E-novica ZSSS št. 8/2018 (12. 2. 2018): Publikacija EUROFOUND “Delovne razmere delavcev različnih starosti”

Tokrat vas želimo opozoriti na novo publikacijo Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer – EUROFOUND, tristranske agencije EU, ki zagotavlja znanje za pomoč pri razvoju boljših socialnih, zaposlitvenih in z delom povezanih politik.

Gre za publikacijo z naslovom »Delovne razmere delavcev različnih starosti«, ki je decembra 2017 nastala na podlagi podatkov zbranih v vseevropski Evropski raziskavi o delovnih razmerah (EWCS) iz leta 2015. Publikacija je sicer res v celoti in zastonj dostopna le v angleščini, a je EUROFOUND povzetek njenih glavnih sporočil prevedel tudi v slovenščino.

Demografske spremembe spreminjajo obliko poklicnega življenja v EU. Zaradi povečanega povpraševanja in ob vse manjšem številu delavcev, ki morajo zadovoljiti družbene potrebe starajoče se populacije, se povečuje stopnja zaposlovanja starejših delavcev, delovno življenje pa se podaljšuje. Pokojninske reforme so se na splošno osredotočile na povišanje zakonsko določene starosti za upokojitev in zagotavljanje finančnih spodbud za starejše delavce, da ostanejo na delu tudi po doseženi starosti za upokojitev. Vendar pa na odločitev delavcev, da pri višji starosti ostanejo na delu, vplivajo tudi drugi dejavniki, vključno z zdravjem in dobrim počutjem, usklajenostjo poklicnega in zasebnega življenja, poklicnim napredovanjem, varnostjo zaposlitve, ter delovnimi razmerami, kot so samostojnost, delovni čas in psiho‑socialni vidiki delovnega mesta. To poročilo podrobno analizira navedene dejavnike za 28 držav članic EU.

IZ POVZETKA: »Slabe delovne razmere negativno vplivajo na rezultate trajnostnega dela vseh zaposlenih, ne glede na starost. Zaposleni, ki so izpostavljeni fizičnim tveganjem in količinskim zahtevam (delo pod časovnim pritiskom in s kratkimi roki), bodo bolj verjetno trpeli zaradi težav z zdravjem ter slabše usklajenosti poklicnega in zasebnega življenja. Verjetneje bodo tudi izjavili, da ne bodo mogli delati do starosti 60 let. Želja po zgodnejši upokojitvi je pomembno povezana tudi s slabim vodstvom in slabimi izkušnjami s socialnim vedenjem… Motivacija je eden ključnih dejavnikov, ki prispevajo k temu, da starejši delavci delajo dlje. Ta vidik je treba nadalje raziskati.«

Do povzetka publikacije v slovenščini s klikom na naslednjo povezavo.

E-novica ZSSS št. 7/2018 (1. 2. 2018): Predlog resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu (ReNPVZD-1), EPA 2571-VII

Vlada RS 26. 1. 2018 je Državnemu zboru RS predložila v sprejem predlog Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu (ReNPVZD-1), EPA 2571-VII.

Predlog resolucije je bil  13. 10. 2017 predstavljen na 306. seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). ZSSS je pripravila pisne pripombe nanj. Te smo nato novembra in decembra 2017 uveljavljali tudi na sejah Strokovnega  odbora ESS za delo in socialne zadeve. Predloge za njegovo vsebino pa je ministrstvu posredovala tudi stroka v Zbornici varnosti in zdravja pri delu ter Zvezi društev varnostnih inženirjev Slovenije.
Koncept resolucije je, da naj bi veljala, dokler se razmere na trgu dela ne spremenijo tako zelo, da bo potrebna nova. Izvajala pa se naj bi s triletnimi akcijskimi načrti, ki bodo določili konkretnejše roke in nosilce nalog za njeno uresničevanje. Prvi triletni načrt naj bi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo takoj po potrditvi v Državnem zboru.

Spletna povezava do predloga resolucije, ki je predlagana Državnemu zboru RS v sprejem, je dostopna s klikom na naslednji povezavi.

E-novica ZSSS št. 6/2018 (31. 1. 2018):  Predlog ZZVZZ-1 za uvedbo zdravstvenega zavarovanja za poklicno tveganje

Obveščamo vas, da sta bili 8. in 17. januarja 2018 dve pogajanji socialnih partnerjev, zastopanih v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), o predlogu novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-1). Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc  ga je namreč s soglasjem finančne ministrice Mateje Vraničar Erman poslala na ESS konec decembra tik pred novoletnimi prazniki. Če bo ZZVZZ-1 sprejet do konca mandata Cerarjeve vlade, bo ključni element zdravstvene reforme te ministrice. Vsekakor o predlogu ZZVZZ-1 hkrati prav te dni potekajo pogajanja političnih strank, zastopanih v vladni koaliciji. Ko bo koalicija odobrila predlog ZZVZZ-1, pričakujemo, da se bodo pogajanja ESS nadaljevala. Predlog ZZVZZ-1 se bo torej, preden bodo o njem odločali poslanci v Državnem zboru RS, verjetno v posameznih členih še spreminjal tako na podlagi pogajanj v ESS kot na podlagi odločitev koalicije.

Tokrat vas želimo seznaniti, kaj predlog ZZVZZ-1 določa v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu. Določa isto, kot je dosedanji zakon – le izrazi v besedilu so novi. V njem je npr. poglavje z naslovom »Obvezno zdravstveno zavarovanje za poklicna tveganja«. Poklicna tveganja pa so tako kot doslej poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Delodajalec naj bi bil še vedno na bruto plačo vsakega od svojih zaposlenih delavcev dolžan plačevati prispevek 0,53 % za to zdravstveno zavarovanje za poklicna tveganja. Letno se iz tega prispevka v zdravstveni blagajni nabere približno 88 milijonov evrov. Novost je, da naj bi delavec imel pravico do preventivnega zdravstvenega programa na delovnem mestu, ki vključuje svetovanje in strokovno podporo na področju tveganj za poklicne bolezni in poškodbe pri delu. Kako naj bi ta novost delovala v praksi, še ne vemo. Še vedno naj bi bila tudi odmera denarnega nadomestila 100 % od plače. Žal pa v predlogu ZZVZZ-1 pogrešamo nekatere potrebne rešitve, ki bi gotovo izboljšale varnost in zdravje pri delu slovenskih delavcev.

Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se je do najnovejšega predloga ZZVZZ-1 opredelilo na svoji 5. seji 16. 1. 2018 in pisna stališča posredovalo ministrici za zdravje. Pričakujemo, da bo ministrica stališča ZSSS vnesla v predlog ZZVZZ-1, preden ga bo v dokončni sprejem poslala v Državni zbor RS. Predsedstvo je ministrico med drugim pozvalo, da naj namesto za vse delodajalce enotne prispevne stopnje 0,53 % določi njeno diferenciranje. V številnih državah EU namreč imajo diferencirano prispevno stopnjo, da z njo delodajalca na ekonomski način nagrajujejo, če vlaga v varnost in zdravje delavcev na delovnem mestu. Tam je zato visoka raven varnosti in zdravja pri delu. Zato naj ZZVZZ-1 pooblasti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kot izvajalca zavarovanja za poklicna tveganja, da sme posameznemu delodajalcu prispevno stopnjo 0.53 % dvigniti, če bo pri njem prišlo do hujše nezgode pri delu ali če bo pri njem verificirana poklicna bolezen. Prispevna stopnja pa se naj zniža, če bo delodajalec investiral v novo tehnologijo, ki bo preprečevala poklicno obolevanje zaposlenih. Prav tako je predsedstvo zahtevalo višji nivo pravic do zdravljenja poklicno obolelih delavcev, kot so krajše čakalne dobe na zdravstvene storitve in medicinska rehabilitacija poškodb pri delu.

O usodi teh stališč vas bomo v prihodnje še obveščali.

Pisna stališča predsedstva ZSSS do predloga ZZVZZ-1 najdete s klikom na tej povezavi.

E-novica ZSSS št 5/2018 (29. 1. 2018): 47. seja skupščine Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA), 24. in 25. januarja 2018

Obveščamo vas, da je bila 24. in 25. januarja 2018 v španskem Bilbau 47. seja skupščine Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA). Skupščina je štiristranska, saj so v njej poleg predstavnikov Evropske komisije zastopani po en predstavnik vlade, delodajalcev in delavcev iz vseh 28 držav Evropske unije. Na predlog Ekonomsko-socialnega sveta je Vlada RS poleg lastnega predstavnika v skupščino imenovala tudi predstavnika slovenskih delodajalcev in delavcev. V obdobju od 8. novembra 2016 do 7. novembra 2019  Slovenijo v skupščini EU OSHA zastopamo:

• s strani Vlade: Nikolaj Petrišič (član), Vladka Komel (namestnica člana)
• s strani delodajalcev: Igor Antauer (član), Karmen Fortuna Jefim (namestnica člana)
• s strani delojemalcev: Lučka Böhm (članica), Katja Gorišek (namestnica članice)

Agencija EU-OSHA je agencija Evropske unije za obveščanje o varnosti in zdravju pri delu. Zavzema se za oblikovanje varnejšega, bolj zdravega in produktivnejšega delovnega okolja v Evropi v korist podjetij, zaposlenih ter vlad. Spodbuja kulturo preprečevanja tveganj za izboljšanje delovnih razmer v Evropi. Nekateri najbolj značilni izdelki te agencije so raziskava ESENER, spletna enciklopedija OSHwiki, spletno orodje za ocenjevanje tveganja pri mikro delodajalcih OiRA, poučni in zabavni filmi o varnosti in zdravju pri delu NAPO, kampanje Zdravo delovno okolje itd.

Letni proračun agencije je 15,7 milijona evrov. Ne ve se še, kako bo na ta znesek vplival izstop Velike Britanije iz EU. Na 47. seji skupščine EU OSHA smo kljub temu sprejeli planske dokumente za obdobje 2019-2021, osnutek finančnega in delovnega načrta agencije za leto 2019, zasnovo evropske kampanje EU OSHA za leti 2020 in 2021 ter se seznanili z zasnovo vseevropske ankete ESENER 3 o sistemu varnosti in zdravja pri delu pri delodajalcih v vseh državah EU, ki bo izvedena v letu 2019. Kot vidite, agencija svoje delo načrtuje leta v naprej. Kaj bo delala v letu 2018, je bilo namreč odločeno že lani in predlani. Nova dvoletna javna kampanja EU OSHA o nevarnih kemikalijah na delovnem mestu 2018-2019 se bo npr. pričela aprila 2018.

O delu EU OSHA bomo seveda še poročali, saj je namenjeno tudi slovenskim delavcem in delodajalcem.

E-novica ZSSS št. 4 (15. 1. 2018): Nova publikacija EU OSHA v slovenščini o zaščiti delavcev pred reprotoksini na delovnem mestu

Dne 10. 1. 2018 smo vas med drugim obvestili, da smo dali pobudo Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da naj dopolni Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem (UL RS 101/2005, 38/2015) tako, da bo delavce na delovnih mestih ščitil tudi pred reprotoksini oziroma pred kemikalijami, nevarnimi za razmnoževanje. Ta zaščita naj bi zagotavljala, da redna izpostavljenost delavcev v delovnem življenju ne bo nikoli povzročila škodljivih učinkov na zdravje izpostavljenih oseb in/ali njihovega potomstva.

Ker se evropski sindikati za zaščito pred reprotoksini v Direktivi 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu šele pogajamo tudi na ravni EU, je toliko pomembnejša lanska publikacija Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) z naslovom »Najnovejše poročilo o stanju na področju snovi, strupenih za razmnoževanje«. Publikacija je v slovenščini in vas zato nanjo opozarjamo.

Glej publikacijo na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 3/2018 (10. 1. 2018): Poziv ZSSS pristojnima ministrstvoma za posodobitev predpisov na področju zaščite delavcev pred karcinogeni in drugimi nevarnimi kemikalijami

ZSSS je 10. 1. 2018 na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in Ministrstvo za zdravje (MZ) naslovila pobudo o načinu uskladitve slovenskih predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu z novelo Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu.

V Uradnem listu Evropske unije je bila namreč 27. 12. 2017 tudi v slovenščini objavljena DIREKTIVA (EU) 2017/2398 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 12. decembra 2017 o spremembi Direktive 2004/37/ES, s katero mora Slovenija uskladiti svoje predpise najkasneje do 17. 1. 2020. Slovenija bo morala v ta namen spremeniti in dopolniti najmanj Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem (UL RS 101/2005, 38/2015), za katerega je zadolženo MDDSZ, in Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (UL RS 87/2002, 29/2003, 124/2006), za katerega je zadolženo MZ.

Direktiva zavezuje Evropsko komisijo, da naj najkasneje do marca 2019 oceni možnost uporabe direktive 2004/37/ES tudi za varovanje delavcev pred snovmi, strupenimi za razmnoževanje (reprotoksini). Direktiva pa zavezuje tudi države članice, da:

1. poročajo Evropski komisiji o podatkih delodajalcev v skladu s 6. členom direktive 2004/37/ES:

(a) o dejavnostih in/ali industrijskih procesih, ki potekajo, tudi razlogih za uporabo rakotvornih ali mutagenih snovi;

(b) o količinah proizvedenih ali uporabljenih snovi ali pripravkov, ki vsebujejo rakotvorne ali mutagene snovi;

(c) o številu izpostavljenih delavcev,

(d) o sprejetih preventivnih ukrepih;

(e) o vrsti uporabljene varovalne opreme;

(f) o naravi in stopnji izpostavljenosti;

(g) o primerih nadomestitve.

2. uredijo izvajanje ustreznega zdravstvenega nadzora delavcev v dejavnostih, ki bi lahko vključevale nevarnost zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem in bi torej bilo tveganje za zdravje in varnost delavcev. Ureditev mora omogočiti, da zdravnik ali organ, pristojen za zdravstveni nadzor delavcev, lahko oceni, da je treba zdravstveni nadzor nadaljevati tudi po koncu izpostavljenosti, in sicer tako dolgo, kot presodi, da je potrebno za varovanje zdravja zadevnih delavcev.“
3. da predpišejo, da je treba inšpekcijo dela kot naš pristojni organ obvestiti o vseh primerih raka, ki je v skladu z nacionalnim pravom ali prakso opredeljen kot posledica poklicne izpostavljenosti rakotvorni ali mutageni snovi.
4. da svoje predpise uskladijo z dopolnjenima prilogama I in III direktive 2004/37/ES (mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti karcinogenom in mutagenom),
5. da obvestijo Evropsko komisijo o uskladitvi nacionalnih predpisov z direktivo.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije zato poziva, da:

1. naj MDDSZ in MZ ne odlašata z uskladitvijo predpisov na konec leta 2019, temveč naj jo izvedeta že v letu 2018 po posvetovanju s socialnimi partnerji v Ekonomsko-socialnem svetu,

2. naj MDDSZ pri usklajevanju slovenskega pravilnika z dopolnjenima prilogama I in III direktive 2004/37/ES določi namesto minimalnih, določenih v direktivi, naslednje višje slovenske mejne vrednosti, ki so izvedljive, saj so že uveljavljene v vrsti držav članic EU, in ki jih zato predlagata Evropska konfederacija sindikatov ETUC in ZSSS, kot njena članica (glej v priponki utemeljitev v angleščini):
   1. prah kristalnega kremena: 0,05 mg/m³
   2. krom VI: 0.001 mg/m³
   3. prah trdega in mehkega lesa: 1.0(1) mg/m³
   4. refraktorska keramična vlakna: 0.1 vlakna/ml
   5. 1,3-butadien: 1.12 mg/m³ oziroma 0.5 ppm

3. MDDSZ naj v Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem:
   1. kot novo prilogo določi e-obrazec, s katerim bodo delodajalci, pri katerih delavci delajo s karcinogeni in mutageni, on-line in torej z minimalnim administrativnim bremenom enkrat letno poročali podatke, o katerih bo Slovenija morala poročati Evropski komisiji na podlagi direktive 2004/37/ES. Trendi, izkazani na podlagi teh podatkov, naj hkrati postanejo kazalniki ravni varnosti in zdravja pri delu, kakršne predvideva nova slovenska strategija »PREMIK NAPREJ: Od preventive k višji ravni kulture varnosti in zdravja pri delu«,
   2. ne čaka na Evropsko komisijo in leto 2019, ampak naj po vzgledu Belgije v pravilniku že določi varovanje zdravja delavcev ne le za karcinogene in mutagene ampak tudi za reprotoksine.

4. MDDSZ naj:
   1. zagotovi, da bo Inšpektorat RS za delo kot pristojni organ imel dovolj usposobljenega osebja in drugih virov, potrebnih za izvajanje nalog, povezanih s pravilnim in učinkovitim izvajanjem direktive 2004/37/ES.
   2. delodajalcem olajša uporabo te direktive s pripravo smernic, da bi opredelili boljše načine za doseganje skladnosti s to direktivo.

5. MZ naj v Pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev določi:
   1. ciljane preventivne zdravstvene preglede delavcev tudi po prenehanju njihove izpostavljenosti karcinogenom in mutagenom na delovnem mestu ter tudi po upokojitvi (roki za ciljane preglede),
   2. določi obveznost delodajalcev, da ustreznim državnim organom in pooblaščenim institucijam s pomočjo on-line obrazca posredujejo podatke o rezultatih preventivnih zdravstvenih pregledov.

E-novica ZSSS št. 2/2018 (9. 1. 2018): Umikanje intervencijskim vozilom

Tokrat vas želimo opozoriti na določilo Zakona o pravilih cestnega prometa, ki rešuje življenja ponesrečencev v prometnih nesrečah.

Ta v 30. členu voznikom na avtocesti in hitri cesti po novem določa: »V primeru ustavljanja ali zastoja prometa na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer morajo vozniki med kolonama vozil takoj vzpostaviti reševalni pas, ki je dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na ostalih prometnih pasovih, pa se morajo razvrstiti čim bolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas.«

V prometu se zgodijo številne nezgode in poškodbe na poti na delo in z dela. V zadnjem Poročilu o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2016 je npr. zapisano, da so delodajalci v letu 2016 prijavili tudi 88 nezgod, ki so se njihovim delavcem zgodile na poti na delo ali z dela. Ker prijavljanje teh prometnih nezgod ni obvezno, jih je bilo gotovo še nekaj sto več. Toda prometne nezgode se delavcem dogajajo tudi med opravljanjem njihovega rednega dela. Najpogostejši vzrok za nezgode pri delu, katerih posledica je bila smrt delavca, so bile npr. prav prometne nesreče (6 od skupno 15 smrtnih nezgod pri delu v 2016).

E-novica ZSSS št. 1/2018 (3. 1. 2018): Statistični pregled Slovenije 2017 kot navdih za pobude delavskih zaupnikov za VZD

Novoletni prazniki so za nami in začenja se novo delovno leto 2018. Za začetek si oglejmo Statopis oziroma Statistični pregled Slovenije 2017, ki nam ga je pripravil Statistični urad RS. V njem med drugim v poglavju o zdravju Slovencev najdemo tudi podatke o vzrokih bolniške odsotnosti z dela in povprečnem številu dni bolniške odsotnosti.Najpogostejši vzrok so »poškodbe in zastrupitve« in »bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva«.

To pomeni, da je pri nas še vedno veliko težaškega fizičnega dela. Tega je mogoče odpraviti z investicijami v sodobno ergonomsko tehnologijo, za kar je ravno sedaj pravi čas. Statistični urad namreč prav tako sporoča o 3.701 miljonih EUR presežka, kar je doslej največji presežek celotnega gospodarstva. Denar za investicije torej je!

Delavski zaupniki, zato pravočasno predlagajte svojemu delodajalcu investicije v tehnologijo, ki bo odpravila nepotrebno težaško delo! Investicije se namreč planira na začetku leta. Ker bi bilo zato manj bolniške odsotnosti z dela, se bi delodajalcu taka investicija kmalu poplačala.

Statopis najdete s klikom na naslednji povezavi.