcijskih načrtov za vročino s sindikati in delodajalci, ker je učinkovito preprečevanje odvisno od njihove smiselne vključenosti.
• Zaščita ranljivih delavcev: kot posebej ogrožene opredeljuje delavce na prostem, starejše osebe, nosečnice ter migrante in sezonske delavce ter priporoča njim prilagojene ukrepe, vključno s programi aklimatizacije in zdravstvenim nadzorom.

Glej več v angleščini na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 39/2025 (20. 8. 2025): Inšpekcijski usmerjeni nadzor izvajanja novega pravilnika o ročnem premeščanju bremen do 13. 8. 2025

Foto: Ročno premeščanje bremen, IRSD, 20. 8. 2025

Inšpektorat Republike Slovenije za delo  je 20. 8. 2025 na državnem spletnem portalu objavil poročilo z naslovom “Ko breme postane pretežko: tveganja ročnega premeščanja bremen za zdravje delavcev“ o usmerjenem nadzoru izvajanja Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki se uporablja od 1. 8. 2024:

“Ročno premeščanje bremen pomeni katerokoli od dejavnosti, ki jih izvaja eden ali več delavcev: dvigovanje, držanje, odlaganje, potiskanje, vlečenje, prenašanje ali premikanje bremena. Breme je lahko živo (oseba ali žival) ali neživo (predmet). Te dejavnosti pogosto potekajo v ergonomskih pogojih, ki lahko pomenijo nevarnost za zdravje delavcev, predvsem v smislu razvoja kostno-mišičnih obolenj. Delež delavcev v državah članicah Evropske unije, ki poročajo o prenašanju ali premikanju težkih bremen, se v zadnjem času zmanjšuje.

E-novica ZSSS št. 38/2025: Pred nami je nov vročinski val

Inšpektorat Republike Slovenije za delo je 11. 8. 2025 na državni spletni strani objavil novico z naslovom “Pred nami je nov vročinski val” z naslednjimi opozorili:

Meteorologi napovedujejo nov vročinski val, ki bo v naslednjih dneh zajel Slovenijo. Visoke temperature lahko pomenijo resno tveganje za zdravje, še posebej za tiste, ki delajo na prostem. Na Inšpektoratu Republike Slovenije za delo opozarjamo, da je ob takšnih razmerah nujno poskrbeti za ustrezno zaščito delavcev in prilagoditev delovnega procesa.

Vročina na delovnem mestu – tveganja so resnična

Delo pri visokih temperaturah lahko povzroči toplotni udar, izčrpanost, dehidracijo, zmanjšano zbranost in druge zdravstvene težave. Posebej ogroženi so starejši delavci, nosečnice, kronični bolniki ter vsi, ki opravljajo fizično zahtevna dela. Prvi znaki pregretosti so glavobol, omotica, prekomerno potenje, pospešen utrip in slabost.

Obveznosti delodajalca

Delodajalec je dolžan poskrbeti, da delo na prostem poteka varno in brez nepotrebnega tveganja za zdravje zaposlenih. Med drugim mora:

• omogočiti 15-minutne odmore oz. prekinitve dela najmanj na vsake dve do tri ure,
• zagotoviti dostop do zadostnih količin brezalkoholnih pijač,
• zagotoviti ustrezno zaščito pred vplivi sonca,
• prilagoditi delovni čas, da se najbolj obremenjujoče naloge opravljajo v hladnejšem delu dneva,
• omogočiti delo v senci ali hladnejših prostorih, kjer je to mogoče.

Novi pravilnik prinaša jasna pravila

Pravilnik določa, da se dela na delovnih mestih na prostem pri temperaturi zraka višji od 30 °C, ki je izmerjena v okviru državne mreže meteoroloških postaj ali postaj, vpisanih v register meteoroloških postaj, lahko izvajajo pod pogojem, da imajo delavci najmanj na vsake dve do tri ure zagotovljene najmanj 15-minutne prekinitve dela in brezplačne brezalkoholne napitke. V času prekinitev dela mora delodajalec v največji možni meri delavcem zagotoviti zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi.

Poleg tega določa še, da mora delodajalec delavcem, ki opravljajo dela na prostem v jasnem in sončnem vremenu zagotoviti ustrezno zaščito pred vplivi sonca.

Podatki meteoroloških postaj so na voljo na spletni strani ARSO. Natančnejše podatke lahko preverite na: ARSO- Zadnji vremenski podatki (zavihek samodejne postaje ter zavihek opazovalne postaje).

Sprememba Pravilnika bo vplivala na boljše delovne pogoje delavcev v času povišanih zunanjih temperatur na stalnih delovnih mestih na prostem ter na začasnih in premičnih gradbiščih. Ne glede na to, ali delavec dela na velikem ali manjšem gradbišču ali delovišču, mora imeti zagotovljene pogoje za varno in zdravo delo v vročini. Pravilnik uvaja enake standarde za vse. Do sedaj so se izvajali dodatni ukrepi glede visokih temperatur kot dobra praksa, ki jih je izvajal delodajalec, sedaj pa bo to zakonska obveza in bo lahko inšpektor ukrepal ob neupoštevanju teh določil.

Vročina na delovnem mestu ni le neprijetnost – je resno tveganje, ki zahteva odgovorno ravnanje vseh. Z upoštevanjem preventivnih ukrepov lahko preprečimo zdravstvene zaplete in poskrbimo za varno delo tudi v najbolj vročih dneh.

Primer dobre prakse

Ob nedavnem nadzoru dveh večjih gradbišč je inšpektor zaznal, da koordinatorji za varnost in zdravje pri delu proaktivno opozarjajo delodajalce na pomen dodatnih odmorov, osvežitve in zaščite pred vročino, čeprav to še ni bilo izrecno predpisano. Sprememba pravilnika zdaj tovrstne pristope utemeljuje kot obvezne.

Inšpektorji bodo pri nadzorih dodatno pozornost namenili ali delodajalci spoštujejo določila pravilnika – ne samo glede osnovnih varnostnih zahtev, temveč tudi glede ukrepov za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami – tudi v luči vse pogostejših in intenzivnejših vročinskih obremenitev. Cilj ni kaznovanje delodajalcev, temveč pravočasno prepoznavanje tveganj, odprava pomanjkljivosti ter ozaveščenost delodajalcev.

Primer – Trenutni vremenski podatki – Samodejne postaje

E-novica ZSSS št. 37/2025 (29. 7. 2025): Uporaba umetne inteligence v Sloveniji in po svetu

Umetna inteligenca (UI) vztrajno in vse bolj opazno spreminja naravo dela. UI s pridom uporablja vse več tudi slovenskih delodajalcev, na kar nas med drugim opozarja tudi evropska kampanja “Varno in zdravo delo v digitalni dobi“. Znati uporabljati UI bo najbrž v prihodnosti veščina, ki bo odpirala vrata do dobrih delovnih mest.

Tokrat vas zato obveščamo o svetovni anketi o uporabi UI (oziroma v angleščini AI) v 38 državah z vseh kontinentov. Anketirali so 34.515 ljudi in med njimi tudi 716 Slovencev. Od slednjih jih 38 UI uporablja vsak dan, 46 pogosto, 142 včasih, 191 redko in 298 nikoli.

Kot je sporočila Mediana, ki je raziskavo izvedla v Sloveniji, vsakodnevno ali pogosto UI uporablja 20 odstotkov ljudi v starosti med 18 in 24 let ter 27 odstotkov ljudi v starosti med 25 in 34 let. Dobra tretjina v starosti med 18 in 24 let ter manj kot polovica v starosti med 25 in 35 let je ni uporabila še nikoli. Razlike med spoloma pri uporabi UI v Sloveniji ni.

Odnos do UI pa je po različnih državah različen. V okviru raziskave so za vsako sodelujočo državo izračunali indeks UI na podlagi naslednjih kriterijev: uporaba umetne inteligence, zaupanje vanjo, dojemanje njene učinkovitosti, zanimanje za umetno inteligenco, skrb glede tveganj, povezanih z njeno uporabo, ter ocena njene uporabnosti in sprejemanja. Najvišji indeks je bil odmerjen Indiji in Kitajski! Od držav v EU je Španija po indeksu UI najvišje na 12. mestu. Slovenija pa je zasedla šele 33. mesto. Je pa kljub temu za sabo pustila Švedsko, Irsko, Finsko in Francijo.

Vir: Svetovna anketa WIN WORLD AI INDEX, WIN – svetovna mreža neodvisnih raziskovalnih podjetij WIN (Worldwide Independent Network of Market Research), 2025, v angleščini

Dodatno:

O raziskavi na spletni strani Mediane

E-novica ZSSS št. 36/2025 (18. 7. 2025): Smernice za delodajalce – Delo na prostem v vročini

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve je 18. 7. 2025, kot je napovedalo na seji Ekonomsko-socialnega sveta 4. 7. 2025, objavilo smernice delodajalcem, kako velja določiti preventivne ukrepe, kadar delavci na prostem delajo pri temperaturah nad 30 °C. Smernice so sodobno pripravljene v kratkem besedilu, opremljenem s slikami. Glej na tej povezavi!

Posredujemo vam tudi vladno obvestilo z dne 18. 7. 2025 o novih slovenskih smernicah:

“Po tem, ko je bil pred dnevi objavljen dopolnjen pravilnik, ki delodajalce zavezuje k ukrepom za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu na prostem v vročini, je ministrstvo pripravilo tudi smernice.

12. julija 2025 je bil objavljen Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki delodajalce zavezuje k ukrepom za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu na prostem v vročini. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo smernice, ki povzemajo osnovne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu na prostem v vročini. Smernice poudarjajo pomen preventivnih ukrepov, kot so prilagajanje delovnega časa, zagotavljanje senčenja in hlajenja, omogočanje pogostih odmorov, dostop do zadostne količine pitne vode ipd.

Delodajalci naj v času povišanih temperatur spremljajo uradne vremenske napovedi in opozorila, ki jih pripravlja ARSO za posamezna območja. Ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu na prostem v vročini naj delodajalci prilagodijo svojim delavcem in ukrepajo čim prej.

Več napotkov za obvladovanje tveganja, povezanega z delom na prostem v vročini, in informacije o tem, kako je treba ravnati, če delavec zboli za boleznijo, povezano z vročino, lahko delodajalci in delavci najdejo v smernicah Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) z naslovom Vročina pri delu – smernice za varno delo v poletni vročini.”

Glej tudi vremenska opozorila ARSO
Glej tudi napoved ARSO za UV indeks in več o UV indeksu

Dodatno:

Glej tudi ARSO vreme: Trenutni vremenski podatki samodejnih postaj

Pojasnilo MDDSZ o izvajanju v praksi dela v ekstremni vročini, 6. 8. 2025

E-novica ZSSS št. 35/2025 (15. 7. 2025): Nove slovenske smernice in novo spletno orodje OiRA za ocenitev tveganja pri delu v ekstremnih temperaturah

Dolžni smo vam informacijo o novih slovenskih smernicah za preventivne ukrepe pri delu v ekstremno visokih temperaturah. Kot je možno razbrati iz vladne novice z dne 11. 7. 2025, bodo to kar v slovenščino prevedene EU smernice z naslovom “Vročina pri delu – smernice za delovna mesta“, ki smo vam jih prvič predstavili v naši e-novici št. 34/2023. V smernicah so informacije o možnih zdravstvenih zapletih pri ekstremno visokih temperaturah ozračja ter o prvi pomoči, o tehničnih in organizacijskih preventivnih ukrepih, zaščitni opremi in oblačilih, aklimatizaciji ter o obveščanju in usposabljanju delavcev.

Več na: Vročina pri delu – smernice za delovna mesta

Obveščamo vas tudi, da je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu pripravila spletno orodje OiRA za ocenitev tveganja za zdravje delavcev pri delu v ekstremnih temperaturah. Torej tako pri zelo visokih poletnih kakor pri zelo nizkih zimskih temperaturah. Zaenkrat je orodje zgolj v angleščini.

Takole so nam ga predstavili: “Novo spletno interaktivno orodje za oceno tveganja (OiRA) bo podjetjem pomagalo oceniti in obvladovati vse večja tveganja dela pri ekstremnih temperaturah.

Orodje OiRA za vročino in mraz učinkovito usmerja uporabnike, saj odkrije toplotne nevarnosti in predlaga ukrepe, kot so prilagajanje urnikov dela, zagotavljanje ustrezne osebne varovalne opreme, vzpostavitev programov prilagajanja in usposabljanje delavcev, da prepoznajo znake stresa zaradi vročine ali mraza.

Poleg tega ima orodje tudi funkcije za obravnavo posebnih potreb ranljivih delavcev.

Podjetjem pomaga pri zagotavljanju skladnosti z zakonodajo EU o varnosti in zdravju pri delu.

Seznanite se z orodjem in Spoznajte orodje OiRA”

E-novica ZSSS št. 34/2025 (11. 7. 2025): Prekinitev dela na prostem pri temperaturah nad 30 °C

Foto: IRSD, 2025

V naših novicah že vsaj od leta 2017 opozarjamo na tveganje za zdravje in življenje delavcev, ki v času ekstremno visokih temperatur delajo na prostem. Kljub vse bolj opaznim klimatskim spremembam pa Slovenija doslej ni imela predpisa, ki bi v času vročinskih valov določal preventivne ukrepe za delovna mesta na prostem. ZSSS je na ministra za delo zato od leta 2017 dalje naslavljala zahtevo, da s predpisom določi preventivne ukrepe za zaščito zdravja in življenja delavcev, ki v ekstremnih temperaturah in na soncu delajo na prostem.

V Uradnem listu RS št. 53/2025 je minister za delo Luka Mesec 11. 7. 2025 objavil dopolnitev Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih:

V 3. členu: »…peti in šesti odstavek 93. člena ter četrti odstavek 94. člena se uporabljajo tudi za začasna ali premična gradbišča.«

V 93. členu se dodata nov peti in šesti odstavek, ki se glasita: »(5) Dela na delovnih mestih na prostem pri temperaturi zraka višji od 30°C, ki je izmerjena v okviru državne mreže meteoroloških postaj ali postaj, vpisanih v register meteoroloških postaj, se lahko izvajajo samo pod pogojem, če imajo delavci najmanj na vsake dve do tri ure zagotovljene najmanj 15-minutne prekinitve dela in brezplačne brezalkoholne napitke. V času prekinitev dela mora delodajalec v največji možni meri delavcem zagotoviti zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi. »(6) Če delavci opravljajo dela na prostem v jasnem in sončnem vremenu, jim delodajalec zagotavlja ustrezno zaščito pred vplivi sonca.«

V 94. členu pa se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Za stalna delovna mesta na prostem veljajo enake zahteve, kot so določene v petem in šestem odstavku 93. člena.«

Zaradi nasprotovanja delodajalskih organizacij nova ureditev ne bo veljala že letošnje poletje od 1. 7. 2025 dalje, kot je sprva načrtoval minister. Veljala pa bo dan po objavi v Uradnem listu RS oziroma od 12. julija 2025 dalje.

Prekinitev dela vsake dve do tri ure, počitek v hladu in pijača pri temperaturah nad 30 °C so seveda zgolj najbolj osnovni preventivni ukrepi.  Na podlagi zahteve predsednika ZSSS Andreja Zorka pa je minister na seji Ekonomsko-socialnega sveta 4. 7. 2025 napovedal, da bo ministrstvo do 18. 7. 2025 pripravilo tudi smernice delodajalcem, s katerimi dodatnimi ukrepi lahko razbremenijo delavce, ki delajo na prostem v ekstremnih temperaturah. O njihovi objavi vas bomo takoj obvestili.

Glej dopolnitev pravilnika na Uradni list RS, št. 53/2025 (stran 5807) z dne 11. 7. 2025

Več na povezavah: nevarnosti za zdravje pri delu v ekstremnih temperaturah in poklicna tveganja zaradi UV sevanja

Dodatno:

Sporočilo IRSD o izvajanju dopolnitve pravilnika, 15. 7. 2025

Sporočilo ZDS o obveznih ukrepih za zaščito delavcev na prostem v času visokih temperatur, 14. 7. 2025

Pojasnilo MDDSZ o izvajanju v praksi dela v ekstremni vročini, 6. 8. 2025

E-novica ZSSS št. 33 (8. 7. 2025): Evropa potrebuje varne najvišje dovoljene delovne temperature

Posredujemo vam javni poziv Evropske konfederacije sindikatov z dne 3. 7. 2025:

Sredi preiskave še ene smrti čistilke ulic med vročinskim valom ponovno pozivamo Evropsko komisijo, naj pripravi direktivo o najvišjih dovoljenih delovnih temperaturah.

V Barceloni se je 51-letna čistilka ulic zgrudila po vrnitvi z dela domov. Je ena od najmanj petih oseb, ki so v Španiji to poletje izgubile življenje zaradi dela v ekstremnih temperaturah. Podobne tragedije so se v zadnjih poletjih zgodile tudi v Italiji, Franciji in Grčiji.

Smrt te čistilke ulic spominja na smrt čistilca ulic v Madridu med vročinskim valom leta 2022. Je dokaz, da do smrti zaradi ekstremne vročine pri delu lahko pride po že končanem delavniku. Kaže, da površno beleženje okoliščin vodi v podcenjevanje nevarnosti in da potrebujemo več preventive.

Kljub rastočemu tveganju pri delu na prostem pa ima le malo držav v EU zakonodajo za varnost delavcev med vročinskimi valovi in le redke zbirajo podatke o smrtnih primerih ali poškodbah pri delu, ki so se zgodile zaradi ekstremne vročine.

Zato Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) poziva Evropsko komisijo, naj pripravi direktivo, ki bo zagotovila:

– najvišje dovoljene delovne temperature, upoštevajoč za sektor značilne delovne pogoje, kot so narava in intenzivnost dela ter delo v zaprtih prostorih oziroma na prostem;

– obveznost delodajalcev, da po kolektivnem pogajanju s sindikati zasnujejo in izvajajo ukrepe za varna delovna mesta;

– obveznost delodajalcev, da ocenijo tveganja zaradi ekstremne vročine s pomočjo naprednih kazalnikov za temperaturo, vlažnost, senco oziroma izpostavljenost sončni svetlobi ter pretok zraka;

– usposabljanje delodajalcev, delavcev in strokovnih služb o prepoznavanju simptomov vročinskega stresa in o ukrepih prve pomoči;

– pravico do usmerjenih in rednih zdravniških pregledov ter do nadziranja zdravja, da se prepreči podcenjevanje z delom povezanega vročinskega stresa, UV-sevanja in drugih bolezni.

Esther Lynch, generalna sekretarka ETUC,  je pri tem izjavila: “Novo poletje prinaša novo tragedijo. Koliko delavcev mora umreti med vročinskimi valovi, da se vzpostavijo pravila, ki jih terja zdrava pamet? Ker se to tiče držav po vsej Evropi,  je logično, da je za rešitev odgovorna Evropska komisija. Vsi opažamo, da se podnebje spreminja, zato je treba nujno prilagoditi predpise, da bi preprečili številne smrtne žrtve poletje za poletjem.“

E-novica ZSSS št. 32/2025 (7. 7. 2025): Smernice in priporočila za ukrepanje sveta delavcev v zvezi z implementacijo Pravilnika o ročnem premeščanju bremen

Kako preveriti, ali se Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen uporablja v praksi? Na Portalu Varnost in zdravje pri delu so bile 3. 7. 2025 objavljene Smernice in priporočila za ukrepanje sveta delavcev v zvezi z implementacijo Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen.

Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen se je pričel uporabljati 1. avgusta 2024. Določil je obveznosti delodajalcev pri dodeljevanju nalog, povezanih z ročnim premeščanjem bremen. Med ključne novosti pravilnika sodi zahteva, da mora delodajalec vedno uporabiti ustrezno dvižno opremo, kadar je stopnja obremenitve visoka. Poleg tega mora oceniti tveganje po Metodi ključnih kazalnikov (MKK) za ocenjevanje tveganja za nastanek mišično-kostnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen ali po drugi primerljivi metodi, ki zagotavlja enako raven varnosti in zdravja.

Sekcija za varnost in zdravje pri delu pri Združenju svetov delavcev Slovenije je zaznala, da udejanjanje pravilnika v številnih podjetjih poteka prepočasi, zato je pripravila Smernice in priporočila za ukrepanje sveta delavcev v zvezi z implementacijo Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki vključujejo:

• navodila, kako naj svet delavcev sistematično in strokovno preveri implementacijo pravilnika,
• korake za sodelovanje sveta delavcev z delodajalcem,
• seznam informacij, ki jih imajo sveti delavcev pravico zahtevati,
• nabor ukrepov, ki jih lahko sveti delavcev predlagajo za izboljšanje razmer.

Več na: Smernice in priporočila za ukrepanje sveta delavcev v zvezi z implementacijo Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen

Glej tudi: Praktične smernice za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po metodah ključnih kazalnikov, verzija 8. 4. 2024