Anketa ZSSS o temperaturah na delovnem mestu (2019)
Največ vprašanj delavcev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu se nanaša na ekstremne temperature na delovnem mestu. Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu je zato s to anketo želela izvedeti, v kakšnih temperaturah delajo slovenski delavci in kakšne ukrepe dejansko izvajajo delodajalci, da bi zagotovili ustrezno temperaturo na delovnem mestu. Anketa je trajala od 31. 5. 2019 do 21. 6. 2019.
Anketa je spraševala ne le o delu v visokih temperaturah ampak tudi o delu pri ekstremno nizkih temperaturah. V nadaljevanju navajamo najbolj pogoste odgovore glede na to, ali udeleženci ankete delajo v zaprtih prostorih ali na prostem v visokih oziroma nizkih temperaturah.
Naj za začetek opozorimo, da kar 73 % udeležencev ankete meni, da delodajalčevi ukrepi v času ekstremnih temperatur ne zadoščajo. Tisti, ki so na pomoč poklicali inšpekcijo za delo, menijo, da je njegov obisk pripomogel le začasno in da so inšpektorji zadovoljni že s kakršnimkoli ukrepanjem delodajalca, četudi se za delavce stanje sploh ne izboljša. Delavci si želijo zato strožjih predpisov in učinkovitejšega ter obveznega inšpekcijskega nadzora nad njihovim izvajanjem. Hočejo bolje izolirane prostore, klimatiziranje prostorov, znižanje norm in intenzivnosti dela v času visokih temperatur, prekinitev dela nad 30 ˚C ter prerazporeditev delovnega časa v hladnejše ure, primerne delovne obleke, brezplačne osvežilne napitke …
Anketa je pokazala, da imajo delavci zaradi visokih temperatur naslednje zdravstvene težave:
- 54 % udeležencev ankete poroča o izčrpanosti, omotici, glavobolih in vlažni koži;
- enak odstotek logično poroča tudi o znižani storilnosti;
- kar 34 % jih poroča o slabši koncentraciji pri delu;
- 26 % jih poroča o dehidraciji ter 21 % o omedlevicah;
- o kožnih spremembah in novotvorbah jih poroča 6 %;
- 1 % pa poroča celo o vročinski kapi (vroča suha koža, zmedenost, krči, izguba zavesti).
Zdravstvene težave so tudi zaradi nizkih temperatur:
- o ozeblinah jih poroča 1 %;
- 20 % o prehladnih obolenjih (pljučnica, angina, bronhitis …).
Kako aktivni so delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu v zvezi z dajanjem predlogov delodajalcu:
- v 17 % primerov delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu njihovemu delodajalcu še niso predlagali dodatnega ukrepanja za čas ekstremnih temperatur;
- udeleženci ankete poročajo, da delodajalec v 45 % primerov predloge delavskih zaupnikov ni upošteval. Ali jih upošteva, je močno odvisno koliko ukrep stane.
Odgovori kažejo, da se težave zaradi ekstremnih temperatur večajo s starostjo delavcev!
5 % udeležencev ankete je poročalo, da je delodajalec znal upoštevati težave delavk v menopavzi (več odmorov, daljši odmori, več kosov delovne obleke). Kaže tudi, da delodajalci starejšim delavcem nalagajo dodatne naloge, namesto, da bi jih razbremenili, upoštevajoč, da starost prinaša spremembe v delazmožnosti.
Visoke temperature v zaprtih prostorih:
Udeleženci ankete so poročali, da pri njih temperatura v delovnih prostorih v času vročinskih valov naraste v 27 % do največ 35 ˚C, v 17 % do največ 40 ˚C in v 9 % primerov celo nad 40 ˚C! Nekateri so poročali tudi o dodatni obremenitvi zaradi vlage v prostoru. Delodajalci najpogosteje izvajajo naslednje preventivne ukrepe:
- vgrajene naprave za ohlajevanje (56 %);
- brezplačni osvežilni napitki (24 %);
- pogostejši odmori (18 %);
- ohlajen prostor, kamor se lahko delavci občasno umaknejo (16 %);
- nič od prej omenjenega pa imajo pri 17 % udeležencev ankete. Mislijo, da zato, ker uprave sploh ne zanima, kako je z delavci.
Visoke temperature na prostem:
Na prostem jih dela ves čas 5 % , občasno pa 13 %. Kar 89 % udeležencev ankete, ki delajo na prostem, je poročalo, da v času vročinskih valov delajo pri ekstremno visokih temperaturah, višjih od predpisanih največ 28 ˚C. Čeprav jih na soncu dela 68 %, jih le 4 % poročajo, da je njihov delodajalec v svoji listini »izjava o varnosti z oceno tveganja« ocenil tudi tveganje za nastanek kožnega poklicnega raka.
Najpogosteje delodajalec tem delavcem nudi naslednje preventivne ukrepe:
- osvežilne napitke (37 %);
- ohlajen prostor, kamor se lahko občasno umaknejo (31 %);
- pokrivalo brez zaščite vratu ( 26 %) ali z zaščito vratu (11 %);
- zračna poletna obleka s kratkimi rokavi in hlačnicami (23 %) ali z dolgimi rokavi/hlačnicami (26 %);
- sončna očala z UVA in UVB zaščito (20 %);
- senčila nad delovnim mestom na prostem jih ima zgolj 11 %;
- v ekstremnih temperaturah (več kot 35 ˚C) pa se delo prekine ali zmanjša intenzivnost dela zgolj pri 6 %;
- pri 29 % udeležencev ankete pa njihov delodajalec delavcem ne nudi nič od tega;
- nekateri se pritožujejo zato, ker jim delodajalec nudi delovno obleko iz umetnih materialov, v katerih koža ne diha in je znojenje še hujše.
Nizke temperature na prostem:
Na prostem delavci ne poročajo le o nizkih temperaturah pod 10 ˚C (71 %) ampak tudi o vetru (66 %), dežju (61 %), visoki vlagi (29 %), snegu in poledicah (50 %).
Za delo v takih razmerah jim delodajalec zagotavlja:
- toplo zimsko obleko in nepremočljivo obuvalo (zgolj 60 %!);
- zimsko pokrivalo (40 %);
- ogrevan prostor, kamor se lahko občasno umaknejo (40 %) in
- v 10 % primerov prekinitev delovnega procesa v ekstremnih temperaturah (pod -10 ˚C ali pod -20 ˚C);
- včasih se delavci pritožijo nad premočljivostjo zimske delovne opreme, če je ta vlažna, se namreč mraz toliko bolj občuti.
Več v rezultatih ankete:
Analiza ankete – Grafični prikaz
_______________________________________________________
E-novica ZSSS št. 34/2019 (5. 7. 2019): Delavci pravijo, da delodajalčevi ukrepi v času ekstremnih temperatur ne zadoščajo!
Anketa, ki smo jo izvedli v aprilu 2017 je pokazala sledeče:
Vlada RS je v obdobju od 12. 3. do 31. 5. 2020 na podlagi Zakona o nalezljivih bolezni razglasila epidemijo COVID-19. Šlo je za pandemijo, ki jo je povzročil virus SARS-CoV-2. Sprejeti so bili številni predpisi za preprečevanje širjenja okužbe, zaradi katerih je prišlo do še nikoli doživetih omejitev tudi na trgu dela. Delodajalci so prvič v zgodovini množično odrejali delo na domu na vseh delovnih mestih, kjer je to omogočala informacijska tehnologija. Tam, kjer so delodajalci ocenili, da ni možno zagotoviti varnega dela, so delavcem odredili začasno čakanje na delo doma. Zaradi predpisov, sprejetih na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih, so se zaprli vrtci, šole, restavracije, hoteli, kulturne ustanove, ustavil se je tudi javni prevoz. Mnogi delavci zaradi tega niso mogli na delo zaradi višje sile. Kljub temu pa je na sto tisoče delavcev v zasebnem in javnem sektorju delalo naprej. Njihovi delodajalci so s pomočjo svojih obveznih strokovnih služb (izvajalci medicine dela in strokovni delavci za varnost pri delu) bili dolžni tem delavcem zagotoviti varno in zdravo delo, upoštevajoč usmeritve Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ) za preprečevanje širjenja okužbe. Anketa je bila torej namenjena vsem tistim, ki so v času epidemije delali naprej na svojih delovnih mestih oz. jim je delodajalec odredil delo od doma.
