E-novica ZSSS št. 17/2024 (20. 3. 2024): Nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate

   V kemijskem laboratoriju, foto ECHA news

Z veseljem vas obveščamo o Direktivi (EU) 2024/869 z dne 13. marca 2024, ki je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena 19. marca 2024 in bo začela veljati dvajseti dan po objavi. Slovenija ima dve leti časa, da nove določbe prenese v svojo nacionalno zakonodajo.

Direktiva 2024/869/EU spreminja dve direktivi: direktivo 2004/37/ES in direktivo 98/24/ES (vsa besedila na označenih povezavah so v slovenščini). Prinaša pa nove obvezujoče mejne vrednosti EU za svinec in njegove anorganske spojine ter za diizocianate. Gre za uskladitev njihovih EU mejnih vrednosti in bioloških mejnih vrednosti z najnovejšimi znanstvenimi in tehničnimi dosežki ter ugotovitvami za boljše varovanje delavcev pred tveganjem zaradi poklicne izpostavljenosti.

Svinec in njegove anorganske spojine so nevarni reprotoksikanti. To pomeni, da škodljivo vplivajo na plodnost in razvoj ploda. Znanstveno ni mogoče določiti ravni, pod katero bi bila izpostavljenost svincu varna za razvoj potomcev delavk v rodni dobi. Zato bi delodajalci morali zagotoviti, da se poklicna izpostavljenost svincu in njegovim anorganskim spojinam delavcev zniža na tehnično najnižjo možno raven.

Diizocianati skupaj s polioli pa so kemični gradniki poliuretanov. So povzročitelji preobčutljivosti kože in dihal (astmageni). Povzročajo poklicne kožne bolezni in imajo lahko škodljive učinke na zdravje dihal, kot so poklicna astma, preobčutljivost na izocianate in bronhialna hiperreaktivnost.

Primerjava veljavnih slovenskih mejnih vrednosti in EU vrednosti, ki jih prinaša direktiva 2024/869/EU, kaže, da so slovenske še veljavne mejne vrednosti 10-krat višje od novih EU vrednosti. Zato pozdravljamo novo direktivo EU, ki prinaša na slovenska delovna mesta več kemične varnosti. Pozivamo ministrstvo za delo, da ne odlaša in direktivo čim prej prenese v slovenski pravilnik!

Direktiva št. 2024/869/EU, na tej povezavi, v slovenščini

E-novica ZSSS št. 13/2024 (22. 2. 2024): Francosko-nemški veto na direktivo o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu

Foto: ETUC

V naši e-novici št. 71/2021 smo vas obvestili, da je Evropska komisija decembra 2021 pripravila predlog Direktive o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, ki bi izboljšal položaj 28 milijonov platformskih delavcev v EU. Namen predlagane direktive je bil zagotoviti, da se osebam, ki delajo prek digitalnih platform, dodeli pravni zaposlitveni status, ki ustreza njihovi dejanski ureditvi dela. Predstavljen je bil seznam kontrolnih meril za določitev, kdaj se platforma šteje za „delodajalca“. Če bi platforma izpolnila vsaj dvoje od teh meril, bi veljala pravna domneva, da je delodajalec. Osebe, ki delajo prek teh platform, bi bile zato upravičene do pravic iz dela in socialnih pravic, ki izhajajo iz statusa delavca: pravico do minimalne plače, kolektivnega pogajanja, do varstva glede delovnega časa in varovanja zdravja, do plačanega dopusta, boljši dostop do zaščite pred nezgodami pri delu, do nadomestila za brezposelnost in nadomestila za primer bolezni ter do starostne pokojnine na podlagi prispevkov.

S sprejemom nove direktive morata soglašati oba so-zakonodajalca v EU – to je Evropski parlament in Svet EU. Ker direktivi med drugim nasprotuje vplivni lobi platform, so pogajanja o tem predlogu direktive potekala kar 800 dni. Januarja 2024 je bila  pripravljena zadnja kompromisna verzija predloga direktive, za katero je 16. februarja 2024 na sestanku Coreper (to je Odboru stalnih predstavnikov vlad držav članic Evropske unije) glasovalo 23 držav EU – med njimi tudi Slovenija. Proti pa so glasovale Nemčija, Francija, Estonija in Grčija. Njihov veto je onemogočil sprejem direktive. Ker so v juniju 2024 napovedane evropske volitve, je praktično zmanjkalo časa za nov poizkus iskanja kompromisa pred zaključkom mandata sedanje sestave Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Sprejem direktive nasploh je pod vprašajem.

Lobist platforme Uber, ki povezuje voznike in potnike na zahtevo, je veto komentiral: “Ta zadnja zavrnitev potrjuje, da države članice ne želijo odobriti dogovora, ki bi ustvaril še več pravne negotovosti za več sto tisoč voznikov v Evropi, ki se pri ustvarjanju prihodkov zanašajo na platforme. Zdaj je skrajni čas, da se razprave prekinejo in da se po evropskih volitvah oceni, ali obstaja podpora za to besedilo, za katero v treh letih ni bilo doseženo nobeno soglasje in ki ga ne podpirajo tisti, na katere bi to najprej vplivalo.”

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) pa je veto komentirala (povzetek): “Milijoni delavcev bodo še naprej prisiljeni v lažno samozaposlitev, potem ko je majhno število nacionalnih vlad izničilo možnost dogovora o direktivi o delu na platformah… Lobiji platform, ki so trdili, da bi ta direktiva povzročila množično prerazvrstitev resnično samozaposlenih, so zgolj ščitili svoje dobičke. Dobro pa vedo, da ne bodo mogli ovreči pravne domneve, ki temelji na nacionalni opredelitvi delavca… Kljub temu, da direktiva o platformnem delu ni bila sprejeta, morajo Evropska komisija in države članice ukrepati, da milijoni delovno aktivnih ljudi ne bodo izpostavljeni izkoriščanju… 23 držav, ki so glasovale za, naj ne odlaša, temveč naj sodelujejo s sindikati in ukrepajo na nacionalni ravni za odpravo škandalozne navidezne samozaposlitve… Evropska komisija mora zagotoviti, da bodo vsi delavci, vključno z delavci na platformah, zaščiteni v skladu z delovnopravno zakonodajo EU…”

Celotna izjava za javnost ETUC v angleščini na tej povezavi

Dodatno:

Ministri potrdili prva evropska pravila za platformne delavce, novica GOV.SI, 12. 3. 2024, na tej povezavi

Izjava za javnost Sveta EU: Svet EU potrdil dogovor o novih pravilih za izboljšanje delovnih pogojev platformnih delavcev, 11. 3. 2024, v angleščini

Iz izjave za javnost: Gre za prvi zakonodajni akt EU, ki ureja algoritemsko upravljanje na delovnem mestu in določa minimalne standarde EU za izboljšanje delovnih pogojev za milijone delavcev platform po vsej EU. Danes potrjeni dogovor temelji na prizadevanjih prejšnjih predsedstev Sveta in potrjuje socialno razsežnost Evropske unije… Besedilo sporazuma bo prevedeno v vse uradne jezike, oba zakonodajalca EU pa ga bosta uradno sprejela. Po zaključku formalnih postopkov sprejemanja bodo imele države članice dve leti časa, da določbe direktive vključijo v svojo nacionalno zakonodajo.

Potrjeno besedilo predloga direktive v angleščini na tej povezavi, 11. 3. 2024

_____________

Europe Daily Bulletin No. 13352, 17. 2. 2024 – o neuspešnem glasovanju 17. 2. 2024, v angleščini, na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 12/2024 (21. 2. 2024): Marca in aprila 2024 akcija IRSD za preprečevanje nezgod pri delu

Inšpektorat RS za delo bo marca in aprila 2024 izvedel vrsto aktivnosti, usmerjenih v preprečevanje nezgod pri delu. V akciji, ki bo potekala na celotnem ozemlju Republike Slovenije, bo sodelovalo 15 inšpektorjev s področja nadzora varnosti in zdravja pri delu. Nadzor bo izveden v mikro, majhnih in srednje velikih podjetjih iz dejavnosti kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva in cestnega prevoza, ki so v letu 2023 na Inšpektorat za delo prijavila nezgode delavcev pri delu. Tovrstne akcije bodo z isto vsebino potekale istočasno v vseh državah članicah Evropske unije.

Inšpektorat opozarja: “Nezgode pri delu in poklicne bolezni niso neizogibne. Zanje vedno obstaja vzrok. Z vzpostavitvijo močne kulture preprečevanja je mogoče vzroke odpraviti in preprečiti nezgode pri delu, poškodbe in poklicne bolezni.

Smrtne primere, povezane z delom, je mogoče preprečiti s:

• preiskovanjem nezgod in smrti na delovnem mestu,
• ugotavljanjem in odpravljanjem vzrokov za nezgode in smrti,
• povečanjem ozaveščenosti o tveganjih, povezanih z nezgodami pri delu, poškodbami in poklicnimi boleznimi ter
• krepitvijo spoštovanja zakonodaje in smernic za varno delo.

Preprečimo nezgode pri delu!”

Vir na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 11/2024 (15. 2. 2024): Elektronski obrazci za lažjo uporabo Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen

V naši e-novici št. 32/2023 smo vas obvestili o sprejemu Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, v e-novici št. 1/2024 pa o praktičnih smernicah za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po metodah ključnih kazalnikov. Tokrat vas obveščamo, da so na portalu Varnost in zdravje pri delu objavljeni elektronski obrazci za lažjo uporabo Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Za enkrat zgolj za presejalni test in za tri metode MKK in sicer MKK-DDP, MKK – RD in MKK-VP. Za celovito oceno po preostalih treh metodah MKK pa seveda priporočamo uporabo praktičnih smernic.

Elektronski obrazci služijo kot pomoč pri vnašanju vrednosti in izračunih v zvezi s presejalnim testom in tremi metodami ključnih kazalnikov za ocenjevanje in načrtovanje telesnih delovnih obremenitev na delovnem mestu glede na prilogi 2 in 3 Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen (Uradni list RS, št. 84/23 in 98/23).

	Ocena tveganja pri dvigovanju, držanju ali prenašanju (MKK – DDP)
	Ocena tveganja pri ponavljajočih gibih – ročni delovni procesi (MKK – RD)
	Ocena tveganja pri vlečenju ali potiskanju (MKK – VP)
	Presejalni test

---

Dodatno:

Tiskovna konferenca MDDSZ 15. 2. 2024 ob objavi elektronskih obrazcev, na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 10/2024 (13. 2. 2024): Varnost in zdravje pri delu na digitalnih platformah

Kot smo vas obvestili v naši e-novici št. 43/2023, v letih od 2023 do 2025 poteka nova evropska kampanja EU OSHA z naslovom “Varno in zdravo delo v digitalni dobi“. Tokrat smo vabljeni, da si ogledamo njen prvi informativni list z naslovom “Vpogled v varnost in zdravje pri delu na digitalnih platformah“. Preveden je v 13 jezikov na tej povezavi. Nam jezikovno najbližji je verjetno prevod v hrvaščino, na tej povezavi.

Iz informativnega lista kampanje: Razvoj digitalnih tehnologij omogoča nove načine dela prek spletnih platform. V 27 državah EU približno 6 % delavcev del ali celo večino svojega dohodka zasluži prek digitalnih platform. Najpogosteje v sektorjih, kot so informacijska in komunikacijska tehnologija, tehnične in strokovne storitve, trgovina, promet, nastanitev, prehrana in administrativne podporne storitve. Delež žensk ni velik, se pa povečuje. Platformno delo je pogostejše med migranti in mlajšimi delavci – zlasti na najnevarnejših delih. Poznamo dve vrsti platformnega dela, za katerega se delavec lahko dogovori preko spletne platforme:

1. digitalno preko spleta: naloge se izvajajo samo ali večinoma virtualno s pomočjo elektronske naprave na kateri koli lokaciji (večinoma na domu delavca) – na primer snovalci vsebin, programerji programske opreme, pisarniški delavci in grafični oblikovalci;
2. na lokaciji: naloge se izvajajo samo ali večinoma v fizičnem svetu, na primer na javnih površinah, na poti ali v prostorih naročnika –  na primer dostavljavci na kolesu ali z avtom, rokodelci, pomočniki v gospodinjstvu, medicinske sestre in negovalci.

Seveda so tveganja za varnost in zdravje za platformne delavce podobna kot za redno zaposlene. Kljub temu pa je nekaj pomembnih posebnosti:

1. Preko digitalnih platform delajo praviloma samozaposleni oziroma samostojni podjetniki, ki so zato sami odgovorni za lastno varnost in zdravje pri delu. Običajno niso deležni delodajalčevih preventivnih ukrepov in niso vključeni v kolektivna pogajanja.
2. Platforme uporabljajo algoritemsko dodeljevanje nalog ter ocenjevanje uspešnosti in vedenja delavcev. Algoritem (torej stroj in ne človek) razvršča in nagrajuje oziroma kaznuje delavce na podlagi njihove uspešnosti ali vedenja. Način delovanja algoritma je praviloma nepregleden, kar povzroča negotovost in stres ter je ovira za posvetovanje z delavci.
3. Platformni delavci praviloma delajo sami in so zato socialno izolirani. Poročajo o težavah s spanjem, izčrpanosti, stresu, depresiji, izgorelosti, osamljenosti, kostno-mišičnih obolenjih, nezgodah in splošnem nezadovoljstvu z delom in osebnim življenjem. Za razliko od redno zaposlenih delavcev so le stežka deležni usposabljanja in strokovnega nasveta za varno delo.
4. Pomembna psiho-socialna dejavnika tveganja sta negotovost zaposlitve in dohodka, saj platformni delavci praviloma nimajo pogajalske moči nad tem, koliko lahko delajo in zaslužijo.

Sindikati po vsej Evropi delujejo za varnost in zdravje pri platformnem delu. Kolektivne pogodbe so se izkazale učinkovite za zagotavljanje osebne varovalne opreme za platformne delavce. Na klepetalnih forumih in družbenih medijih platformni delavci neformalno izmenjujejo informacije in nasvete za previdnostne ukrepe pri posameznih nalogah. Platforme se zato začenjajo zavedati svoje odgovornosti do njihove varnosti in zdravja pri delu. Tako so npr. platforme Glovo, Lyft, DoorDash, Uber, Waymo in Amazon Flex v delovanje svojih aplikacij in tehnologij vključile številne vidike varnosti in zdravja pri delu, kar je dokaz, da je to možno.

E-novica ZSSS št. 9/2024 (12. 2. 2024): Evropska raziskava o delovnih razmerah (EWCS) 2024

Obveščamo vas, da se je danes, 12. 2. 2024 v Sloveniji začelo anketiranje v okviru Evropske raziskave delovnih pogojev (EWCS, 2024), ki bo zajelo naključno izbranih 1.300 slovenskih zaposlenih in samozaposlenih.

EWCS je raziskava, ki jo od leta 1990 dalje vsakih pet let izvede Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound).

Več o EWCS v slovenščini na tej povezavi

Gre za pomembno raziskavo, s katero si Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev (Eurofound) prizadeva zajeti celovito sliko delovnih pogojev v 35 evropskih državah. Vprašanja se nanašajo na zaposlitveni status, trajanje in organizacijo delovnega časa, organizacijo dela, izobraževanje in usposabljanje, fizikalne in psihosocialne dejavnike tveganja, varnost in zdravje pri delu, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, sodelovanje delavcev pri upravljanju, dohodke in finančno varnost, zdravje in dobro počutje.

Evropska raziskava delovnih pogojev (EWCS, 2024) je izjemnega pomena tudi za Slovenijo, saj na nacionalni ravni nimamo podobne raziskave. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je zato naročilo in plačalo povečanje vzorca, na katerem se bo izvajalo anketiranje za potrebe evropske raziskave, da bi tako oblikovalcem politik, raziskovalcem in socialnim partnerjem zagotovilo bolj kvalitetne podatke. Ker se tekom let povsod, tudi v Sloveniji, stopnja odgovorov zmanjšuje, je Eurofound zaprosil ministrstvo, če bi lahko javnost obvestili o pomembnosti sodelovanja v anketiranju, da bi na ta način prispevali k solidnemu odzivu naključnih anketirancev. Na portalu Varnost in zdravje pri delu je objavljena kratka informacija, o tej pomembni raziskavi.

Tudi v ZSSS menimo, da bo prav, da se odzovete in v anketi sodelujete, če boste eden od naključno izbranih Slovencev. EWCS je namreč res pomemben vir statistike na področju varnosti in zdravja pri delu!