Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

Bolečina v hrbtu je najpogostejši simptom mišično-kostnega obolenja

Glej tudi

Stres in psihosocialna tveganja

Promocija zdravja na delovnem mestu

Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom

Humanizacija dela in ergonomija

Kampanja ZSSS in SDTS Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen

Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen

Ergonomija delovnega mesta:

Neergonomska drža pri delu – tekoči trak je prenizko, obremenitev križa

Po definiciji Mednarodnega ergonomskega združenja je ergonomija znanstvena disciplina, ki proučuje odnose med človekom in drugimi deli sistema (npr. delovnimi sredstvi). Je stroka, ki temelji na teoretičnih načelih oblikovanja, da se doseže dobro počutje ljudi in učinkovitost sistema. Kot multidisciplinarna veda vključuje znanja psihologije (veda o duševnosti, vedenju in psiholoških procesih pri človeku), antropometrije (veda o merah človeškega telesa), biomehanike (veda o mehaniki človeškega telesa pri gibanju), fiziologije (veda o življenjskih procesih človeškega telesa), kognitivnih znanosti (veda o umu in inteligenci), varstva pri delu, organizacije dela ter industrijskega inženiringa in oblikovanja.

Cilj ergonomije delovnega mesta je prilagoditi delo lastnostim delavca, tako da bo (ostal) zdrav, zadovoljen in produktiven v učinkovitem delovnem sistemu. Fizikalna ergonomija obravnava predvsem obremenitve gibal (drže, bremena, ponavljajoče se gibe …). Spoznavno-miselno ergonomijo zanimajo zaznave, miselni procesi, odločanje, psihične obremenitve. Organizacijska ergonomija pa proučuje načrtovanje časa, komuniciranje, timsko delo, upravljanje človeških virov. Ergonomija je lahko korektivna (popravlja delovna mesta) ali proaktivna (oblikovanje novih delovnih mest).

Participativna ergonomija in preprečevanje kostno-mišičnih obolenj na delovnem mestu, EU OSHA 2022: Ta dokument za razpravo je uvod v participativne pristope k ergonomiji in preučuje njihovo učinkovitost pri preprečevanju z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj. Pri participativnih ergonomskih ukrepih so v oblikovanje rešitev za zmanjšanje ergonomskih tveganj vključeni delavci, ki delo z omenjenim tveganjem dejansko opravljajo.

V dokumentu je prikazano, kako ti pristopi delujejo, obravnavane so nekatere njihove prednosti in pojasnjeno je, zakaj je težko oceniti njihovo uspešnost. Navedeni so tudi praktični viri, dodatno gradivo in več študij primerov o uporabi participativne ergonomije za zmanjšanje tveganj kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom.

Energetska poraba pri delu

Med krčenjem mišične celice pretvarjajo kemijsko energijo hrane v mehansko delo, ogljikov dioksid, vodo ter toploto. Če povečana aktivnost dihanja in krvnega obtoka delujočim celicam ne priskrbita dovolj kisika, se začne kopičiti mlečna kislina, pojavi se kisikov dolg: količina kisika, potrebnega za vračanje v prvotno stanje. Pri obremenjenem delavcu zaznamo pospešeno in globlje dihanje, povišano telesno temperaturo, hitrejše utripanje srca in zvišanje krvnega pritiska; kopičenje mlečne kisline in »odplačevanje« kisikovega dolga pa spremljata utrujenost in zadihanost. Če dinamično delo zaposli več kot sedmino delavčeve skupne mišične mase, je energetska poraba velika.

Dinamična in statična mišična obremenitev

Pri ponavljajočih se gibih (npr. kidanje snega) gre za t. i. dinamično mišično obremenitev, če pa mišica po fizikalnih kriterijih dela sploh ne opravlja (npr. ko držimo breme v nekem položaju in se mišica le zoperstavlja sili teže), govorimo o statični ali izometrični mišični obremenitvi. Večina delovnih opravil je sestavljena iz različnih deležev statičnega oz. dinamičnega dela. Pospešeni pulz ni le odraz dinamične, ampak tudi psihične in statične mišične obremenjenosti ter toplotnih obremenitev. Za dalj časa trajajoče delo porabimo polovico vzdržljivosti, ki jo premoremo, in tretjino svoje največje hotene mišične moči. Petino največje hotene mišične moči lahko angažiramo ves delovnik. Če je pulz do 120/min, lahko delo opravljamo ves delovnik, sicer so potrebni dodatni odmori. Osebe, ki ob zaposlitvi ne premorejo vsaj trikrat večje maksimalne aerobne kapacitete, kot jo zahteva delo, zanj niso zmožne.

Ročno premeščanje bremen:

Poprečno imajo ženske za 30 % manjšo mišično moč od moških. S staranjem izgubljamo mišično maso (60-letnik ima npr. dobrih 70 % mišične mase 30-letnika).

Pravilno in nepravilno dviganje bremen: Dvigaj ali spuščaj s pokrčenimi koleni in s čim bolj zravnano hrbtenico. Breme naj bo čim bliže telesa. Trebušni pas in ledvena opora nimata dokazanega razbremenilnega učinka za hrbtenico.

Preveri, ali je ročno premeščanje nujno in ali se ga da opraviti z mehanskimi pripomočki!
Na premeščanje bremena se prej pripravi!
Ne izvajaj sunkovitih gibov!
Če je mogoče, uporabi obe zgornji okončini!
Zagotovi dober oprijem!
Če ni nujno, ne uporabljaj rokavic; če so potrebne, naj bodo nedrseče in ne prevelike!
Simetrično se obremêni z enako težkimi bremeni istih dimenzij na vsaki strani!
Breme naj bo čim bliže telesa (»1 kg perja je ‘težji’ od 1 kg svinca!«)!
Dvigaj ali spuščaj s pokrčenimi koleni in s čim bolj zravnano hrbtenico!
Breme čim prej odloži in ga nato potiskaj ali vleci po podlagi!
Potiskanje ima prednost pred vlečenjem, spuščanje pred dviganjem.
Optimalno navpično območje za premeščanje je na nivoju pasu, sprejemljivo med komolci in koleni.
Za premeščanje velja načelo: bolje večkrat manj kot manjkrat več.
Dviguj/premeščaj v paru ali z več podobno visokimi in usklajenimi sodelavci!
Dobra obutev/podplat in nedrseča tla so pogoj za varno premeščanje bremen.
Izogibaj se navpičnemu premeščanju bremen, nadomestijo naj ga vozički ali podesti z nastavljivima višino in nagibom, valjčne linije ali tekoči trakovi, konzolna ali prostostoječa dvigala!

Največje priporočene mase pri ročnem premeščanju bremen:

Mednarodna stroka (HSE in EU OSHA) priporoča največje mase za ročno premeščanje bremen. Niso zagotovilo, da pri vsakem posamezniku lahko preprečijo mišično-kostna obolenja. Gotovo pa se dolgoročno tveganje za obolenja/poškodbe skokovito poveča, če so presežena. Primerjaj jih z največjimi dovoljenimi masami v slovenskem pravilniku o ročnem premeščanju bremen.

Stroka medicine dela priporoča naslednje največje mase za ročno premeščanje bremen – če so presežene, se hitro veča tveganje za nastanek mišično-kostnih obolenj (iz publikacij ZSSS 2016):

POJASNILO: Navedene so priporočene mase za dviganje glede na višino bremena, ki se dviga. Višje priporočene mase v kg veljajo za dviganje tik ob telesu, nižje priporočene mase pa za dviganje z iztegnjenimi rokami

OPOZORILO: Novi Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen ne določa več največje dovoljene mase, ki jo smeta dvigniti delavec oziroma delavka na enkrat, v dnevu oziroma v tednu. Omejitev se naj bi namesto tega praviloma izračunala s pomočjo MKK metode, ki upošteva vse dejavnike, ki povzročajo delavčevo preobremenitev. S tem pristopom pa se avtomatično omejuje tudi največja dovoljena masa.

Sodobni pripomočki za ročno premeščanje bremen – priporočite jih delodajalcu!

Primer na slovenskem trgu: Transportni vozički, električni vozički in rudl ročni vozički za prevoz tovora. Odlične cene!!!!

Stopniščni vzpenjalnik – nova generacija električnih stopniščnih transportnih vozičkov, namenjena tovorjenju gospodinjskih aparatov, pohištva in jeklenk na splošno.

Transportni voziček za stopnice se zna sam, skupaj s tovorom, naložiti v kombi. Je najboljši v kategoriji, s kapaciteto 100/170 kg.

Mišično-kostna obolenja:

Vzroki mišično-kostnih obolenj in posledične bolečine so okvare medvretenčne ploščice in kronična obolenja hrbtenice, bolezni obsklepnih burz zaradi pritiska, preveliko obremenjevanje kit, kitnih ovojnic in mišičnih oz. kitnih narastišč, okvare meniskusa kolena ter ohromitev živcev zaradi mehaničnega pritiska (sindrom zapestnega kanala).

Najpogostejša med vsemi poklicnimi boleznimi mišično-skeletnega sistema so vsekakor obolenja hrbtenice, ki nastanejo zaradi: ročnega premeščanja bremen, pripogibanja, prisilne drže in dolgotrajnega sedenja. Tako obolevajo predvsem delavci, katerih delo je fizično zahtevno in zahteva ponavljajoče se gibe, uporabo moči, prisilno držo telesa, statično mišično delo (npr. tudi medicinske sestre, delavci, ki delajo za računalnikom, zobozdravniki in kirurgi, trgovke za blagajnami ali v delikatesah in drugih prodajalnah, telefonisti ipd.). K mišično-skeletnim boleznim hrbtenice sodijo bolezni kot npr. preobremenitve mišic, vezivnega (ligamentarnega) aparata, degenerativne spremembe in kronične poškodbe medvretenčne ploščice, vnetje sklepov hrbtenice in pritisk na živčne korenine. Vse imajo lahko akutni ali kronični potek. Prevladuje bolečina, ki sprva traja nekaj tednov. Drugih nepravilnosti v začetku bolezni ni najti. Tudi rentgenski posnetek hrbtenice največkrat nič ne pokaže. Nekompliciran akutni bolečinski sindrom se v 95 % ozdravi v 6 mesecih, a v enem letu se ponovi v 62 % in v 2 letih kar v 80 % primerov. Kronična mišična obolenja hrbtenice lahko vodijo do omejene delazmožnosti oz. do invalidnosti. Bolečini v križu se je pogosto mogoče izogniti, če pravilno delamo z bremeni.

Organizacijski ukrepi za preprečevanje mišično-kostnih obolenj (Vir: ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU):

Izbira lažjih, manjših in bolj stabilnih bremen.
Naročanje materialov v manjših pakiranjih (npr. Cement, lepila, barve, ipd.).
Opremljenost bremena z navedbo teže ter morebitnimi ročicami za lažji prijem.
Preureditev skladišča v smislu preureditve vsebine polic z najtežjimi bremeni v višini med stegni in prsnim košem.
Zmanjšanje razdalj prenašanja bremen.
Odprava ponavljajočih se gibov.
Porivanje bremen namesto vlečenja.
Odprava dvigovanja težkih bremen s tal nad višino ramen.
Zmanjšanje obsega tistih del, ki zahtevajo pripogibanje, sključeno držo ter stegovanje vstran oz. z rotacijo telesa.
Zagotovitev primernih oblačil in obutve.
Izbira osebne varovalne opreme, ki ne bo ovirala delavca pri prenašanju težkih bremen.
Informiranje in usposabljanje delavcev za pravilno in varno delo s težkimi bremeni.
Priprava in uporaba internih predpisov.
Postavitev varnostnih znakov in opozoril.
Zaščita nosečnic in delavcev s slabšimi fizičnimi sposobnostmi.
Timsko delo.

Primer: Okvare medvretenčne ploščice in kronična obolenja hrbtenice zaradi stalnih obremenitev v nefizioloških položajih pri delu, splošnih vibracij in dvigovanja bremen
Poklicne bolezni hrbtenice lahko prizadenejo različne hrbtenične strukture: kosti, sklepe, mišice, ligamente, medvretenčne ploščice ali živčne strukture. Potek je lahko akuten, kar pomeni, da se bolezen razvije v kratkem času.
V tem primeru gre za poškodbo, ki je posledica kratkotrajnega delovanja velikih sil. Pogostejše so kronične okvare, ki so posledica delovanja manjših sil v daljšem časovnem obdobju. Okvare so lahko posledica pogostih ponavljajočih se gibov, uporabe ali delovanja velikih sil, težkega fizičnega dela, ročnega premeščanja težjih bremen, vibracij, ki se prenašajo na hrbtenične strukture, ali pogostih dolgotrajnih prisilnih drž, ki povzročajo dolgotrajno obremenitev. Poleg fizikalnih dejavnikov na razvoj bolezni pomembno vplivajo genetski dejavniki, starost in tudi psihosocialni dejavniki delovnega in življenjskega okolja. Zaradi poklicnih bolezni hrbtenice so ogroženi predvsem delavci v industriji, kmetijstvu, zdravstvu, prometu, gradbeništvu. V prizadetem delu hrbtenice je omejena gibljivost, zaradi bolečine sta gibanje in funkcija omejena. Pogosto bolečina seva v anatomsko povezane strukture (npr. pri okvarah v vratu v roko ali pri okvarah v križu v nogo). Za opredelitev okvare je poleg natančnega poteka težav pomemben klinični pregled in slikovna diagnostika ter ob sumu, da gre za prizadetost živčnih struktur, tudi nevrofiziološka diagnostika.

Primer: Bolečina v ramenskem obroču

Ramenski obroč sestavlja več sklepov, zaradi česar je zelo gibljiv, hkrati pa zapleten sistem. Za pravilno delovanje rame mora biti gibanje v vseh sklepih usklajeno. Dejavniki, ki povečujejo tveganje za pojav bolečine v rami, so: delo z rokami nad višino ramen, prenašanje bremen na ramenih, dolgotrajni prisilni položaj telesa ter številni ponavljajoči se gibi rok, predvsem ob uporabi orodja. Mišice rame niso zgolj odgovorne za izvajanje gibov, temveč so tudi stabilizatorji sklepov, ki ramenski obroč vzdržujejo v ustreznem položaju. Ob nenadni hudi bolečini v rami, vztrajni bolečini, zmanjšani gibljivosti sklepa ali poškodbi morate obiskati zdravnika. Tudi če je bolečina le občasna, se izogibajte delu, pri katerem so roke nad višino ramen, ter sunkovitim gibom, še posebej pri dvigovanju bremen. Z rokami tudi ne potiskajte ali vlecite težjih predmetov. Pomembno je, da boleče rame dodatno ne obremenjujete. (Vir: Lek – vaje za ramo)

Utesnitev je pogost vzrok za bolečino v predelu rame. Pri ramenskem sklepu ločimo več podtipov utesnitev, med katerimi je najpogostejša utesnitev sinovialnega mešička (burza) ali kite nadgrebenčne mišice v kostno-vezivni ožini na zgornjem delu ramenskega sklepa. Ta ožina se imenuje tudi subakromialni prostor/kanal (t. j. prostor pod kljunastim odrastkom lopatice) in v njem se lahko pojavi mehansko draženje omenjenih mehkotkivnih struktur, posledica pa sta vnetje in bolečina. Tipično bo bolečina prisotna na zunanji strani rame in lahko seva bodisi navzdol po nadlakti bodisi navzgor proti vratu. Gibanja/položaji, pri katerih je dlan nad ravnjo glave oziroma komolec nad višino ramen, zlasti ko gre za ponavljajoče se gibe, pomenijo dejavnik tveganja za nastanek utesnitvenega sindroma rame. (Vir: Poletov zdravnik)

Primer: Bolezni zaradi prevelikega obremenjevanja kit, kitnih ovojnic in mišičnih oziroma kitnih narastišč
Kite so čvrste vezivne strukture, ki povezujejo posamezne ali več mišic s kostmi. Kjer se kita povezuje s kostjo, je o kitno narastišče. Pogosti ponavljajoči se gibi ali prekomerne fizične obremenitve zaradi pogostega vleka same kite lahko povzročijo vnetje kit, njihovih ovojnic ali narastišč. Dodatna dejavnika tveganja sta souporaba sile in neugoden položaj sklepa pri delu, kar lahko za posamezno strukturo pomeni neprimerno večjo obremenitev. Najpogosteje je prizadeta zgornja okončina, in sicer kite oziroma kitna narastišča v predelu rame, komolca in zapestja. Bolezen se kaže z bolečino, zaradi katere sta omejeni tudi gibljivost in moč v prizadetem sklepu. Bolezen dokažemo s kliničnim pregledom in slikovnimi preiskavami.

Ponavljajoči se gibi in ohromitev živcev zaradi mehaničnega pritiska:

Povzročajo mišično-kostna obolenja zgornjih okončin. Bolezni zaradi preobremenitev kit, kitnih ovojnic in kitnih narastišč spadajo med sindrome čezmerne obremenitve tkiv. Mišice, ki so se prisiljene krčiti z večjimi hitrostmi, razvijejo manjšo napetost kot tedaj, ko se krčijo počasi. Torej je za enak rezultat potrebno več napora pri počasnem krčenju, za kar je potrebno tudi več počitka. Če tega ni, sta izpolnjena dva od pogojev za razvoj preobremenitvenih sindromov zgornjih okončin. Druga dva sta premagovanje sile in neudobni položaj. Včasih sodelujejo še lokalne vibracije in pritisk na obsklepne površine ter živce.

Več kot 2,5 giba/min v rami oz. 10 gibov/min v komolcu ali zapestju je že preobremenjujoče,
Delo z roko nad nivojem rame preobremenjuje (v optimalnem položaju so nadlakti, ki prosto visijo ob telesu),
Delovni cikli naj bodo daljši od pol minute,
Delanje z več kot 3-kg predmeti preobremenjuje zapestje,
Operacije, izvedene s krožnimi gibi, imajo prednost pred tistimi, ki potekajo v ravni liniji,
Dosegi zunaj območja 40 cm od roba delovne površine so za pogoste posege predaleč.

Priporočeni ukrepi: preoblikovanje dela, rotacija delavcev, učenje pravilnega dela, uporaba ustreznih orodij, preprečevanje pritiskov na obsklepne dele in pogosti kratki odmori

Primer – sindrom zapestnega prehoda: Je najpogostješa utesnitvena nevropatija. Pojavlja se pri delavcih, ki so izpostavljeni ponavljajočim se gibom zapestja, roke in prstov oziroma skrajnim položajem zapestja pri delu. Uporaba moči pri delu, vibracije in izpostavljenost mrazu dodatno prispevajo k razvoju sindroma. Pogostejši je pri ženskah kot pri moških. Gre za utesnitev medianega živca, ki poteka skozi zapestje. Delavec opaža bolečine (zlasti ponoči), mravljinčenje in nerodnost v področju prstov. Značilno so prizadeti 1., 2. in 3. prst roke. V napredovali stopnji pride do prizadetosti mišic.

Primer – utesnitev ulnarnega živca v zapestju: Povzročajo ga
ponavljajoči se mehanski pritiski na živec ali ponavljajoče se vibracije.
Živec namreč poteka v zapestju blizu kože in je zato izpostavljen
poškodbam. Delavec z okvaro bo navajal motnje občutka in bolečine
v 4. in 5. prstu roke. V napredovalih stopnja so prizadete tudi mišice, kar
se kaže z manjšo močjo v roki.

Pogostejše utesnitvene nevropatije so še utesnitev v podlahti (pronatorski
sindrom in supinatorski sindrom), utesnitev v kolenu (utesnitev
peronalnega živca) in utesnitev v stopalu (sindrom tarzalnega kanala).
Klinični simptomi so podobni: bolečina, motnje občutka in v napredovali fazi ohromelost v področju, ki ga oživčuje prizadeti živec.

Povzročitelji preobremenitvenih sindromov ramen so ponavljajoči se gibi in statične obremenitve. Komolcem škodi kombinacija dejavnikov, med katerimi prevladuje premagovanje sil. Pri zapestjih in prstih pa igrajo enako vlogo tako položaj, sile kot ponavljajoči se gibi.

Prisilne drže in telesni položaji pri delu:

Stoječe delo:

Stoječ delovni položaj omogoča hitre reakcije na spremembe, je navadno združen s prestopanjem ali hojo, omogoča boljši pregled nad okolico, zgornji okončini s trupom lahko razvijeta večjo moč, vratna hrbtenica je bolj zravnana; ta položaj je posebej uporaben, kadar so naši obdelovanci večji, težji ali razmeščeni v večjem prostoru. Slabosti stoječega položaja so: za tretjino večja poraba energije kot sede, večje je nihanje telesa, večji je pomen ravnotežja, tudi za varnost. Stoja na mestu ovira odtok venske krvi iz spodnjih okončin in povzroča utrujenost in otekanje. Pridruži se še utrujanje s popuščanjem napetosti mišic iztegovalk hrbtenice. Globlji pripogibi/prikloni, zlasti s sočasnim obratom prsnoledvene hrbtenice (celo brez dodanega bremena), še posebej obremenjujejo medvretenčne ploščice. Delo stoje si olajšamo z oporo za eno nogo in z oporo za sedalo (t. i. podprt stoječi položaj), kadar je to mogoče.

Dolgotrajno stanje v omejenem prostoru – učinki na zdravje in dobra praksa, EU OSHA, v hrvaščini, 2021

Čepenje in klečanje:

Sta obremenjujoča bodisi zaradi neposrednega pritiska na podkožne strukture kolena (npr. sluzno vrečko pred pogačico) bodisi zaradi preobremenitev notranjih kolenskih struktur (meniskusov). Vstajanje iz globokega počepa s pridruženim obratom na obteženi spodnji okončini preobremeni te sklepne dele, ki se lahko poškodujejo. Poleg tega je v obeh primerih moten odtok venske krvi.

Primer: Okvare meniskusa kolena
Meniskus kolena je vezivno-hrustančna plošča med sklepnimi površinami stegnenice in goleni, katere namen je izravnavanje neskladnih priležnih sklepnih površin in omogočanje enakomernega prenosa sil prek sklepnih površin. V vsakem kolenu imamo dva meniskusa, notranjega in zunanjega.

Akutna okvara je posledica kratkotrajne preobremenitve oziroma poškodbe pri delu. Nevarni so predvsem padci oziroma udarci pri skrčenem in rotiranem kolenu, ko je meniskus zaradi anatomskih razmer v kolenu najbolj izpostavljen. Kronična okvara je posledica pogostih obremenitev kolena zaradi klečanja in čepenja, ki vodijo v postopne degenerativne spremembe meniskusa.

Kronična okvara meniskusa se kot poklicna bolezen lahko razvije predvsem v gradbeništvu pri delavcih, ki opravljajo opravila, ki zahtevajo pogosto in dolgotrajno klečanje ali čepenje. Okvara meniskusa se kaže z bolečino, omejena je gibljivost v kolenu, prizadeti sklep lahko oteka. Diagnozo potrdi klinični pregled, slikovna diagnostika in kirurški pregled sklepnih struktur (artroskopija).

Primer: Bolezni obsklepnih burz zaradi pritiska
Burze so sluzne vrečke, ki so na mestih, kjer različne tkivne strukture (koža, mišice, ligamenti) drsijo druga mimo druge z namenom, da zmanjšujejo trenje pri gibanju struktur. V telesu imamo več različnih burz. Burza se lahko vname zaradi enkratnega močnega pritiska oziroma udarca oziroma številnih ponavljajočih se pritiskov ali zaradi številnih ponavljajočih se gibov v predelu
burze. Posledica enkratne velike obremenitve je akutno vnetje, kronično vnetje burze pa je posledica številnih ponavljajočih se obremenitev. Glede na lokacijo so najpogostejša mesta vnetja burz koleno (pri pogostem klečanju), v področju komolca (pri ponavljajočem se pritisku ali udarcu v komolcu) in v področju ramen (pri delu z rokami nad nivojem ramen). Vnetje burze se kaže z bolečino v predelu prizadete burze, lahko se pojavi oteklina in zmanjšana gibljivost v prizadetem sklepu. Diagnozo potrdi pregled pri ustreznem specialistu in slikovna diagnostika, ki potrdi vnetje v burzi.

Vir primerov: IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, ZSSS, 2016

Sedeče delo:

Sedeč delovni položaj je značilen za t. i. pisarniška, a tudi za fina montažna dela in kjer se upravlja z informacijami. Pomanjkljivosti sedenja so, zlasti če sedež ali način sedenja ne sledita ergonomskim navodilom, zravnanost ledvene krivine (lordoze): pritisk na spodnje ledvene medvretenčne ploščice (diske) je večji, kot tedaj, ko zravnano stojimo.

Po EU raziskavah 39 % odraslih ljudi delo opravlja v sedečem položaju, od tega jih 28 % sedi skoraj cel delovnik, 30 % pa do tri četrtine časa. Skupno je 31 % žensk poročalo, da sedijo skoraj ves čas in 25 % moških. Delež ljudi, ki večino časa delajo z računalniki presega 30 %. V 61 % podjetij poročajo, da je drugi najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek mišično-kostnih obolenj prav dolgotrajno sedenje. Takšno delo pa ne opravljajo zgolj pisarniški delavci. Opravljajo ga tudi na delovnih mestih, kjer se sestavlja sestavne dele v dokončen izdelek.

Dolgotrajno sedenje povzroča kronična obolenja, kot je bolečina v hrbtu in revmatične bolezni: bolečina v križu, obolenja v vratu in ramenih, sladkorna bolezen (ker se ne uporablja nožnih mišic, se kri ne prečrpava po telesu), srčno-žilne bolezni, debelost ipd. Ker je sedeče delo značilno za delo s ponavljajočimi se gibi, prihaja do mišično-kostnih obolenj.

Priporoča se, da sedeče delo ne traja več kot 50 % delovnika in da se delo organizira tako, da zahteva izmenično sedenje, stanje in hojo. Spodbujati je treba gibanje. Neprekinjeno sedenje naj traja največ dve uri skupaj. Vstati je treba vsaj na pol ure. Sedenje naj bo dinamično s stalnim spreminjanjem drže.

Dolgotrajno sedeče delo z omejenim obsegom gibanja – Učinki na zdravje in nasveti o dobri praksi, EU OSHA, 2021

Drža pred ekranom

Slaba in dobra drža pri delu pred ekranom, e-učilnica PKMO

Vključevanje gibanja v delovni proces – primeri vaj, priročnik, Pedagoška fakulteta, 2024

O knjigi: Življenjski slog posameznika danes zaznamuje pretežno sedentaren življenjski slog. Le-ta predstavlja povečano tveganje za prezgodnjo umrljivost, povezano z debelostjo, sladkorno boleznijo tipa 2, mišično skeletnimi obolenji, srčno žilnimi obolenji, rakom debelega črevesja, rakom materničnega vratu ter drugimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Pomanjkanje gibanja prav tako povečuje utrujenost, saj visoke kognitivne zahteve, obremenitve in pomanjkanje odmorov med intelektualnim delom, močno obremenijo organizem posameznika. Z vključevanjem gibanja na delovno mesto posameznika, ki svoje delo opravlja pretežno sede, lahko tako pomembno vplivamo na njegovo zdravje in dobro počutje. V svetu in pri nas se zato pojavljajo številni poskusi vključevanja gibanja v vsakdan posameznika. Javno zdravje namreč postaja vedno pomembnejše, saj zdravi posamezniki ne nazadnje pomenijo manjši strošek za zdravstveno blagajno in so hkrati učinkovitejši na delovnem mestu. Zato je pomembno, da tudi v delovnem okolju poskrbimo za različne strategije, ki omogočajo dvig količine in intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti za zdravje in večjo delovno učinkovitost posameznika. V ta namen je pripravljen kratek priročnik z opisom različnih sklopov vaj, ki jih izbiramo glede na lastne preference in možnosti, ki jih imamo na voljo. Priročnik je razdeljen je na 10 sklopov, in sicer: dihalne vaje, vaje z elastiko, joga v pisarni, vaje sproščanja, vaje za prste, roke in hrbet, krepilne vaje v pisarni, vaje z masažno žogico, raztezne vaje, vaje na ravnotežnostni blazini in vaje na stolu. Vsak sklop vaj ima znotraj več podsklopov in vsak podsklop ima zapisan začetni položaj, opis vaje in predvideno število ponovitev. Smiselno si sledijo glede na telesno shemo in postopno obremenitvijo. Nekatere so sestavljene tako, da ne potrebujemo nobenih pripomočkov, druge imajo vključene preproste pripomočke. Vse vaje so sestavljene tako, da jih lahko izvajamo v pisarni, doma oz. skoraj povsod.

Stres in mišično-kostna obolenja

Raziskave so dokazale, da stres pospeši nastajanje mišično-kostnih obolenj, zato je pri obvladovanju slednjih potrebno ukrepati tudi za obvladovanje stresa na delovnem mestu.

Mišično-kostna obolenja pospešuje stres zaradi naslednjih vzrokov na delovnem mestu: prevelike delovne obremenitve, nasprotujoče si zahteve in nejasna vloga, pomanjkanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na delavca, in pomanjkanje vpliva na način opravljanja dela, slabo vodene organizacijske spremembe, negotovost pri delu, neučinkovita komunikacija, pomanjkanje podpore vodstva ali sodelavcev, psihološko in spolno nadlegovanje, nasilje tretjih oseb, nizko zadovoljstvo pri delu.

Odziv telesa na dolgotrajni stres je namreč sproščanje kateholaminov ali kortikosteroidnih hormonov stresa, ki imajo vlogo pri razvoju kostno-mišičnih obolenj. Zaradi hormonov stresa pride do poslabšanja potrebnega obnavljanja mišic in sklepov ter do povečanega zaznavanja bolečine.

Toda socialna podpora vodij in sodelavcev lahko prepreči nastanek mišično-kostnih obolenj celo tam, kjer bi sicer pričakovali njihov nastanek.

POMNI: Dobri odnosi do delavcev se obrestuje z nižjo bolniško odsotnostjo z dela in nižjo delovno invalidnostjo. Mišično-kostna obolenja so namreč najpogostejši vzrok za obolevanje delavcev.

Glej prevod v slovenščino kratkega pa poučnega gradiva EU OSHA“Psihosocialni dejavniki pri preprečevanju kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom”

Glej prevod v slovenščino gradiva EU OSHA “Ocena tveganja za kostno-mišična obolenja”

Mišično-kostne poklicne bolezni:

Delo, ki povzroča simptome in bolezni mišično-skeletnega sistema, je ponavljajoče se, hitro, zahteva majhne, a konstantne statične obremenitve določenih mišic ali mišičnih skupin, dvigovanje, potiskanje, vlečenje ali premeščanje bremen. Po letih takega dela se razvijejo bolezni, ki jih s skupnim imenom imenujemo sindrom čezmerne obremenitve. Njegovi znaki so mravljinčenje dela telesa ali uda, otrplost, bolečina, krči, omejena gibljivost uda. Novi seznam poklicnih bolezni navaja nekatere bolezni iz skupine sindroma čezmerne obremenitve:

505.01 Osteoartikularne bolezni rok in zapestij, ki jih povzročijo mehanske vibracije
505.02 Angionevrotične bolezni, ki jih povzročijo mehanske vibracije
506.10 Bolezni obsklepnih burz zaradi pritiska
506.11 Prepatelarni in subpatelarni burzitis
506.12 Olekranonski burzitis
506.13 Ramenski burzitis
506.21 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti kitnih ovojnic
506.22 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti peritendineuma
506.23 Bolezni, ki so posledica preobremenjenosti prirastišč mišic in kit
506.30 Lezije meniskusa po dolgotrajnem delu v klečečem ali čepečem položaju
506.40 Paraliza živcev zaradi pritiska
506.45 Sindrom karpalnega kanala

Merila za ugotavljanje teh poklicnih bolezni najdeš v Evropskih priporočilih za diagnosticiranje poklicnih bolezni (prevod v slovenščino, 2019)

Postopek uveljavljanja poklicne bolezni najdeš v Pravilniku o poklicnih boleznih na strani 1377, Uradni list RS št. 25/2023 z dne 24. 2. 2023

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je največ delovnih dni izgubljenih zaradi poškodb, sledijo pa bolezni kostno-mišičnega sistema. Vodilna vzroka za nastanek invalidnosti sta bolezni gibal in duševne motnje. Poklicne so lahko naslednje bolezni gibal: bolezni obsklepnih burz (sluznih vrečk) zaradi pritiska, bolezni zaradi prevelikega obremenjevanja kit, kitnih ovojnic in mišičnih oziroma kitnih narastišč, okvare meniskusa kolena, okvare medvretenčne ploščice, kronična obolenja hrbtenice zaradi stalnih obremenitev v nefizioloških položajih pri delu, splošnih vibracij in dvigovanja bremen ter ohromitev živcev zaradi mehaničnega pritiska. Na pojavnost poškodb pri delu in bolezni gibal (deloma tudi duševnih motenj) pa se da vplivati z ergonomskimi posegi.

Publikacije ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:

Ročno premeščanje bremen, letak MDDSZ 2024

Ročno premeščanje bremen, publikacija MDDSZ, 2024

Sedenje, priročnik z nasveti, MDDSZ, 2023 (avtorici Katarina Kacjan Žgajnar in Alenka Plemelj Mohorič, Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Kostno-mišična obolenja, povezana z delom, Priročnik za delodajalce in delavce ter njihove predstavnike, MDDSZ, 2023

Priročnik obravnava težave pri štirinajstih najpogostejših kostno-mišičnih obolenjih, okoliščine na delovnem mestu, kjer se težave najpogosteje pojavijo, zgodnje zdravljenje in rehabilitacijo, ohranjanje aktivnosti, vpliv psihosocialnih dejavnikov na vračanje na delo in promocijo dobrega mišičnega zdravja. Pregledno so prikazane osnovne značilnosti bolezenskih stanj in priporočila za hitro odkrivanje ter zdravljenje. Dodane pa so tudi kratke vaje za krepitev in predvsem preprečevanje kostno-mišičnih obolenj. Priročnik je namenjen delodajalcem in delavcem ter njihovim predstavnikom.

Proč z bolečinami v hrbtu, publikacija MDDSZ, 2014

Druge publikacije in priporočeno branje:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

MIŠIČNO-KOSTNE BOLEZNI, SLABO RAZUMLJENA »PANDEMIJA«

IZBRANE/POMEMBNEJŠE POKLICNE BOLEZNI, poglavje o mišično-kostnih poklicnih boleznih

Uvod v kostno-mišična obolenja, povezana z delom, Facts/Dejstva št. 71

Z delom povezana obolenja vratu in zgornjih okončin, Facts/Dejstva št. 72

Nevarnosti in tveganja, povezana z ročnim premeščanjem bremen na delovnem mestu, Facts/Dejstva št. 73

Zaznavanje, vrednotenje in odpravljanje ergonomskih tveganj na delovnem mestu, priročnik, Inženirska zbornica Slovenije 2016, in letak Vrednostna ergonomska analiza

Proč z bolečinami v hrbtu, priročnik MDDSZ vsebuje osnovne informacije in navodila o varovanju delavcev pred tveganji za poškodbe in okvare hrbtenice na delovnem mestu. Z njim želimo delodajalcem in delavcem na poljuden način približati ukrepe za varovanje pred tovrstnimi okvarami.

Na poti k globalni strategiji za izboljšanje mišično-skeletnega zdravja (Towards a global strategy to improve musculoskeletal health), Globalna zveza za mišično-skeletno zdravje, 2022, (v angleščini)

Poklicne bolezni, tematska številka Delavske enotnosti, april 2023

Ročno premeščanje bremen, tematska številka Delavske enotnosti, oktober 2023

Kampanje:

Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen, 2021-2022

Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta, evropska kampanja Zdravo delovno okolje 2020–2022

Raziskave:

Delo na domu – vidik varnosti in zdravja pri delu, raziskava MDDSZ, 2022

Kostno-mišična obolenja, povezana z delom – od raziskav do udejanjanja v praksi – kakšna so spoznanja?

Raziskave o z delom povezanih boleznih kostno-mišičnega sistema

Uporaba eksoskeletov za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj v industriji, OSH WIKI – Mateja Kočevar:

Spletna orodja:

E-učilnica na spletnem orodju PKMO: brezplačno spletno orodje PKMO za preprečevanje in obvladovanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu! Gre za spletno orodje v obliki e-učbenika, v katerem poiščete nasvet v zvezi s težavo, ki muči vas osebno. Spletno orodje je javno, brezplačno in do njega dostopate s klikom na povezavo https://pkmo.si/. Za uporabo je potrebna registracija, registrirate se lahko kot delavec ali kot delodajalec. Navodila za registracijo in prijavo so objavljena na sami spletni strani. Video posnetek za promocijo spletnega orodja je dosegljiv na tej spletni povezavi.

Iztočnice za razpravo o kostno-mišičnih obolenjih na delovnem mestu EU-OSHA gradivo, namenjeno uporabi na delovnih mestih

Zdravi delavci, uspešna podjetja – praktični vodnik za dobro počutje na delovnem mestu; Odpravljanje psihosocialnih
tveganj in kostno-mišičnih obolenj v malih podjetjih