Vabilo na spletni seminar Varno in zdravo delo na domu, 8. 9. 2021

E-novica ZSSS št. 48/2021 (31. 8. 2021): Vabilo na spletni seminar Varno in zdravo delo na domu, 8. 9. 2021

Na prošnjo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vam posredujemo vabilo na brezplačni spletni seminar Varno in zdravo delo na domu, ki bo v sredo, 8. septembra 2021, med 9.00 in 11.45.

Predavatelji bodo predstavili praktične napotke za varno in zdravju neškodljivo delo na domu. Seminar je namenjen zlasti delavcem, ki delajo od doma, ter njihovim nadrejenim, pa tudi delodajalcem, strokovnim delavcem za varnost pri delu, kadrovskim delavcem, delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu ter vsem, ki jih zanima zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na domu.

Prijavite se lahko do ponedeljka, 6. septembra 2021 na naslednji spletni povezavi:
https://form.jotform.com/212342004007335

Vljudno vabljeni!

Refundacije stroška testiranja za COVID-19 po spremembah, sprejetih 20.8.2021

E-novica ZSSS 47/2021 (26. 8. 2021): Refundacije stroška testiranja za COVID-19 po spremembah, sprejetih 20.8.2021

V naši e-novici 42/2021 smo vam 28. 7. 2021 posredovali mnenje Pravne službe ZSSS “Delodajalec stroška COVID testiranja ne bo smel prevaliti na delavca”. Vlada RS pa je 20. 8. 2021 sprejela novelo Uredbe izvajanju presajalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2, ki je začela veljati 23. 8. 2021. Z njo je določeno, katera testiranja na okužbo bo še vedno financiral proračun in katera ne več.

Pravna služba ZSSS je zato pripravila dopolnitev svojega mnenja, ki ga najdete na tej povezavi. V njem opozarja: “Še vedno pa obstaja možnost, da je ukrep obvezega testiranja pri delodajalcu, pri katerem obvezno testiranje ni določeno z Uredbo ali odloki, določen kot ukrep zagotavljanja varnosti pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja. Takšnemu delodajalcu stroška testiranja proračun ne bo povrnnil, kar pa ne pomeni, da lahko delodajalec ta strošek prevali na delavca.”

Pri tem se mnenje sklicuje na 14. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki določa, da zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako pa zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj.

Vabljeni k ogledu!

Mišično-kostna obolenja zaradi sedečega dela in dolgotrajnega stanja na delovnem mestu

Mišično-kostna obolenja zaradi sedečega dela in dolgotrajnega stanja na delovnem mestu

E-novica ZSSS 46/2021 (24. 8. 2021): Mišično-kostna obolenja zaradi sedečega dela in dolgotrajnega stanja na delovnem mestu

Od 2020 do 2022 poteka evropska kampanja “Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta” za preprečevanje mišično-kostnih obolenj, povezanih z delovnim mestom. Tokrat vam želimo predstaviti sporočila te kampanje v zvezi z dvema vzrokoma mišično-kostnih obolenj na delovnem mestu:

Dolgotrajno sedeče delo:
Vse več delovnih mest v sodobnem svetu vključuje dolgotrajno sedenje – na primer pred računalnikom. Povzroča številne zdravstvene težave zaradi premalo gibanja – celo sladkorno bolezen in bolezni srca. Ta tveganja je na delovnem mestu mogoče zmanjšati z dobro zasnovo ter s spodbujanjem telesne dejavnosti in pogostih sprememb drže pri delu. Predstavljamo vam povzetek publikacije kampanje za ozaveščanje delavcev o dobrih držah in praksah pri delu za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj zaradi dolgotrajnega sedenja.

Povzetek poročila v slovenščini o sedečem delu na tej povezavi

Dolgotrajno stanje na delovnih mestih:
Dolgotrajno stanje v istem položaju pomeni tveganje za zdravje, vključno s kostno-mišičnimi obolenji in številnimi drugimi zdravstvenimi težavami. V  poročilu kampanje o dolgotrajnem stanju zvemo, kako pogosta je tovrstna prisilna drža na evropskih delovnih mestih in v katerih panogah ter katere skupine delavcev so najbolj prizadete in kakšne so varne meje dolgotrajnega stanja. Za aktivno in vzdržno delo so predstavljeni učinkoviti ukrepi za zmanjševanje dolgotrajnega stanja ter o prilagoditvah ocene tveganja in preventivnih ukrepov potrebam posameznikov. Povzema priporočila in napotke za strategije preprečevanja tveganj in obolenj.

Ker povzetka poročila v slovenščini še ni, vas vabimo, da si preberete povzetek v hrvaščini na tej povezavi!

UMAR: Evropski steber socialnih pravic – Slovenija 2000-2020

UMAR: Evropski steber socialnih pravic – Slovenija 2000-2020

E-novica ZSSS 45/2021 (19. 8. 2021): UMAR: Evropski steber socialnih pravic – Slovenija 2000-2020

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je 18. 8. 2021 izdal novo publikacijo Evropski steber socialnih pravic – Slovenija 2000-2020. Da bi lažje predvideli, kaj bo za dosego teh pravic in načel treba storiti v Sloveniji, je UMAR v njej pregledal razvoj socialnih politik, politik trga dela in enakih možnosti za zadnjih dvajset let. Publikacija je sestavljena iz dvajsetih poglavij za vsako od dvajset načel in pravic stebra.

V publikaciji torej najdemo tudi poglavje Zdravo, varno in primerno delovno okolje ter varstvo podatkov. V njem preberemo med drugim:

  • Delež organizacij, leta 2019 izpostavljanih različnim dejavnikom tveganja za varnost in zdravje pri delu, je bil v Sloveniji veliko večji kot v povprečju EU, delež organizacij, ki so se na tveganja odzvale s preventivnimi ukrepi, pa veliko manjši kot v povprečju EU.
  • V obdobju 2014–2019 so se v slovenskih delovnih organizacijah načrti in ukrepi za preprečevanje stresa in drugih psihosocialnih tveganj na delovnem mestu povečali, a so bili tudi leta 2019 manj pogosti kot v povprečju EU.
  • Leta 2019 je bila uporaba digitalnih tehnologij v slovenskih delovnih organizacijah pogostejša kot v povprečju EU, prav tako razprave o tveganjih zaradi digitalizacije, ki pa so bile manj pogosto kot v povprečju EU osredotočene na pričakovanja zaposlenih.
  • V Sloveniji so se delovne organizacije redkeje srečevale z »glavnimi težavami« pri obravnavi vprašanj varnosti in zdravja pri delu kot v povprečju EU, pogosteje pa z ovirami pri oblikovanju ukrepov za preprečevanje psihosocialnih tveganj.
  • Kljub ustrezno vzpostavljenim postopkom v Sloveniji se je o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu leta 2019 manj pogosto razpravljalo prek delavskega zastopništva kot v povprečju EU !!!

Vabljeni k ogledu te brezplačne publikacije UMAR! Najdete jo na tej povezavi.

OPOMBA: Evropski parlament, Svet in Komisija so 17. novembra 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta v Göteborgu razglasili evropski steber socialnih pravic, opredeljen na dvajsetih načelih in pravicah, ki se nanašajo na tri področja družbene blaginje: (i) enake možnosti in dostop do trga dela, (ii) pošteni delovni pogoji ter (iii) socialna zaščita in vključenost. Evropski parlament, Svet in Komisija so 7. maja 2021 na socialnem vrhu v Portu podpisali akcijski načrt za njegovo uresničevanje ter določili glavne cilje, ki morajo biti doseženi na ravni EU do leta 2030.

Shema 20 načel in pravic Evropskega stebra pravic (UMAR) na tej povezavi

Spletni seminar o varovanju zaposlenih v bolnišnicah pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem pri delu

Spletni seminar o varovanju zaposlenih v bolnišnicah pred tveganji zaradi  izpostavljenosti rakotvornim snovem pri delu

E-novica ZSSS 44/2021 (18. 8. 2021): Spletni seminar o varovanju zaposlenih v bolnišnicah pred tveganji zaradi  izpostavljenosti rakotvornim snovem pri delu

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nas je zaprosilo, da vam posredujemo vabilo na spletni seminar o varovanju zaposlenih v bolnišnicah pred tveganji zaradi  izpostavljenosti rakotvornim snovem pri delu, ki bo potekal 3. septembra 2021, med 9.00 in 13.45.

Dogodek bo organiziran v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU in Časovnega načrta za opuščanje rabe rakotvornih snovi na delovnem mestu (Roadmap on Carcinogens).

Na seminarju, ki je brezplačen, bo predavala vrsta uglednih domačih in tujih strokovnjakov. Program seminarja najdete na tej povezavi.

Seminar bo potekal v slovenskem in angleškem jeziku. Zagotovljeno bo simultano tolmačenje.

Vljudno vabljeni.

Prijave zbirajo do 27. avgusta 2021 na naslednji povezavi:
https://dogodki.vlada.si/ministrstvo-za-delo-prijava

IPCC: Globalne temperature že leta 2030 višje za 1,5 stopinje Celzija

IPCC: Globalne temperature že leta 2030 višje za 1,5 stopinje Celzija

E-novica ZSSS 43/2021: IPCC: Globalne temperature že leta 2030 višje za 1,5 stopinje Celzija

Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) je znanstveno in medvladno telo pod okriljem Združenih narodov. Zagotavlja kvalitetno, objektivno in znanstveno podlago za opazovanje podnebnih sprememb in njihovih političnih in ekonomskih učinkov.

9. avgusta 2021 je objavil svoje 6. poročilo, v katerem je objavil, da bo že celo desetletje prej, kot se je domnevalo doslej, oziroma okoli leta 2030 povprečna globalna temperatura ozračja glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija. Gre za najresnejše opozorilo doslej, da svetu in človeštvu grozijo katastrofalne naravne nesreče. Nekaterih sprememb, kot so zviševanje morske gladine, ne bo mogoče ustaviti prihodnjih stotine ali tisoče let.

Vseeno znanstveniki poudarjajo, da bi močno in vztrajno zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov omejilo podnebne spremembe. Hitro bi se s tem izboljšala kakovost zraka, da bi se stabilizirala globalna temperatura, pa bi lahko trajalo od 20 do 30 let.

Povzetek 6. poročila IPCC (v angleščini) na tej povezavi

Stališča predssedtva ZSSS, 2019 “Sindikati in podnebne spremembe” na tej povezavi

Delodajalec stroška COVID testiranja ne bo smel prevaliti na delavca

E-novica ZSSS 42/2021 (28. 7. 2021): Delodajalec stroška COVID testiranja ne bo smel prevaliti na delavca

Posredujemo vam mnenje Pravne službe ZSSS o vplivu spremembe sistema refundacije stroška COVID testiranja na delavce na podlagi julijske novele Uredbe o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2, ki se bo začela uprabljati 23. 8. 2021.

Mnenje pojasnjuje, da delodajalec stroška testiranja ne sme prevaliti na delavca, saj je obveznost testiranja predvidena z oblastnim aktom ali pa kot ukrep zagotavljanja varnosti pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Mnenje Pravne službe ZSSS na tej povezavi

Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen – novica

Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen – novica

E-novica 41/2021 (15. 7. 2021): Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen – novica

V naši novici št. 33/2021 smo vam predstavili kampanjo ZSSS in SDTS “Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen”.

Tokrat vas obveščamo o uradnem odzivu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da so pristopili k pripravi sprememb in dopolnitev Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen iz leta 2005. Pri pripravi sprememb in dopolnitev pravilnika bo sodeloval tudi Inšpektorat RS za delo. Ko bo predlog pravilnika pripravljen, bo predstavljen in obravnavan na Svetu za varnost in zdravje pri delu, ki je v skladu z 62. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) posvetovalno telo ministra za delo.

Glej pisni odziv MDDSZ na tej povezavi!

Več o kampanji ZSSS in SDTS na tej povezavi

Z informiranimi odločitvami do več pokojninskih pravic

Z informiranimi odločitvami do več pokojninskih pravic

E-novica ZSSS 40/2021 (7.7.2021): Z informiranimi odločitvami do več pokojninskih pravic

Današnjo novico smo opremili s sliko, ki mlade in stare spodbuja, da naj premišljeno usmerjajo svojo poklicno pot, da si zagotovijo čim več pokojninskih pravic.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) nas zavaruje ne le za pravico do pokojnine ampak med drugim tudi za pravice delovnih invalidov za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Pred kratkim je ZPIZ obogatil vsebino svoje spletne strani s poljudno razlago naših pokojninskih pravic. Raziskave namreč kažejo, da jih večina ljudi ne pozna. Zaradi tega v času svoje delovne dobe nehote sprejemajo tudi odločitve, ki škodijo njihovim pokojninskim pravicam. Velja se torej pravočasno informirati!

S klikom na to povezavo preberite o pokojninah na kratko, o odlogu upokojitve, o delni upokojitvi, o izplačilu dela pokojnine, o tem, da upokojitev ni obvezna, in o tem, kaj velja storiti, če se želimo upokojiti. Našli boste tudi pojasnila, kako  vplivajo na višino pokojnine odločitve in možnosti na trgu dela, kakršne so delo s krajšim delovnim časom, prekinitve zaposlitve, delo na črno in predčasna upokojitev.

Našli boste tudi popolnoma nova pokojninska kalkulatorja, s katerima boste korak za korakom izračunali vaše pokojninske pravice. Prvi kalkulator je splošni in dostopen brez predhodne registracije – a seveda zato nudi bolj splošne informacije. Bolj konkreten je osebni kalkulator, ki pa zahteva predhodno registracijo s pomočjo digitalnega potrdila. Registracija je potrebna, da smete do vaših osebnih podatkov dostopati le vi in nihče drug. Oba kalkulatorja najdete na tej povezavi.

Kot registriran uporabnik na portalu Moj eZPIZ pa imate vpogled v vaše osebne podatke o obdobjih zavarovanja in plačah ter nadomestilih, ki so zapisani v informacijskem sistemu ZPIZ in vplivajo na vaše pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Če ugotovite, da evidenca ni popolna, lahko z eVlogo zahtevate njeno dopolnitev. Življenje vam bo poleg storitve eVloga olajšala še storitev ePredal.

Dostop do vseh teh koristnih informacij s klikom na to povezavo

 

Visoke temperature na delovnem mestu – kdaj poklicati inšpekcijo dela?

E-novica ZSSS 39/2021 (1. 7. 2021): Visoke temperature na delovnem mestu – kdaj poklicati inšpekcijo dela?

Kdaj poklicati inšpekcijo dela zaradi visokih temperatur na delovnem mestu, vam tokrat svetuje Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (povzeto po spletni strani ministrstva): 

“Delodajalec mora pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest upoštevati zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev. Zagotoviti mora takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju vseh teh zahtev mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje, med katerimi izpostavljamo predvsem standarde:

  • SIST EN ISO 7730: 2006, – Ergonomija toplotnega okolja – Analitično ugotavljanje in interpretacija toplotnega ugodja z izračunom PMV in PPD vrednosti ter merili za lokalno toplotno ugodje
  • SIST EN 27243:2001 – Vroča okolja – Ocenitev toplotnega stresa na delavcu na podlagi kazalnika WBGT
  • SIST EN ISO 9920:2010 – Ergonomija toplotnega okolja – Ocenitev toplotne izolativnosti in odpornosti oblačil proti vodni pari
  • SIST EN ISO 8996:2005 – Ergonomija toplotnega okolja – Ugotavljanje presnovne toplote

 

Temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme, na primer peči, ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Velja, da je dovoljena temperatura 28 stopinj Celzija določena pri običajnih okoljskih toplotnih razmerah in dolgoletnih temperaturnih povprečjih.

Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, se pojavljajo le določen čas in torej ne gre za vroče delovne prostore, kjer je lahko temperatura 28 stopinj Celzija stalno presežena zaradi narave proizvodnega procesa ter uporabljene tehnologije in delovne opreme, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe. Ker običajno ne gre za stalno preseganje dovoljene temperature, lahko delodajalec izvede tudi začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur. Med temi ukrepi so običajno najpogostejši organizacijski, na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa.

Delodajalec se seveda lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Vsekakor je dolžnost delodajalca, da z ustreznimi preventivnimi ukrepi zagotovi delavcem varnost in zdravje v zvezi z delom. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je njegova. Ukrepi morajo biti opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja, ki predstavlja osnovni dokument delodajalca, s katerim določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in temelji na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar.

Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Vsak primer odklonitve dela iz navedenega razloga je treba ustrezno obravnavati, saj gre za neposredno nevarnost ogrožanja življenja in zdravja. Vendar inšpektorat ocenjuje, da občasno, zlasti poletno,  zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi prek 28 stopinj Celzija v večini primerov ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca, vsekakor pa lahko določena tveganja predstavlja za na primer kardiovaskularne bolnike.

Glede povišanih temperatur na delovnih mestih predlaga Inšpektorat RS za delo delodajalcem in delavcem naslednje ukrepe: 

  • pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju priporočamo upoštevanje pravila -7 stopinj Celzija, kar pomeni, da temperatura zraka v delovnem prostoru ne bi bila za več kot 7 stopinj Celzija nižja od zunanje temperature;
  • popijete lahko do tri litre brezalkoholnih pijač, priporočamo vodo;
  • oblecite se v lahka in zračna oblačila;
  • seznanite se z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni, ko je človeški organizem izpostavljen previsokim temperaturam;
  • izogibajte se slani prehrani in začimbam;
  • najbolj učinkoviti so kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, temperatura katerih pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje;
  • ne pijte alkoholnih pijač;
  • najbolj zahtevna dela opravite zgodaj zjutraj, ko je zunanja temperatura še nizka;
  • če delate v ekstremno visokih temperaturah, vedno delajte v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči.

Pri urejanju področja varnosti in zdravja pri delu pri delodajalcu, vključno s toplotnimi razmerami, imajo pomembno vlogo tudi delavci, predstavniki delavcev ter strokovni delavci za varnost in zdravje pri delu. Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahtevata sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki se pojavljajo ob prekoračenih temperaturah, oziroma, poleg delavcev, zahtevata inšpekcijsko nadzorstvo, če menita, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov. Če delodajalec v primeru pojava škodljivih vplivov na delavčevo zdravje ne izvede ustreznih ukrepov, ga je delavec dolžan obvestiti o nastanku škodljivih vplivov. Če delodajalec škodljivih pojavov ni odpravil oziroma če delavec meni, da varnostni ukrepi niso ustrezno izvedeni, lahko zahteva posredovanje inšpekcije dela.