E-novica ZSSS št. 34 (5. 7. 2019): Delavci pravijo, da delodajalčevi ukrepi v času ekstremnih temperatur ne zadoščajo!

V naši e-novici št. 28/2019 z dne 31. 5. 2019 smo vas povabili, da izpolnite anketo ZSSS o ekstremnih temperaturah na delovnem mestu.

Anketo je bilo mogoče izpolniti od 31. 5. 2019 do 21. 6. 2019. Do konca jo je izpolnilo 209 udeležencev – 126 moških in 83 žensk. Kar 79 % med njimi je bilo starih do 55 let.

Največ oziroma 15 % udeležencev je bilo iz predelovalnih dejavnosti, sledili so jim udeleženci iz gradbeništva ter iz znanstvenih in tehničnih dejavnosti v 11%. Večina (66 %) jih dela v zaprtih prostorih, 16 % jih dela na »vročih« delovnih mestih (npr. v livarnah, talilnicah, kotlovnicah ipd.) ter 13 % izmenjaje na prostem in zaprtem. Zgolj 5 % udeležencev je poročalo, da delajo na prostem dela.

Povprašali smo jih ne le o delu v visokih temperaturah ampak tudi o delu pri ekstremno nizkih temperaturah. V nadaljevanju navajamo najbolj pogoste odgovore glede na to, ali udeleženci ankete delajo v zaprtih prostorih ali na prostem v visokih oziroma nizkih temperaturah.

Anketa je pokazala, da imajo delavci zaradi visokih temperatur zdravstvene težave!

54 % udeležencev ankete poroča o izčrpanosti, omotici, glavobolih in vlažni koži. Enak odstotek logično poroča tudi o znižani storilnosti. Vendar žal to niso edine težave. Kar 34 % jih poroča o slabši koncentraciji pri delu, 26 % o dehidraciji ter 21 % o omedlevicah. O kožnih spremembah in novotvorbah jih poroča 6 %. Na srečo le 1 % pa poroča celo o vročinski kapi (vroča suha koža, zmedenost, krči, izguba zavesti).

Zdravstvene težave so tudi zaradi nizkih temperatur. O ozeblinah jih poroča 1 %, 20 % o prehladnih obolenjih (pljučnica, angina, bronhitis …)

Udeleženci ankete poročajo, da v 17 % primerov delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu njihovemu delodajalcu še niso predlagali dodatnega ukrepanja za čas ekstremnih temperatur.  Poročajo tudi, da delodajalec v 45 % primerov predloge delavskih zaupnikov ni upošteval. Ali jih upošteva, je močno odvisno koliko ukrep stane.

Odgovori kažejo, da se težave zaradi ekstremnih temperatur večajo s starostjo delavcev

5 % udeležencev ankete je poročalo, da je delodajalec znal upoštevati težave delavk v menopavzi (več odmorov, daljši odmori, več kosov delovne obleke). Kaže tudi, da delodajalci starejšim delavcem nalagajo dodatne naloge, namesto, da bi jih razbremenili, upoštevajoč, da starost prinaša spremembe v delazmožnosti.

Visoke temperature v zaprtih prostorih:

Udeleženci ankete so poročali, da pri njih temperatura v delovnih prostorih v času vročinskih valov naraste v 27 % do največ 35 ˚C, v 17 % do največ 40 ˚C in v 9 % primerov celo nad 40 ˚C!!! Nekateri so poročali tudi o dodatni obremenitvi zaradi vlage v prostoru. Delodajalci najpogosteje izvajajo naslednje preventivne ukrepe: vgrajene naprave za ohlajevanje (56 %), brezplačni osvežilni napitki (24 %), pogostejši odmori (18 %), ohlajen prostor, kamor se lahko delavci občasno umaknejo (16 %). Nič od prej omenjenega pa imajo pri 17 % udeležencev ankete. Mislijo, da zato, ker uprave sploh ne zanima, kako je z delavci.

Visoke temperature na prostem:

Na prostem jih dela ves čas 5 % , občasno pa 13 %. Kar 89 % udeležencev ankete, ki delajo na prostem, je poročalo, da v času vročinskih valov delajo pri ekstremno visokih temperaturah, višjih od predpisanih največ 28 ˚C. Čeprav jih na soncu dela 68 %, jih le 4 % poročajo, da je njihov delodajalec v svoji listini »izjava o varnosti z oceno tveganja« ocenil tudi tveganje za nastanek kožnega poklicnega raka.

Najpogosteje delodajalec tem delavcem nudi naslednje preventivne ukrepe: osvežilne napitke (37 %), ohlajen prostor, kamor se lahko občasno umaknejo (31 %), pokrivalo brez zaščite vratu ( 26 %) ali z zaščito vratu (11 %), zračna poletna obleka s kratkimi rokavi in hlačnicami (23 %) ali z dolgimi rokavi/hlačnicami (26 %), sončna očala z UVA in UVB zaščito (20 %). Senčila nad delovnim mestom na prostem jih ima zgolj 11 %. V ekstremnih temperaturah (več kot 35 ˚C) pa se delo prekine ali zmanjša intenzivnost dela zgolj pri 6 % udeležencev ankete. Pri 29 % udeležencev ankete pa njihov delodajalec delavcem ne nudi nič od tega. Nekateri se pritožujejo zato, ker jim delodajalec nudi delovno obleko iz umetnih materialov, v katerih koža ne diha in je znojenje še hujše.

Nizke temperature na prostem:

Na prostem delavci ne poročajo le o nizkih temperaturah pod 10 ˚C (71 %) ampak tudi o vetru (66 %), dežju (61 %), visoki vlagi (29 %), snegu in poledicah (50 %). Za delo v takih razmerah jim delodajalec zagotavlja toplo zimsko obleko in nepremočljivo obuvalo (zgolj 60 %!), zimsko pokrivalo (40 %), ogrevan prostor, kamor se lahko občasno umaknejo (40 %) in v 10 % primerov prekinitev delovnega procesa v ekstremnih temperaturah (pod -10 ˚C ali pod -20 ˚C). Včasih se delavci pritožijo nad premočljivostjo zimske delovne opreme. Če je ta vlažna, se namreč mraz toliko bolj občuti.

Vsem, ki ste odgovorili na našo anketo se toplo zahvaljujemo! Vaši odgovori nam bodo v pomoč pri našem sindikalnem delu. Obveščamo vas, da je Strokovna služba ZSSS v okviru snovanja nacionalne strategije na področju varnosti in zdravja pri delu od pristojnega ministrstva za delo že terjala dopolnitev pravilnikov z določili o varovanju zdravja delavcev v času ekstremnih visokih in nizkih temperatur. Prav tako smo zahtevali določila o zaščiti delavcev pred kožnim rakom zaradi dela na soncu. O tej problematiki vas bomo sproti obveščali!

Več o rezultatih ankete:

Poročilo o anketi

Vprašalnik

Analiza ankete – Sumarnik

Analiza ankete – Grafični prikaz

E-novica ZSSS št. 33 (13. 7. 2019): Vročina napada zdravje delavcev in njihovo produktivnost

Poletje nam kaže zobe. Ta teden nas je zajel že tretji vročinski val letos.

Kaj pravzaprav je vročinski val?
Definicije vročinskega vala ni.  Meteorološka stroka  je za slovenske razmere določila merilo, da o vročinskem valu govorimo takrat, ko povprečna dnevna temperatura vsaj tri dni zapored presega 24 stopinj Celzija v celinski Sloveniji, 25 stopinj v obmorskem podnebju in 22 stopinj Celzija v zmernem podnebju hribovitega sveta. V Sloveniji imamo od 1990 leta od tri do pet vročinskih valov na leto.

Posledica vročinskih valov se odraža na zdravju delavcev in na njihovi produktivnosti  
Stroka medicine dela (KIMDPŠ) pravi, da delovna učinkovitost ob vročini postane zelo omejena. Zaradi povišane temperature telesa, dehidracije in potenja se zmanjšajo pozornost, kognitivna učinkovitost in ročna spretnost. Poveča pa se utrujenost in s tem večja verjetnost za nezgode pri delu. Z vročino je povezanih kar nekaj bolezni, od vročinskih izpuščajev, krčev in sinkop do izčrpanosti in kapi. Najbolj so ogroženi delavci s slabo telesno pripravljenostjo, okužbami, uživalci alkohola in drog, delavci s srčno-žilnimi boleznimi. Še posebej pa so ogroženi ljudje z nadpovprečno težo, pri katerih je visoko tveganje za vročinsko kap. Vse to velja tako za delavce, ki delajo na prostem, kot tudi tiste, ki delajo v zaprtih neklimatiziranih prostorih.

Slovenska zakonodaja še ne določa preventivnih ukrepov delodajalca v primeru vročinskih valov
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih zgolj določa najvišjo temperaturo zraka v delovnih prostorih, ki ne sme presegati +28 °C (izjema so vroči delovni prostori). Vemo pa, da so temperature v delovnih prostorih (brez klimatskih naprav) te dni krepko čez 30 °C. Inšpektorat za delo RS je sicer pripravil nabor ukrepov glede povišanih temperatur na delovnih mestih, med drugim tudi kratke in pogoste premore v ohlajenih prostorih.  V marsikateri tovarni delodajalec delavcem zagotavlja pitno vodo, ohlajen prostor, celo prhe, vendar si delavci zaradi produkcijskih zahtev tega ne morejo privoščiti. Gre za delodajalčeve preventivne ukrepe, ki torej praviloma ostajajo neizkoriščeni.
Nasvet: Če so takšni ukrepi predvideni v oceni tveganja vašega delodajalca, potem od njega terjajte organizacijo dela, ki bo delavcem dejansko omogočala odmore v ohlajenih prostorih.

Za dela na prostem zgoraj omenjene določbe pravilnika seveda ne veljajo. Tudi nobena druga zakonodaja navzgor ne omejuje temperature za delo na prostem. Zato je delodajalčeva listina Izjava o varnosti z oceno tveganja tisti dokument, kjer so lahko na pobudo delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu ocenjena tveganja zaradi vročinskih valov in ustrezni preventivni ukrepi!

Ker smo sredi tretjega vročinskega vala, vas vabimo, da na spletni platformi Heat Shield (»Toplotni ščit«), ki je na voljo v slovenščini, preverite napoved vročinskega stresa za prihajajoče dneve. Če delate v sektorju kmetijstva, gradbeništva, turizma, prevozništva ali proizvodnje, vam ta spletna platforma omogoča, da si ustvarite svoj uporabniški profil s katerim dobite 5-dnevno osebno napoved vročinskega stresa ter nasvete glede hidracije, ukrepe za zmanjšanje toplotne obremenitve in predlagane rešitve.
Nasvet: Dobljeno napoved vročinskega stresa in ukrepe primerjajte z vašo oceno tveganja. Če ta ne odraža realnega stanja, terjajte njeno revizijo!

Kot delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu imate pravico, da od delodajalca zahtevate sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki se pojavljajo ob vročinskih valovih oziroma zahtevate inšpekcijsko nadzorstvo, če menite, da delodajalec, kljub vašim pozivom ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov.

Več o tveganjih zaradi previsokih temperatur na delovnem mestu na prostem pa tukaj.

Naj vas vročinski stres ne spravi ob zdravje!

E-novica ZSSS št. 32 (17. 6. 2019): EPSCO o varnosti in zdravju pri delu na novih oblikah dela

Obveščamo vas, da je Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) 13. 6. 2019 potrdil dokument z naslovom “Spreminjajoči se svet dela: preudarki o novih oblikah dela ter posledicah za varnost in zdravje pri delu”. Sklepi so naravnani na varnost in zdravje pri delu v povezavi z digitalizacijo, robotizacijo, umetno inteligenco ter razvojem digitalnega platformskega gospodarstva. Dokument poudarja, da nove oblike dela sicer res prispevajo k socialni vključenosti, vendar prav tako predstavljajo izziv tradicionalnim oblikam zaposlitve ter zagotavljanju zadostne zaščite delavcem.

EPSCO sestavljajo ministri in ministrice vseh držav članic EU, pristojni za zaposlovanje, socialne zadeve, zdravje in varstvo potrošnikov. Torej tudi slovenski ministri. Sej se udeležujejo tudi evropske komisarke in komisarji, pristojni za omenjena področja. Običajno se sestane štirikrat letno. Dve seji sta navadno namenjeni izključno temam s področja zaposlovanja in socialne politike.

Per Hilmersson, ki je bil maja letos na 14. kongresu ETUC izvoljen za namestnika generalnega sekretarja ETUC, je potrjeni dokument komentiral takole: „Gre za dober temelj za delo Evropske komisije v prihodnji sestavi. Sklepi EPSCO so pozitivni in konstruktivni ter izrecno povezujejo varnost in zdravje pri delu z novimi oblikami dela, ki so tveganje za kakovost služb, ki jih generira gospodarstvo ter za varnost in zdravje delavcev, ki jih opravljajo. Pozdravljamo priznanje, da so mišično-kostna obolenja in psihosocialne obremenitve najbolj pogost vzrok bolniške odsotnosti z dela ter poudarek na odgovornosti delodajalcev, da zaščitijo zdravje in varnost svojih zaposlenih. Oboje sta prioriteti v kongresnem akcijskem program ETUC za obdobje 2019-2023.«

Nič manj pomembno ni, da je EPSCO odobril Uredbo za vzpostavitev Evropskega organa za delo (angleško European Labour Authority, ELA). Per Hilmersson pravi: »Vzpostavitev ELA je pomemben korak v boju proti čezmejnim prevaram in za učinkovito izvajanje pravil EU glede prostega pretoka delavcev, socialne varnosti, napotenih delavcev ter za uresničevanje Evropskega stebra socialnih pravic. ELA se mora odzivati na vse pobude sindikatov in ta organ EU mora biti dejaven pri obvladovanju lažnega samozaposlovanja in podjetij – poštnih nabiralnikov.«

Glej dokument v slovenščini Spreminjajoči se svet dela: preudarki o novih oblikah dela ter posledicah za varnost in zdravje pri delu

Več v slovenščini o Evropskem stebru socialnih pravic na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 31 (13. 6. 2019): Praznik delavskega soupravljanja – 30 let okvirne direktive št. 391 iz leta 1989

Obletnice so namenjene razmisleku o prehojeni poti do zastavljenih ciljev. Naj vas zato opozorimo na 30. obletnico direktive, ključne tudi za obstoj slovenskih delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu. Na dan 12. junija 1989 oziroma pred okroglimi 30 leti je bila namreč sprejeta okvirna direktiva št. 391 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (89/391/EGS), ki velja za evropsko delavsko ustavo na področju varnosti in zdravja pri delu. Če je kasneje Slovenija 1. maja 2004 hotela postati članica Evropske unije, je seveda morala pred tem svoje predpise na področju varnosti in zdravja pri delu uskladiti z določili te okvirne direktive. Leta 1999 je bil zato najprej sprejet Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD), ki je prvič v Slovenijo vpeljal delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu. Leta 2011 ga je nadomestil sedaj veljavni zakon z istim imenom in s kratico ZVZD-1, ki je vlogo delavskih zaupnikov le še dodatno utrdil.

Okvirna direktiva je bila del načrta predsednika Evropske komisije Jacques Delorsa (1985-1995) za evropski enotni trg do 1. 1. 1993. Na podlagi njenega 16. člena je bilo v nadaljevanju sprejetih 23 posebnih direktiv, ki urejajo različna področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Vse te direktive določajo minimalno zahtevano raven varnosti in zdravja pri delu v državah članicah in tako preprečujejo socialni dumping oziroma nelojalno konkurenco na skupnem evropskem trgu. Z njimi so usklajeni slovenski podzakonski predpisi.

Med drugim okvirna direktiva določa, da se morajo v EU delodajalci v skladu s z nacionalno prakso in zakonodajo posvetovati z delavci in ali njihovimi zastopniki o vseh vprašanjih v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu. Pri nas te delavske zastopnike ZVZD-1 imenuje delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu, katerih naloge pa lahko opravljajo tudi sveti delavcev. Povzemamo okvirno direktivo: »Zastopniki delavcev imajo pravico, da zaprosijo delodajalca za sprejetje ustreznih ukrepov ter mu v ta namen pripravijo predloge, ki bi ublažili tveganja za delavce in/ali odstranili vire nevarnosti. Zaradi tega jih delodajalec ne sme postaviti v neugoden položaj. Zagotoviti jim mora ustrezen čas znotraj rednega delovnega časa brez vpliva na plačo ter jim zagotoviti potrebna sredstva za izvajanje pravic in funkcij, ki izhajajo iz te direktive. Delavci in/ali njihovi zastopniki so upravičeni, da se pritožijo inšpekciji dela, če menijo, da sta ogrožena varnost in zdravje pri delu. Omogočeno jim mora biti, da med inšpekcijskimi pregledi pristojnega organa izrazijo svoja opažanja. Upravičeni so do ustreznega usposabljanja znotraj rednega delovnega časa, katerega stroške mora pokriti delodajalec.«

Leta 2017 je Evropska komisija  v dokumentu Naknadno vrednotenje direktiv Evropske unije o varnosti in zdravju pri delu (vrednotenje REFIT, SWD(2017) 10 final)  ugotovila: »Vrednotenje v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) je zajelo Okvirno direktivo 89/391/EGS in 23 sorodnih direktiv. Podrobno naknadno vrednotenje pravnega reda EU, s katerim se preverja njihova ustreznost ter učinkovitost, uspešnost, skladnost in dodana vrednost za EU, ki ga je opravila Komisija, potrjuje, da ta okvir izpolnjuje svoj cilj v zvezi z ustreznim varstvom delavcev.«

Snovalcem okvirne direktive št. 391 jo je torej leta 1989 uspelo pripraviti tako odlično, da celo po treh desetletjih ohranja svojo učinkovitost in dodano vrednost! Odlični oceni okvirne direktive se pridružuje tudi Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu. Naj torej ostane pravna podlaga za vlogo delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu!

Več o direktivah EU na področju varnosti in zdravja pri delu na naslednji povezavi

Več o slovenskih predpisih, usklajenih s 24 direktivami EU, na tej povezavi

E-novica ZSSS št. 28/2019 (31. 5. 2019): Anketa ZSSS o ekstremnih temperaturah na delovnem mestu

Vabimo vas k izpolnitvi SPLETNE ANKETE ZSSS O TEMPERATURAH NA DELOVNEM MESTU, ki jo s klikom najdete na naslednji povezavi.  Anketa bo dostopna od 31. 5. 2019 do 21. 6. 2019.

Anketo smo pripravili zato, ker se bliža poletje in z njim ekstremne temperature na delovnem mestu ter delo na soncu. Največ vprašanj delavcev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu se namreč nanaša prav na ekstremne temperature na delovnem mestu, zato bomo državnim organom predlagali dopolnitev predpisov tako, da bodo delavcem zagotavljali temperaturno udobje na delovnem mestu. Vaši odgovori bodo podlaga za naše zahteve za izboljšanje predpisov.

S spletno anketo Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu zato želi od čim večjega števila zaposlenih izvedeti, v kakšnih temperaturah delate in kakšni so ukrepi, ki jih dejansko izvaja vaš delodajalec, da bi vam zagotovil temperaturno udobje na delovnem mestu. Jamčimo, da je anketa popolnoma anonimna, zato vas vabimo, da jo izpolnite do konca. Več ljudi bo nanjo odgovorilo, bolj reprezentativni bodo njeni rezultati, zato vas vabimo tudi, da jo posredujete čim večjemu številu sodelavcev, znancev in prijateljev, ki so zaposleni v Sloveniji.

Povezava do ankete: https://www.1ka.si/a/222263

Hvala v naprej za vaše sodelovanje!

E-novica ZSSS št. 27/2019 (29. 5. 2019): Izgorelosti na delovnem mestu

Skupščina Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je 25. maja 2019 potrdila 11. revizijo Mednarodne statistične klasifikacije bolezni in z njimi povezanih zdravstvenih težav, označeno s kratico ICD-11. Vanjo je prvič v zgodovini vključila diagnozo izgorelosti na delovnem mestu. Verzija ICD-11 bo stopila v veljavo 1. januarja 2022. ICD je klasifikacija vseh diagnoz, saj definira vse bolezni, obolenja, poškodbe in druge zdravstvene težave ljudi. Njen namen je razumevanje, kaj povzroča obolevanje ljudi, da bi bilo na tej podlagi mogoče načrtovati zdravstveno politiko.

Izgorelost na delovnem mestu je v ICD-11 označena s šifro QD85 Burn-out. Za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu je pomembno, da ICD-11 definira, kaj so vzroki izgorelosti na delovnem mestu. In ti niso posledica osebnih lastnosti bolnika, kot so nas doslej prepričevali. ICD-11 namreč izrecno zanika povezovanje izgorelosti z bolnikovimi doživljaji izven delovnega mesta.

Po definiciji ICD-11 gre za bolezen, izrecno povezano z delovnim mestom oziroma z zaposlitvijo. Opisana pa je takole: Izgorelost (angleško burn out) je sindrom, ki je posledica kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ni uspešno obravnavan. Opredeljujejo jo tri dimenzije:

• občutek pomanjkanja energije in izčrpanosti,
• duševno oddaljevanje od dela ali negativizem in cinizem do delovnih nalog,
• zmanjšana poklicna učinkovitost.

Izgorelost smo srečevali doslej v poklicih, kjer je obseg delovnih obveznosti tako dolgo presegal zmožnosti posameznika, da je končno prišlo do njegovega kolapsa. Na podlagi primerov izgorelosti, s katerimi smo se v Službi ZSSS za varnost in zdravje pri delu srečali v preteklosti, lahko potrdimo, da gre za izjemno nevarno stanje, ki zahteva dolgotrajno zdravljenje in kjer popolna ozdravitev ni zagotovljena vsem. Mediji so v tujini poročali tudi o zabeleženih smrtnih primerih. Izgorelost na delovnem mestu je zato treba preprečevati. Posamezniku se ne sme naložiti bremen, ki presegajo njegove zmožnosti. Kolapsirajo navadno najbolj pridni, ki jim je zato najlažje nalagati nove in nove naloge. Opaziti je treba, kdaj jim je naloženo preveč delovnih nalog in se zavzeti zanje! Ne nazadnje je preprečevanje izgorelosti v poslovnem interesu delodajalca, saj ICD-11 opozarja, da zmanjšuje poklicno učinkovitost. Kljub temu, da izgoreli delavec dela več in več, da bi opravil vse naloženo delo, je zaradi izčrpanosti njegova učinkovitost vse manjša.