E-novica ZSSS št. 28/2019 (31. 5. 2019): Anketa ZSSS o ekstremnih temperaturah na delovnem mestu

Vabimo vas k izpolnitvi SPLETNE ANKETE ZSSS O TEMPERATURAH NA DELOVNEM MESTU, ki jo s klikom najdete na naslednji povezavi.  Anketa bo dostopna od 31. 5. 2019 do 21. 6. 2019.

Anketo smo pripravili zato, ker se bliža poletje in z njim ekstremne temperature na delovnem mestu ter delo na soncu. Največ vprašanj delavcev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu se namreč nanaša prav na ekstremne temperature na delovnem mestu, zato bomo državnim organom predlagali dopolnitev predpisov tako, da bodo delavcem zagotavljali temperaturno udobje na delovnem mestu. Vaši odgovori bodo podlaga za naše zahteve za izboljšanje predpisov.

S spletno anketo Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu zato želi od čim večjega števila zaposlenih izvedeti, v kakšnih temperaturah delate in kakšni so ukrepi, ki jih dejansko izvaja vaš delodajalec, da bi vam zagotovil temperaturno udobje na delovnem mestu. Jamčimo, da je anketa popolnoma anonimna, zato vas vabimo, da jo izpolnite do konca. Več ljudi bo nanjo odgovorilo, bolj reprezentativni bodo njeni rezultati, zato vas vabimo tudi, da jo posredujete čim večjemu številu sodelavcev, znancev in prijateljev, ki so zaposleni v Sloveniji.

Povezava do ankete: https://www.1ka.si/a/222263

Hvala v naprej za vaše sodelovanje!

E-novica ZSSS št. 27/2019 (29. 5. 2019): Izgorelosti na delovnem mestu

Skupščina Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je 25. maja 2019 potrdila 11. revizijo Mednarodne statistične klasifikacije bolezni in z njimi povezanih zdravstvenih težav, označeno s kratico ICD-11. Vanjo je prvič v zgodovini vključila diagnozo izgorelosti na delovnem mestu. Verzija ICD-11 bo stopila v veljavo 1. januarja 2022. ICD je klasifikacija vseh diagnoz, saj definira vse bolezni, obolenja, poškodbe in druge zdravstvene težave ljudi. Njen namen je razumevanje, kaj povzroča obolevanje ljudi, da bi bilo na tej podlagi mogoče načrtovati zdravstveno politiko.

Izgorelost na delovnem mestu je v ICD-11 označena s šifro QD85 Burn-out. Za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu je pomembno, da ICD-11 definira, kaj so vzroki izgorelosti na delovnem mestu. In ti niso posledica osebnih lastnosti bolnika, kot so nas doslej prepričevali. ICD-11 namreč izrecno zanika povezovanje izgorelosti z bolnikovimi doživljaji izven delovnega mesta.

Po definiciji ICD-11 gre za bolezen, izrecno povezano z delovnim mestom oziroma z zaposlitvijo. Opisana pa je takole: Izgorelost (angleško burn out) je sindrom, ki je posledica kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ni uspešno obravnavan. Opredeljujejo jo tri dimenzije:

• občutek pomanjkanja energije in izčrpanosti,
• duševno oddaljevanje od dela ali negativizem in cinizem do delovnih nalog,
• zmanjšana poklicna učinkovitost.

Izgorelost smo srečevali doslej v poklicih, kjer je obseg delovnih obveznosti tako dolgo presegal zmožnosti posameznika, da je končno prišlo do njegovega kolapsa. Na podlagi primerov izgorelosti, s katerimi smo se v Službi ZSSS za varnost in zdravje pri delu srečali v preteklosti, lahko potrdimo, da gre za izjemno nevarno stanje, ki zahteva dolgotrajno zdravljenje in kjer popolna ozdravitev ni zagotovljena vsem. Mediji so v tujini poročali tudi o zabeleženih smrtnih primerih. Izgorelost na delovnem mestu je zato treba preprečevati. Posamezniku se ne sme naložiti bremen, ki presegajo njegove zmožnosti. Kolapsirajo navadno najbolj pridni, ki jim je zato najlažje nalagati nove in nove naloge. Opaziti je treba, kdaj jim je naloženo preveč delovnih nalog in se zavzeti zanje! Ne nazadnje je preprečevanje izgorelosti v poslovnem interesu delodajalca, saj ICD-11 opozarja, da zmanjšuje poklicno učinkovitost. Kljub temu, da izgoreli delavec dela več in več, da bi opravil vse naloženo delo, je zaradi izčrpanosti njegova učinkovitost vse manjša.

E-novica ZSSS št. 24/2019 (13. 5. 2019): Inšpektorat za delo RS (IRSD) je na svoji spletni strani objavil poročilo o svojem delu za leto 2018

Iz poročila IRSD:

Preobremenjenost inšpektorjev  se zaostruje. Na področju varnosti in zdravja pri delu je na IRSD zgolj 28 inšpektorjev, kar pomeni da na posameznega inšpektorja pride 7.691 poslovnih subjektov (6803 leta 2017) oziroma 31.712 delavcev (27.619 leta 2017). Inšpektorji  s področja varnosti  in  zdravja  pri  delu so v  letu  2018  opravil 5.842  inšpekcijskih pregledov.  V  letu  2018 so  prejeli 1.061  prijav s  področja  varnosti  in  zdravja  pri  delu ali  14  % več kot leto pred tem. Največ  prijav so  dali delavci,  ki  so  se pritoževali  glede neustreznih  delovnih  pogojev,  med  katerimi  so  izstopali  delo v  poletni  vročini, zimskem  mrazu  in  prepihu  na  delovnem  mestu ter prijave,  ki  so  se nanašale na neizvajanje usposabljanja delavcev  za  varno delo ter na nezagotavljanje  zdravstvenih pregledov delavcev. Ugotovili so 14.137 kršitev.  Skoraj 61 % vseh ugotovljenih kršitev se nanaša na postopke ocenjevanja tveganj in na zagotavljanje zdravstvenega varstva delavcem, v zvezi z urejenostjo delovnih mest na začasnih in premičnih gradbiščih ter v  zvezi  z  usposabljanjem  delavcev  za  varno delo. Več kot 19 % kršitev je bilo s področja zdravja pri delu oziroma preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev, neizvajanja nalog izvajalcev medicine dela skladno z določili Zakona o varnosti in zdravju  pri  delu (ZVZD-1), zagotavljanja  prve  pomoči, promocije  zdravja,  obvladovanja  psihosocialnih  tveganj,  kajenja ter vplivov  alkohola  in  zdravil  na delovnem mestu. Skoraj 10 % kršitev je bilo glede usposabljanja delavcev za varno delo. Kar v 9 % primerov delavcem ni bila zagotovljena varna  delovna oprema, ker ni pregledana ali ni ustrezno vzdrževana ali pa je bila preprečena uporaba zaščitnih in varovalnih elementov.

Na podlagi ugotovljenih kršitev so inšpektorji s področja varnosti in zdravja pri delu v  preteklem  letu izdali 4.144 upravnih in prekrškovnih ukrepov. Kar v 271 primerih so zaradi  neustreznega  delovnega  okolja  in  nevarnega delovnega procesa oziroma zaradi neposrednega ogrožanja življenja delavcev inšpektorji delodajalcem z upravnimi prepovednimi odločbami prepovedali opravljanje delovnega  procesa  ali  uporabo  delovne  opreme.

Pristojni inšpektorji so v letu 2018 raziskali 89 nezgod pri delu, od tega 8 smrtnih, 62 težjih, 15 lažjih, 3 kolektivne nezgode ter 1 nevarni pojav. Vzroki za prijavljene nezgode, ki so imele za posledico smrt delavca (teh je bilo 15), so bili povezani s padci z višine, prometnimi nesrečami, gibajočimi se deli delovne opreme, padci bremena, porušitvijo brežine ter premikajočim se vozilom.

IRSD je v letu 2018 izvedla tudi akcijo nadzora izvajanja Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) namreč med drugim določa sodelovanje delavcev pri upravljanju tudi glede vprašanj varnega in zdravega dela. V okviru akcije je bila posebna pozornost namenjena temu, kako delavci samostojno ali prek svojih predstavnikov to pravico izvajajo v praksi ter kako delodajalci delavskim zaupnikom omogočajo izvajanje njihovih nalog. Pristojni inšpektorji so opravili 42 inšpekcijskih nadzorov in ugotovili 39 nepravilnosti. Kar 11 se jih je nanašalo na zapisnik, ki bi moral biti priložen pisni oceni tveganja in ki bi opredeljeval način posvetovanja delodajalca z delavci in njihovimi predstavniki v postopkih ocenjevanja tveganj. V zvezi s sodelovanjem delavcev pri upravljanju, posvetovanjem z delavci in položajem delavskega zaupnika je bilo ugotovljenih 10 nepravilnosti. Od tega so bile 4 nepravilnosti ugotovljene glede sodelovanja delavcev pri obravnavi vseh vprašanj, ki se nanašajo na zagotavljanje varnega in zdravega dela, 6 nepravilnosti pa na položaj in delo predstavnikov delavcev v svetu delavcev oziroma delavskih zaupnikov.

Direktorja inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu Slavka Krištofelca smo povabili, naj dopolni zgornje poročilo. Napisal je:“Vsekakor na inšpektoratu ugotavljamo, da v praksi zakonsko določilo sodelovanja delavcev pri obravnavi vprašanj glede zagotavljanja varnega in zdravega dela pri delodajalcih ne dosega pričakovanj in namena zakonodaje na zadovoljiv način, saj so delavci vse preveč “pasivni”.  Vzrok za to je velikokrat v tem, da se delodajalci tej zahtevi izognejo, na kar jih napeljujejo tudi sami delavci oziroma njihovi predstavniki, ki se te svoje vloge ne zavedajo v zadostni meri oziroma se nočejo izpostavljati. Menimo, da bi z dodatnimi usposabljanji delavcev in še zlasti njihovih zastopnikov dvignili raven osveščenosti in znanja na področju varnosti in zdravja pri delu, kar bi nedvomno koristilo pri pogovorih z delodajalci oziroma strokovnimi delavci glede reševanja konkretne problematike in uveljavljanja zahtev, ki jih opredeljuje zakonodaja. Le znanje predstavlja pogoj za aktivno sodelovanje z delodajalci in iskanje smiselnih in učinkovitih rešitev.”

Več pa s klikom na Poročilo o delu IRSD za leto 2018.

Prvi odgovori kandidatov za evropske poslance o dopolnitvah evropske zakonodaje na področju varnosti in zdravja pri delu

V e-novici 22/2019 za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu smo vas obvestili o spletni anketi, namenjeni slovenskim kandidatom na evropskih volitvah 26. 5. 2019, glede dopolnitev evropske zakonodaje na področju varnosti in zdravja pri delu, za katero se zavzemata ZSSS in Evropska konfederacija sindikatov (ETUC).

Kandidate smo vprašali:

1. Ocenjuje se, da zaradi poklicnega raka v Sloveniji letno umre 446 ljudi. Poklicnega raka je mogoče preprečiti z mejnimi vrednostmi poklicne izpostavljenosti. Ali boste glasovali za dopolnitev Direktive 2004/37/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu tako, da bo določala evropske zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za najmanj 50 karcinogenov na delovnih mestih?
2. Duševne motnje sodijo med najpogostejše vzroke bolniške odsotnosti z dela v Sloveniji. Ali boste glasovali, naj se pripravi povsem nova direktiva o obvladovanju z delom povezanega stresa, ki bo obvezala vse delodajalce, da načrtujejo njegovo prepoznavanje in preprečevanje ter določijo postopke za njegovo obvladovanje?
3. Mišično-kostna obolenja so najpogostejši razlog bolniške odsotnosti v Sloveniji. Ali boste glasovali, naj se pripravi povsem nova direktiva za obvladovanje z delom povezanih bolečin v hrbtu, kolenu in sklepih prstov ter drugih mišično-kostnih bolečin?
4. Prometne nezgode v zvezi z delom so eden najpogostejših vzrokov za smrtne nezgode na delu v Sloveniji. Ali boste glasovali, naj se v Evropskem parlamentu začne razprava o preprečevanju z delom povezanih smrtnih prometnih nezgod ter z delom povezanih samomorov s ciljem poiskati nove rešitve do konca mandata novega Evropskega parlamenta in Evropske komisije?
5. ETUC je evropski socialni partner, ZSSS pa je njegova članica od leta 1999 dalje. Ali boste kot poslanec/poslanka v Evropskem parlamentu upoštevali priporočila ETUC in ZSSS na področju evropske zakonodaje za varnost in zdravje pri delu?

Povezavo na našo spletno anketo smo poslali vsem političnim strankam, ki so za evropske volitve Državni volilni komisiji prijavile svoje liste kandidatov s prošnjo, naj jo posredujejo nosilcem list. Do danes, 8. 5. 2019, je na anketo odgovorila že večina. Vsi so potrdili, da če postanejo evropski poslanec/poslanka, bodo glasovali za vse dopolnitve in upoštevali priporočila ETUC in ZSSS na področju evropske zakonodaje za varnost in zdravje pri delu. Edino Bernard Brščič (Domovinska liga) ne bo glasoval za to, da se pripravi nova direktiva o obvladovanju z delom povezanega stresa. Svoj odgovor je pojasnil takole: »Nismo naklonjeni pretiravanju z reguliranjem. Prepričani smo, da je v interesu delodajalcev, da minimizirajo stres na delovnem mestu in s tem izboljšajo rezultate poslovanja. Za to ne potrebujejo posredovanja EU.

Kandidate smo tudi vprašali, v katero politično skupino v Evropskem parlamentu se bodo v primeru izvolitve vključili. Na koncu ankete pa smo jim dali tudi možnost, da nam sporočijo, kar si želijo. Sporočili so nam (navajamo po vrstnem redu, kakor so njihovi odgovori prihajali):

V imenu strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu hvala vsem kandidatom za izpolnitev ankete!

Vas, delavske zaupnike in zaupnice za varnost in zdravje pri delu pa vabimo, da se udeležite evropskih volitev 26. 5. 2019 in na njih svoj glas daste tistemu kandidatu, ki vas najbolj prepriča.

Anketa je še vedno odprta in bo potekala do 19. 5. 2019. O morebitnih naknadnih odgovorih ostalih kandidatov bomo še poročali.

E-novica ZSSS št. 22/2019 (29. 4. 2019): Na evropskih volitvah 26. 5. 2019 dajte svoj glas kandidatu/kandidatki, čigar odgovori vas prepričajo, da se zaveda pomena evropske zakonodaje za varnost in zdravje pri delu tudi na slovenskih delovnih mestih!

Obveščamo vas, da od 29. 4. 2019 do 19. 5. 2019 poteka spletna anketa nosilcev kandidatnih list 14 slovenskih političnih strank, ki so jih te Državni volilni komisiji prijavile v skladu z Odlokom o razpisu volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Anketa je seveda dostopna zgolj kandidatom. V e-novici  21/2019 z dne 26. 4. 2019 s sporočili ZSSS o stanju varnosti in zdravja pri delu ob 28. aprilu 2019, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, smo namreč med drugim volivce pozvali, naj se udeležijo evropskih volitev 26. 5. 2019 in na njih svoj glas dajo tistemu kandidatu, ki bo v predvolilni kampanji napovedal, da bo, če bo izvoljen, glasoval za dopolnitev naslednje evropske zakonodaje na področju varnosti in zdravja pri delu, za katero se zavzemata ZSSS in Evropska konfederacija sindikatov (ETUC):

1. določitev evropskih zavezujočih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti za najmanj 50 karcinogenov za odpravo poklicnega raka,
2. novo direktivo o z delom povezanem stresu, ki bo obvezala vse delodajalce, da načrtujejo njegovo prepoznavanje in preprečevanje ter določijo postopke za njegovo obvladovanje;
3. novo direktivo za obvladovanje z delom povezanih bolečin v hrbtu, kolenu in sklepih prstov ter drugih mišično-kostnih bolečin,
4. nove rešitve za preprečevanje z delom povezanih smrtnih prometnih nezgod ter z delom povezanih samomorov.

Da volivcem olajšamo odločanje, smo za nosilne kandidate pripravili kratko spletno anketo, ki jim bo omogočila, da pojasnijo svoja stališča. Odgovore kandidatov bomo sproti objavljali v aktualnih novicah.