Vročinski val in delo na prostem

On 22. junija, 2022   /   Vročinski val in delo na prostem  

Vročinski val in delo na prostem

Glej tudi 

Mikroklima

Delo na mrazu

Več o delu na prostem med vročinskimi valovi na teh povezavah:

UV indeks in delo na prostem, glej na tej povezavi

Poklicne bolezni zaradi UV sevanja, glej na tej povezavi

Zaščitni ukrepi pred škodljivimi UV sončnimi žarki na delu na prostem, glej na tej povezavi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ukrepi delodajalca za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v vročini, navodila IRSD, junij 2024

Slovenski predpisi podrobneje ne urejajo temperaturnega udobja na delovnih mestih na prostem.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

19. Delovna mesta na prostem

93. člen

(1) Delodajalec mora delovna mesta, prometne poti in druge površine na prostem, ki jih uporabljajo delavci med delom urediti tako, da se lahko pešci in vozila varno gibljejo.

(2) Zahteve iz 52., 54., 55., 61., 62. in 63. člena tega pravilnika veljajo tudi za poti, ki vodijo do stalnih delovnih mest na prostem, ter za poti in površine, ki se uporabljajo za vzdrževanje in nadzor delovne opreme ter nakladalnih mest na prostem.

(3) Če naravna razsvetljava na delovnih mestih na prostem ne dosega prepisanih vrednosti, morajo biti takšna delovna mesta opremljena z umetno razsvetljavo.

(4) Če delavci delajo na prostem, mora delodajalec delovna mesta urediti tako, da:

a)  so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi in če je potrebno tudi pred padajočimi predmeti;

b)  delavci niso izpostavljeni škodljivemu hrupu, vibracijam, plinom, hlapom ali prahu;

c)  delavci v primeru nevarnosti lahko hitro zapustijo svoja delovna mesta in se umaknejo na varno področje;

d)  je delavcem, ki se med delom poškodujejo ali naglo obolijo, zagotovljena hitra prvo pomoč in reševanje;

e)  delavci pri delu ali med hojo ne morejo zdrsniti ali pasti.

(5) Zahteve iz 53., 56., 57., 58., 59. in 60. člena tega pravilnika veljajo tudi za delovna mesta na prostem.

20. Stalna delovna mesta na prostem

94. člen

(1) Delodajalec ima lahko stalna delovna mesta na prostem v primeru, če je to pogojeno s tehnološkim postopkom, in zato nimajo značaja začasnosti.

(2) Delodajalec mora stalna delovna mesta na prostem v okviru tehnoloških možnosti urediti tako, da delavcem zagotovi:

a)  varovanje pred vremenskimi vplivi in če je potrebno tudi pred padajočimi predmeti;

b)  varovanje pred škodljivim hrupom, vibracijami, plini, parami, meglo ali prahom;

c)  varovanje pred padci v globino in na ravnem;

d)  možnost sedenja v bližini delovnih mest, če to dopušča delovni proces.

(3) Delavcu, ki opravlja lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu, mora delodajalec med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora v primeru, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 °C.

Slovenski predpisi torej podrobneje ne urejajo temperaturnega udobja na delovnih mestih na prostem.

Glej pobude ZSSS za predpis, ki bi urejal temperaturno udobje in zaščito pred UV žarki na naslednjih povezavah:

26.11.2023: Predlogi ZSSS za dopolnitev predloga 3. akcijskega načrta za izvajanje resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018-2027 v obdobju 2024-2027, na tej povezavi

15.3.2023: Pobuda za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih – poklicni rak kože zaradi UV sevanja pri delu na prostem, na tej povezavi in odgovor RSK MDPŠ na tej povezavi

10. 6. 2022: Poziv za zaščito delavcev v času vročinskih valov, na tej povezavi

6. 10. 2021: Pripombe ZSSS na osnutek akcijskega načrta 2021-2023 za izvajanje strategije VZD 2018-2017 na tej povezavi

4. 6. 2018: Predlogi ZSSS za akcijski načrt 2018-2020 za izvajanje strategije 2018-2027  na tej povezavi

13. 6. 2017: Pobuda za dopolnitev pravilnika za zaščito delavcev pred UV žarki na tej povezavi; Odgovor MDDSZ

E- novice:

33/2024 e-novica ZSSS (26. 6. 2024): Ukrepi delodajalca za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v vročini – IRSD 2024

27/2024 e-novica ZSSS (26. 4. 2024): Pozivi ZSSS ob 28. aprilu 2024, mednarodnem delavskem spominskem dnevu

26/2024 e-novica ZSSS (25. 4. 2024): Vpliv podnebnih sprememb na duševno zdravje delovno aktivnega prebivalstva

24/2024 e-novica ZSSS (19. 4. 2024): Globalni dogodek ILO 25. 4. 2024: Podnebne spremembe ter varnost in zdravje pri delu

49/2023 e-novica ZSSS (21. 11. 2023): Objavljeni rezultati evropske ankete o najpogostejših vzrokih za poklicnega raka

34/2023 e-novica ZSSS (16. 8. 2023): Vročina na delu – EU OSHA smernice za delovna mesta v slovenščini

31/2023 e-novica ZSSS (12. 7. 2023): IRSD – Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ko je vroče

30/2023 e-novica ZSSS (11. 7. 2023): Simptomov toplotnega udara pri samem sebi ne zaznamo – nanje nas mora opozoriti sodelavec

28/2023 e-novica ZSSS (3. 7. 2023): Španski sindikat UGT o delu v vročinskem valu

27/2023 e-novica ZSSS (30. 6. 2023): V Španiji prepoved dela na prostem v času rdečega in oranžnega alarma

Back to Top

UV indeks in delo na prostem

On 22. junija, 2022   /   UV indeks in delo na prostem  

UV indeks in delo na prostem

Glej tudi Sevanje

 

Sončni žarki so nevarni

Delavci, ki delajo na prostem, so izpostavljeni nevarnim UV sončnim žarkom vse leto, a poleti je UV indeks posebej visok. Posledice škodljivih učinkov UV žarkov so siva mrena, kožni rak na vekah, poškodbe očesne mrežnice, prezgodnje staranje kože, sončne opekline, kožni rak. Okvare DNK oziroma mutacije kožnih celic zaradi opeklin se nikoli povsem ne pozdravijo in se zato seštevajo.

49/2023 e-novica ZSSS (21. 11. 2023): Objavljeni rezultati evropske ankete o najpogostejših vzrokih za poklicnega raka

Vsakodnevna biovremenska napoved ARSO (napoved UV indeksa, biovreme, napoved cvetnega prahu) na tej povezavi

Ravni UV indeksa od 1 do 11 in ustrezni predlogi zaščitnih ukrepov:

UV sevanja ne občutimo in ne vidimo, občutimo in vidimo pa njegove posledice: kvari DNK in povzroča mutacijo kožnih celic. Moč UV sevanja izraža UV indeks. Nanj vpliva več dejavnikov:

  1. Letni čas: najvišje vrednosti UV sevanja so poleti ob sončnem vremenu, a UV indeks je lahko nevarno visok tudi v drugih letnih časih – npr. pozimi v visokogorju! Skozi oblake ali meglo prodre do 80 % UV sevanja;
  2. Ura v dnevu: najvišje vrednosti UV sevanja so poleti ob sončnem vremenu med 9. in 15. uro, ko prejmemo 75 % dnevne količine UV sevanja;
  3. Nadmorska višina: Vsakih 1000 metrov nadmorske višine se UV sevanje poveča za 10 % do 20 %;
  4. Odbojnost od površine (voda, sneg, led, pesek …), oblaki/megla (vse vodne površine odbijejo od 10 % do 30 % vpadnih UV žarkov, sneg pa odbije kar 80 % vpadnih UV žarkov).

Za zaščito pred UV sevanjem, je treba vedeti, kaj UV indeks pove. UV sevanja ne občutimo in ne vidimo, občutimo in vidimo pa zgoraj opisane zdravstvene posledice.  Delavci, ki dolge ure delajo na prostem, naj ne podcenjujejo dolgoročnih učinkov UV sevanja na kožo ter se naj pozanimajo, kolikšen je danes UV indeks. Delodajalec mora svoje delavce, ki delajo na prostem, usposobiti o tem, kaj sporoča UV indeks, kakšno tveganje za zdravje predstavlja določena vrednost UV indeksa in kakšno zaščito uporabiti pri visokih vrednostih UV sevanja.  Kar 90 % kožnih rakov se lahko prepreči, če se nadzira izpostavljenost UV žarkom in upošteva priporočene ukrepe!

UV indeks izraža jakost UV sevanja. Višja je vrednost UV indeksa, večja je nevarnost za kožo in oči.

Na UV indeks vpliva več dejavnikov:

  1. Letni čas: najvišje vrednosti UV sevanja so poleti ob sončnem vremenu, a UV indeks je lahko nevarno visok tudi v drugih letnih časih – npr. pozimi v visokogorju!  Skozi oblake ali meglo prodre do 80 % UV sevanja;
  2. Ura v dnevu: najvišje vrednosti UV sevanja so poleti ob sončnem vremenu med 9. in 15. uro, ko prejmemo 75 % dnevne količine UV sevanja;
  3. Nadmorska višina: Vsakih 1000 metrov nadmorske višine se UV sevanje poveča za 10 % do 20 %;
  4. Odbojnost od površine (voda, sneg, led, pesek …), oblaki/megla:
    • vse vodne površine odbijejo od 10 % do 30 % vpadnih UV žarkov,
    • sneg odbije 80 % vpadnih UV žarkov.

DOBRA PRAKSA: Delodajalec z delovnimi mesti, kjer se delo opravlja na prostem, naj v svoji listini »izjava o varnosti z oceno tveganja, oceni tveganje zaradi UV sevanja in na tej podlagi delavcem zagotovi usposabljanje o tveganju zaradi UV sevanja ter poskrbi za preventivne ukrepe. Na svojih zunanjih deloviščih naj dnevno objavlja UV indeks.

NASVET: Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu naj delodajalcu, ki ima delovna mesta, na katerih se delo opravlja na prostem, predlagajte naj sledi tej dobri praksi.

Več o varnem delu na prostem:

Varno delo na soncu, na tej povezavi

ETUC za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami, na tej povezavi

Delo v času vročinskih valov – platforma Heat shield, na tej povezavi

Back to Top

Zaščitni ukrepi pred škodljivimi UV sončnimi žarki

On 22. junija, 2022   /   Zaščitni ukrepi pred škodljivimi UV sončnimi žarki  

Zaščitni ukrepi pred škodljivimi UV sončnimi žarki 

Naj bo delo na soncu varno in zdravo!

____________________________________________________________

Oglejte si izobraževalni film “Sonce na delu” na tej povezavi

____________________________________________________________

 

Posledice škodljivih učinkov UV žarkov:

  • siva mrena, kožni rak na vekah, poškodbe očesne mrežnice
  • prezgodnje staranje kože
  • sončne opekline
  • kožni rak

NASVET: Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu, naj zahteva dopolnitev delodajalčeve ocene tveganja za delovna mesta na prostem tako, da bo v njej ocenjeno tudi tveganje zaradi UV sevanja in določeni spodaj predstavljeni zaščitni ukrepi!

           

Stroka priporoča naslednje ukrepe:

  • Skrajšanje izpostavljenosti najbolj močnemu soncu med 10. in 16. uro. Na primer z zgodnejšim začetkom dela, deljenim delavnikom, opravljanjem težjih del v zgodnjih jutranjih urah, kombinacijo dela na prostem in v zaprtih prostorih, omogočanjem dela v senci, pogostejšimi odmori v senci ipd.
  • Sporočila in opomniki na delovišču. Na primer: objava UV indeksa na oglasni tabli delovišča.
  • Oprema delovišča s hladilniki za osvežilne napitke.
  • Ustvarjanje sence nad deloviščem na prostem s senčniki/paviljoni/ponjavami. Priročni so npr. paviljoni na kolescih, ki jih je mogoče premikati tja, kjer delavci trenutno delajo.
  • Zagotavljanje neprosojnih pokrivnih oblačil (z ovratnikom, dolgimi rokavi in hlačnicami), širokokrajnih pokrival za zaščito uhljev in vratu ter sončnih očal s potrjeno UV zaščito 400 in oznako CE, ki ščitijo oči tudi od strani.
  • Zagotavljanje zaščitnih krem z zaščitnim UV faktorjem najmanj 30. Mazati se je treba v debelem sloju pred začetkom izpostavljenosti soncu in kasneje po potrebi še večkrat med delavnikom.  POZOR: Kreme naj bodo le dopolnitev drugim ukrepom in ne edina zaščita!
  • V skladu  s 36. členom ZVZD-1 mora delodajalec v oceni tveganja določiti ciljane preventivne zdravstvene preglede glede na tveganja ocenjena v oceni tveganja. To pomeni, da je treba določiti za delavce, ki delajo na prostem, tudi pregledovanje kože zaradi možnosti nastanka poklicnega kožnega raka.
  • Usposabljanja delavcev za varno delo na soncu, ki ga mora zagotoviti delodajalec v skladu z 38. členom ZVZD-1. Delavce je na teh usposabljanjih treba poučiti o zdravstvenih tveganjih zaradi UV sevanja sončnih žarkov in o pravilni uporabi osebne varovalne opreme ter drugih zaščitnih ukrepih.

_____________________________________________________________

Naročite publikacije ZSSS z informacijami o obvladovanju temperaturnega udobja na delovnem mestu:

Back to Top

Poklicna obolenja zaradi UV sevanja

On 22. junija, 2022   /   Poklicna obolevanja zaradi UV sevanja  

Poklicna obolenja zaradi UV sevanja

Glej tudi

Zdravstvena tveganja zaradi vročine na delovnem mestu

Sevanje

Delavci, ki delajo na prostem, so izpostavljeni nevarnim UV sončnim žarkom zlasti poleti, ko je UV indeks visok.

Za zdravje škodljive posledice UV žarkov:

SIVA MRENA, KOŽNI RAK NA VEKAH, POŠKODBE OČESNE MREŽNICE:

UV žarki, ki dosežejo oko, se zberejo na roženici. Nekateri prehajajo skozi zenico in se absorbirajo v očesni leči. Manjši del teh žarkov pa prodre vse do mrežnice. Škodljivi učinki UV žarkov na očesne strukture se seštevajo. Kratkotrajna izpostavljenost UV-žarkom povzroča opeklino na roženici, ki je podobna sončni opeklini na koži.

 

 

 

Dolgotrajna izpostavljenost UV-sevanju povzroča motnost očesne leče – sivo mreno, kožnega raka na vekah in poškodbe na očesni mrežnici.

 

 

 

 

Keratokonjuktivitis – Izpostavljenost ultravijolični svetlobi lahko povzroči poškodbo roženice in veznice oči.

 

PREZGODNJE STARANJE KOŽE:

Koža se hitreje stara, ker UVA žarki poškodujejo globoke plasti kože. Koža je nagubana in porumenela, stanjšana in neenakomerno obarvana. Te spremembe se ne popravijo nikoli več.

UV sevanje postara kožo. Če je bila leva polovica obraza poklicnega voznika skozi vetrobransko steklo bolj izpostavljena UV žarkom, je koža na levi strani bolj postarana kot na desni.

 

SONČNE OPEKLINE:

Sončne opekline so posledica čezmerne izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom B. Zaradi prekomernega izpostavljanja soncu se pojavi na koži rdečina. Kasneje (odvisno od dolžine izpostavljenosti soncu in tipu kože) se lahko pojavijo mehurji. Koža se lahko tudi olupi. Pri opeklini večje površine se lahko pojavi vročina in drugi hujši znaki.

Če vas sonce opeče vsaki dve leti samo enkrat, se tveganje za melanom poveča za trikrat.

 

BAZALIOM ALI BAZALNOCELIČNI KARCINOM KOŽE:

Je najpogostejši maligni tumor pri belopoltih ljudeh. Gre za izrazito počasen tumor, ki izjemno redko zaseva, vendar lahko, če ga ne zdravimo več let, povzroči veliko lokalno uničenje tkiva. Najpogosteje se pojavi na glavi in vratu, zlasti na zgornjih dveh tretjinah obraza. Razmeroma pogost je tudi na trupu, na drugih mestih je redkejši.

MELANOM ALI KOŽNI RAK:

UVA sevanje povzroča opekline in okvare DNK oziroma mutacije kožnih celic. Mutacije se seštevajo, zaradi česar se lahko dolgoročno razvije kožni rak. Najbolj nevarna oblika kožnega raka je maligni melanom. Prvi znaki melanoma so običajno sprememba velikosti, oblike ali barve kožnega znamenja. Sledijo simptomi, čuteči na otip: znamenje lahko postane mehkejše ali trše, srbi ali ima razjedo. Melanom se lahko razvije iz obstoječega znamenja (v tretjini primerov), lahko pa se pojavi tudi kot novo znamenje (v dveh tretjinah primerov). Melanom se največkrat razvije na zgornjem delu hrbta ali prsnega koša (zlasti pri moških) ter na nogah (zlasti pri ženskah).

Razvoj melanoma je tesno povezan z močnimi opeklinami v zgodnjem otroštvu. Je glavni razlog smrti, povezane s kožnim rakom!

 

Tabela A-B-C-D-E za samopregledovanje kožnih sprememb, ali gre za melanom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Predavanje Vplivi UV sevanja na zdravje, prim. mag. Ana Benedičič, dr. med., NIJZ

Škodljivi učinki sončnega sevanja in poklicni kožni rak, prim. mag. Ana Benedičič, dr. med.

Ultravijolično sončno sevanje, zdravstvene posledice čezmernega izpostavljanja soncu, prim. mag. Ana Benedičič, dr. med.

Poklicne bolezni:

502.01 Katarakte, ki jih povzroči toplotno sevanje

502.02 Bolezni očesne mrežnice po izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju

Pobuda ZSSS za dopolnitev Priloge 1 Pravilnika o poklicnih boleznih  – poklicni rak kože zaradi UV sevanja pri delu na prostem, na tej povezavi, 15. 3. 2023

Kaj lahko storimo, da se zaščitimo?

  • ostanite oblečeni (navadno oblačilo iz gosto tkanega blaga, kot so na primer delovne obleke z dolgimi rokavi ali jeans, ustavi večino UV-žarkov);
  • nosite pokrivalo z robom, zaščito ušes in/ali vratu;
  • nosite sončna očala z UV filtrom;
  • kadarkoli je to možno, med odmorom in – še posebej – med malico ostanite v senci;
  • uporabite zaščitno kremo z visokim faktorjem (vsaj SPF 30) na izpostavljenih delih;
  • pijte veliko vode, da se izognete dehidraciji;
  • redno preverjajte svojo kožo, ali se pojavijo nenavadne novotvorbe ali kožna Če opazite spremembo v obliki, velikosti, barvi znamenj, takoj obiščite zdravnika. Enako velja, če novotvorba/kožno znamenje srbi ali celo krvavi.
Back to Top