Varnost in zdravje pri delu sta temeljna človekova pravica

On 31. januarja, 2023   /   elementi sistema varnosti in zdravja pri delu, Zakonodaja  

Varnost in zdravje pri delu sta temeljna človekova pravica

Temeljne človekove pravice določajo mednarodni pravni akti. Po drugi svetovni vojni so 10. decembra 1948 v okviru Organizacije združenih narodov (OZN) najprej definirali predvsem državljanske temeljne pravice in svoboščine v Splošni deklaraciji človekovih pravic. Pravica do varnosti in zdravja pri delu je bila vključena v mednarodne pravne akte šele kasneje.

Z ratifikacijo ti mednarodni pravni akti postanejo del slovenskega pravnega reda in se lahko nanje sklicujemo pri terjanju svojih pravic.

Seznam mednarodno pravnih aktov o človekovih pravicah, na tej povezavi

Ustava Republike Slovenije:

66. člen Ustave RS
(varstvo dela)
Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo.
.
Tolmačenje Ustavnega sodišča RS za 66. člen Ustave RS (glej Odločba Ustavnega sodišča Up-1514/22 z dne 18. 4. 2024):
.
“Člen 66 Ustave določa, da država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo. Pravica do varstva dela ima dva dela. Prvi določa, da država ustvarja možnosti za zaposlovanje in delo, kar pomeni zlasti obveznosti države, usmerjene v doseganje čim višje stopnje zaposlenosti, zagotavljanje brezplačnih služb za zaposlovanje, poklicno usmerjanje in rehabilitacijo. Drugi del 66. člena Ustave se nanaša na obveznost države, da zagotovi zakonsko varstvo zaposlovanja in dela. Bistvo te določbe je, da se to varstvo v temelju ureja z zakonom. Po naravi stvari se ta ustavna določba nanaša le na zagotavljanje oziroma varstvo tistega dela, ki se opravlja v zdravem in za delavce varnem okolju. Ker gre za varstvo dela, to pomeni zlasti predpisovanje varovalnih norm in minimalnih pravic delavcev kot šibkejše strani v razmerju do delodajalcev. Varstvo zaposlovanja in dela se zagotavlja zlasti s predpisi delovnega in socialnega prava.
.
Čeprav pravica do varstva dela iz 66. člena Ustave velja za programsko normo, ki zavezuje državo, da sprejema ustrezne ukrepe, pa v drugem delu, v katerem zahteva zagotavljanje zakonskega varstva zaposlovanja in dela, hkrati pomeni človekovo pravico, ki državo zavezuje k varovanju tistih človekovih pravic, ki so povezane z opravljanjem dela in zaposlovanjem. Posamezniku (običajno delavcu) zagotavlja, da bo država to zavezo izpolnila ter mu zagotovila delo v varnem in zdravem delovnem okolju. Pravica do zagotavljanja dela v varnem delovnem okolju je vključena tudi v več mednarodnih instrumentov s področja človekovih pravic. Točka b) 7. člena Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (Uradni list SFRJ, MP, št. 7/71, in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – MPESKP) določa, da države pogodbenice priznavajo vsakomur pravico do pravičnih in ugodnih delovnih pogojev, ki zagotavljajo zdrave in varne delovne pogoje. Enako 3. člen Evropske socialne listine (spremenjene) (Uradni list RS, št. 24/99, MP, št. 7/99 – v nadaljevanju MESL) zavezuje države, da bodo zagotavljale učinkovito uresničevanje pravice do varnih in zdravih delovnih pogojev. Pravico vsakega delavca do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo, določa tudi prvi odstavek 31. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 202, 7. 6. 2016 – v nadaljevanju Listina). Takšna obveznost države ne zavezuje le zakonodajalca, ki mora sprejemati zakone, s katerimi določa varovalne norme in minimalne pravice delavcev kot šibkejše strani v razmerju do delodajalcev, temveč tudi sodišča, ko v konkretnih primerih te norme razlagajo. Četudi je po dikciji 66. člena Ustave nosilka obveznosti za uresničevanje pravice do varstva dela država, pravica zagotavljati zdravo in varno delo že po svoji naravi predpostavlja tudi vzpostavitev obveznosti delodajalcev (in odgovornosti samih delavcev) za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev v zvezi z delom.”

Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah:

Sprejela ga je Generalna skupščina Združenih narodov 16. decembra 1966 v New Yorku, veljati pa je začel 3. januarja 1976. V Sloveniji velja od 1. julija 1992 (Uradni list RS, št. 35/92 – MP, št. 9/92).

7. člen
Države pogodbenice tega Pakta priznavajo vsakomur pravico do pravičnih in ugodnih delovnih pogojev, ki zlasti zagotavljajo:
a) nagrado, s katero sta vsem delavcem zagotovljena vsaj:
i) pravičen zaslužek in enako plačilo za delo enake vrednosti brez kakršnegakoli razločka; zlasti mora biti ženskam zajamčeno, da njihovi delovni pogoji niso težji od pogojev, ki so jih deležni moški in da prejemajo za enako delo enako plačilo kot moški;
ii) človeka vredno življenje zanje in za njihove družine v skladu z določbami tega Pakta;
b) zdrave in varne delovne pogoje;
c) za vse enako možnost napredovanja pri delu v ustrezno višjo kategorijo, upoštevajoč pri tem le delovno dobo in sposobnosti;
d) počitek, prosti čas, ustrezno omejitev delovnega časa in periodičen plačan dopust ter nadomestilo za praznične dni.

10. člen
Države pogodbenice tega Pakta priznavajo:
1. da mora biti družina, ki je naravni in temeljni sestavni del družbe, deležna čim širšega varstva in pomoči, zlasti pri njeni ustanovitvi in dokler je odgovorna za preživljanje in vzgojo otrok, za katere skrbi. V sklenitev zakonske zveze morata bodoča zakonca svobodno privoliti;
2. da morajo biti matere primeren čas pred rojstvom in po rojstvu otroka deležne posebnega varstva. Zaposlenim materam mora biti v tem času zagotovljen plačan dopust ali dopust z ustreznimi prejemki iz socialnega zavarovanja;
3. da so za varstvo in pomoč otrokom in mladini potrebni posebni ukrepi brez kakršnekoli diskriminacije iz rodbinskih ali drugih razlogov. Otroci in mladina morajo biti zaščiteni pred ekonomskim in socialnim izkoriščanjem. Zaposlovanje otrok pri delih, ki škodijo njihovi morali ali zdravju ali so življenjsko nevarna, ali ki bi lahko zavirala njihov normalni razvoj, naj bo obravnavano kot kaznivo dejanje. Prav tako morajo države določiti starostno mejo, pod katero je plačano delo otroške delovne sile po zakonu prepovedano in kaznivo.

Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah 

Evropska socialna lista:

Slovenija jo je ratificirala leta 1999. Je dokument Sveta Evrope. Slovenija se je tej najstarejši vseevropski mednarodni organizaciji pridružila 14. maja 1993.

Svet Evrope je regionalna mednarodna organizacija, katere delo temelji na treh stebrih; krepitev spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in vladavine prava. Prizadevanja organizacije so pripomogla k enemu največjih dosežkov sodobne Evrope, odpravi smrtne kazni v vseh njenih 46 državah članicah, prej 47, saj je bila Ruska federacija po sklepu Odbora ministrov z dne 16. marca 2022 izključena iz Sveta Evrope zaradi ruske agresije nad Ukrajino.

O Svetu Evrope na tej povezavi

Zakon o ratifikaciji Evropske socialne listine

22. člen – Pravica do sodelovanja pri določanju in izboljševanju delovnih pogojev in delovnega okolja
Da bi zagotavljale učinkovito uresničevanje pravice delavcev do sodelovanja pri določanju in izboljševanju delovnih pogojev in delovnega okolja v podjetju, se pogodbenice zavezujejo, da bodo sprejele ali spodbujale ukrepe, ki bodo omogočali delavcem ali njihovim predstavnikom, da v skladu z državno zakonodajo in prakso prispevajo k:
a) določanju in izboljševanju delovnih pogojev, organizacije dela in delovnega okolja;
b) varstvu zdravja in varnosti v podjetju;
c) organiziranju socialnih in socialno-kulturnih služb in dejavnosti v podjetju;
d) nadzoru nad upoštevanjem predpisov v teh zadevah.

Evropski kodeks o socialni varnosti:

Slovenija ga je ratificirala leta 2003. Je akt Sveta Evrope. Slovenija se je tej najstarejši vseevropski mednarodni organizaciji pridružila 14. maja 1993.

Dne 27. februarja 2005 pa je začel za Republiko Slovenijo veljati Evropski kodeks o socialni varnosti, sestavljen 16. aprila 1964 v Strasbourgu in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe, št. 26/03 (Uradni list Republike Slovenije, št. 126/03).

Zakon o ratifikaciji Evropskega kodeksa o socialni varnosti

31. člen
Vsaka pogodbenica, za katero velja ta del kodeksa, zagotovi zavarovanim osebam dajatev za nesrečo pri delu ali poklicno bolezen v skladu s členi tega dela.
32. člen
Zavarovalni primer, ki je posledica nesreče pri delu ali določenih poklicnih bolezni, zajema:
a. bolezen;
b. nezmožnost za delo, ki je posledica take bolezni in vključuje začasno izgubo zaslužka, kot je opredeljeno v notranji zakonodaji;
c. popolno ali delno izgubo pridobitne zmožnosti, ki presega predpisano stopnjo, če je verjetno, da bo ta izguba trajna, ali ustrezno izgubo fizične zmožnosti in
d. izgubo sredstev za preživljanje vdove in otrok zaradi smrti hranilca družine; če je to vdova, je pravica do dajatve po notranji zakonodaji lahko pogojena z domnevo, da je nesposobna, da se sama vzdržuje.

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah:

Je akt EU. Sprejeta je bila leta 2010.

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah

Člen 31 – Pošteni in pravični delovni pogoji
1. Vsak delavec ima pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo.
2. Vsak delavec ima pravico do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta.

Člen 32 – Prepoved dela otrok in varstvo mladih pri delu
Delo otrok je prepovedano. Brez poseganja v pravila, ki so za mlade ugodnejša, in razen v primeru omejenih izjem najnižja starost za zaposlitev ne sme biti nižja od starosti ob dokončanju obveznega šolanja.
Zaposlenim mladim je treba zagotoviti delovne pogoje, primerne njihovi starosti, in jih zaščititi pred gospodarskim izkoriščanjem in kakršnim koli delom, ki bi lahko škodovalo njihovi varnosti, zdravju, telesnemu, duševnemu, moralnemu ali socialnemu razvoju ali bi lahko ogrozilo njihovo vzgojo.

Evropski socialni steber:

Je akt EU, sprejet leta 2017.

Evropski steber socialnih pravic v 20 načelih:

Poglavje II: Pošteni delovni pogoji

Načelo 10. Zdravo, varno in primerno delovno okolje ter varstvo podatkov

Delavci imajo pravico do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu.
Delavci imajo pravico do delovnega okolja, prilagojenega njihovim poklicnim potrebam, ki jim omogoča daljšo udeležbo na trgu dela.
Delavci imajo pravico do varovanja svojih osebnih podatkov v okviru zaposlitve.

Deklaracija o temeljnih načelih in pravicah iz dela, ILO:

Je akt Mednarodne organizacije dela – ILO. Slovenija je članica ILO od 1999. V letu 2022 je ILO sprejela dopolnitev Deklaracije o temeljnih načelih in pravicah iz leta 1998, da je temeljna delavska pravica tudi pravica do zdravega in varnega delovnega okolja.

Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja je torej dodana štirim temeljnim načelom in pravicam, ki jih je leta 1998 s konvencijo določila ILO in ki jih morajo države članice ILO spoštovati ne glede na to, ali so ratificirale zadevne “temeljne” konvencije:

    1. Svoboda združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj.
    2. Odprava prisilnega ali obveznega dela.
    3. Odprava dela otrok.
    4. Odprava diskriminacije na področju zaposlovanja in poklica.
    5. Pravica do zdravega in varnega delovnega okolja (od 10. 6. 2022 dalje).

Neuradni prevod ključnega dela deklaracije,  na tej povezavi

Deklaracija v angleščini

Konferenca ILO, ki združuje sindikate, predstavnike delodajalcev in vlade držav članic ILO, pa je 10. 6. 2022 dodatno uvrstila Konvencijo ILO št. 155 o zdravju in varnosti pri delu ter Konvencijo št. 187 o spodbujanju zdravja in varnosti med “temeljne konvencije”, ki ju morajo obvezno spoštovati vse države članice ILO. To je pomembno tudi zato, ker so temeljne konvencije  pogosto vključene v trgovinske sporazume, mednarodna pravila financiranja in globalne standarde za dobavne verige.

Gradivo “Vključitev varnega in zdravega delovnega okolja v ILO temeljna načela in pravice iz dela”, 110. zasedanje Mednarodne konference dela, 2022, v angleščini na tej povezavi

 

Back to Top

Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc

On 23. januarja, 2023   /   elementi sistema varnosti in zdravja pri delu, Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij  

Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc

Glej tudi

Kemijske obremenitve pri delu

Ocena tveganja

Izvajalec medicine dela

Preventivni zdravstveni pregledi

____________________________________________________

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) med drugim določa:

 

      1. člen (prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc)

(1) Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc.

(2) Delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.

(3) Delodajalec ugotavlja stanje iz prvega odstavka tega člena po postopku in na način določenima z internim aktom delodajalca.

(4) Delodajalec mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka tega člena.

 

      1. člen (prekrški delodajalca)

(1) Z globo od 2.000 do 40.000 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec, ki:

48. ne odstrani z dela, z delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka 51. člena (četrti odstavek 51. člena);

 

      1. člen (prekrški delavca)

Z globo od 100 do 1.000 evrov se kaznuje za prekršek delavec, ki:

4. dela ali je na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih substanc (prvi odstavek 51. člena);

____________________________________________________

Alkohol na delovnem mestu:

Delavci z alkoholnimi problemi 16-krat pogosteje izostajajo z dela, 2,5-krat pogosteje zbolevajo in so 3,5-krat pogosteje udeleženi v nezgodah pri delu. Delovna storilnost delavca se zaradi problemov z alkoholom zmanjša za četrtino. Poveča se tveganje za poškodbe tudi zunaj dela (npr. promet). Torej gre za kompleksen zdravstveni in gospodarski problem. Na delovnem mestu ne smemo biti pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na kvaliteto dela in varnost.

Delodajalec sprejme interni akt, s katerim določa, kako ravnati, ko se sumi, da je delavec opit ali omamljen. V takem primeru se praviloma določi vsebnost alkohola v izdihanem zraku, lahko pa izvajalec medicine dela opravi pregled z ugotavljanjem kliničnih znakov vpliva alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc ter pošlje kri oz. urin na določanje teh snovi v pristojni laboratorij. Če je tako določeno v zdravstveni oceni, se opravi testiranje na presnovke nedovoljenih psihoaktivnih snovi tudi ob preventivnem (največkrat predhodnem) zdravstvenem pregledu, vendar pa mora biti delavec s tem seznanjen in dati pisni pristanek. Za testiranje mora obstajati pravna podlaga, saj gre za poseg v telo. Testira se lahko izdihan zrak, urin, slino, znoj, kri in krvne pripravke ter lasje.

NASVET: Delodajalec se mora v skladu s 46. členom ZVZD-1 o predlogu akta posvetovati z delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu. Ta naj pri tem zahteva, da je upoštevano dostojanstvo zaposlenih (npr. pri preventivnem testiranju oseb, ki ne kažejo znakov omamljenosti) in da morebitne teste zasvojenosti izvajajo izključno usposobljene osebe s strokovno licenco za testiranje. Le licencirani strokovnjaki namreč pravilno tolmačijo rezultat testiranja. Določene rezultate testa namreč lahko nestrokovnjak pripiše alkoholni opitosti namesto učinkom zdravil. Napačno tolmačenje testa pa seveda lahko posamezniku ustvari škodo.

Psihični in telesni znaki niso vedno zanesljiv dokaz uporabe psihoaktivne snovi (glede na odmerek, individualne razlike, toleranco, atipične znake). Testiranje ni vedno preprosto in enoznačno, ker:

      • so presnovne poti posameznih psihoaktivnih snovi zelo različne,
      • so presnovne razlike med osebami (na nivoju encimov), 
      • v biološkem materialu dokazujemo osnovno snov, njen vmesni ali končni metabolit (presnovek),
      • so posamezne presnovne poti skupne različnim snovem (tudi hrani), prav tako vmesni presnovni produkti,
      • se posamezne psihoaktivne se v telesu zadržujejo različno dolgo.

Opitega/omamljenega delavca (za takega se šteje tudi tisti, ki je odklonil ustrezne preskuse) delodajalec odstrani iz proizvodnje in odloči o njegovi disciplinski (celo odškodninski) odgovornosti. Če se posumi, da gre za osebo, ki je zasvojena s katero od teh substanc, jo delodajalec napoti na t. i. drugi preventivni zdravstveni pregled.

Obstajajo štirje nivoji pitja alkohola:

  • manj tvegano pitje (kriteriji: ne več kot 2 merici (2 dl vina ali ena steklenica piva ali 2 šilci žgane pijače), ob eni priložnosti ne več kot 5 meric, vendar v enem tednu ne več kot 1,5 l vina ali 7 steklenic piva ali 4 dl žgane pijače; dan ali dva v tednu brez alkohola),
  • tvegano pitje (vse, kar je več od manj tveganega),
  • škodljivo uživanje alkohola (kažejo se posledice oz. težave zaradi uporabe alkohola na zdravju, v družini, na delovnem mestu, ni pa še zasvojenosti),
  • zasvojenost z alkoholom je bolezen z znaki (potrebni sočasno vsaj trije kriteriji): hlepenje po alkoholu, oslabljen nadzor nad količino zaužitega alkohola, za enak učinek je potreben večji odmerek, odtegnitveni znaki po prenehanju pitja (motnja zavesti, delirij …), nadaljevanje pitja kljub zavedanju o njegovi škodljivosti, pomembnejše od običajnih življenjskih obveznosti postane pitje alkohola in dejavnosti, potrebne za nabavo alkohola ali iskanje pivske družbe.

____________________________________________________

Zdravila, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti:

Ta zdravila morajo biti ustrezno označena. Oznake, trigoniki, morajo biti natisnjene v najmanj polovični velikosti imena zdravila in morajo biti na vidnem mestu. Za zdravila, opremljena z izpolnjenim rdečim trikotnikom (▲), velja popolna prepoved vožnje motornega vozila v času uporabe, za zdravila s praznim trikotnikom (Δ) pa relativna prepoved vožnje. Delavec, ki mu je zdravnik predpisal tovrstno zdravilo in dela na delovnem mestu, za katerega je v oceni tveganja prepovedano delo pod vplivom zdravil, ki zmanjšujejo psihofizične sposobnosti, mora o tem obvestiti delodajalca. Ta pa mora o prepovedi pred tem delavca poučiti na usposabljanju za varno delo. Med taka zdravila sodijo npr. zdravila proti senenemu nahodu in drugim alergijam.

NASVET: Delavski zaupnik naj v posvetovanju z delodajalcem zahteva, da so v delodajalčevi oceni tveganja jasno določena delovna mesta, kjer je prepovedano delo, če delavec jemlje zdravila, ki vplivajo na psihofizične sposobnosti in da so delavci o tem pravočasno informirani in usposobljeni.

Glej seznam teh zdravil na Zdravila, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, NIJZ, 2016

____________________________________________________

Več o prepovedanih substancah na delovnem mestu:

Alkohol, droge in druge prepovedane substance, portal VZD, MDDSZ, EU OSHA kampanja o stresu na delovnem mestu 2014-2015

____________________________________________________

Strokovni članki:

OSHwiki: Doc. dr. Toni Pustovrh:

____________________________________________________

Publikacije:

ŽEPNI PRIROČNIK ZA DELAVSKE ZAUPNIKE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Zdravila, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, NIJZ, 2016

Back to Top

Statistika in ocene stanja varnosti in zdravja pri delu

On 17. januarja, 2023   /   elementi sistema varnosti in zdravja pri delu  

Statistika in ocene stanja varnosti in zdravja pri delu

Glej tudi

Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom

Nezgode pri delu / poškodbe pri delu

Raziskave

Informacijska točka EU OSHA v Sloveniji:

Spletno stran informacijske točke ureja MDDSZ.

Glej: Informacijska točka EU OSHA v Sloveniji

Statistični urad Republike Slovenije (SURS):

SURS  je glavni izvajalec in usklajevalec dejavnosti slovenske državne statistike: na tej povezavi.

Med drugim zbira temeljne podatke o trgu dela.

Nacionalni inštitut za zdravje, NIJZ:

Podatkovni portal NIJZ: med drugimi tudi podatki o

Inšpektorat RS za delo:

Letna poročila IRSD na tej povezavi

Barometer – orodje EU za vizualno predstavitev podatkov varnosti in zdravja pri delu

Barometer je orodje EU za vizualno predstavitev podatkov varnosti in zdravja pri delu v 27 državah Evropske unije. Gostuje na spletni strani EU OSHA.

Glej na tej povezavi

Glej: 1/2023 e-novica ZSSS (16. 1. 2023): Barometer – orodje EU za vizualno predstavitev podatkov varnosti in zdravja pri delu

 

 

EUROSTAT:

EUROSTAT je statistični urad Evropske unije: na tej povezavi

Evropska statistika o poškodbah pri delu: Accidents at work statistics (ESAW)

Evropska statistika o poklicnih boleznih: na tej povezavi

European Occupational Diseases Statistics (EODS)

EUROFOUND:

EUROFOUND je Evropska agencija za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer. Izvaja raziskave, ki so podlaga za vodenje politike EU.

Evropska raziskava o delovnih razmerah (EWCS): Evropska telefonska raziskava o delovnih razmerah (EWCS) od leta 1990, ko je bila prvič izvedena, zagotavlja pregled delovnih razmer v Evropi. Izvaja se vsakih pet let. Zadnja je bila leta 2021, naslednja je načrtovana za leto 2024.

Glavni cilji raziskave so:

  • na usklajeni podlagi oceniti in količinsko opredeliti delovne razmere zaposlenih in samozaposlenih v Evropi;
  • analizirati razmerja med različnimi vidiki delovnih razmer;
  • opredeliti ogrožene skupine ter zaskrbljujoča vprašanja in vprašanja napredka;
  • spremljati gibanja z zagotavljanjem homogenih kazalnikov za ta vprašanja;
  • prispevati k razvoju evropskih politik o vprašanjih kakovosti dela in zaposlovanja.

Področja, ki jih obravnava anketni vprašalnik, so se od prve raziskave močno razširila z namenom, da se zagotovi celovita slika vsakdanje realnosti moških in žensk na delovnem mestu. Pri nedavnih revizijah vprašalnika je bila pomembna tema integracija načela enakosti spolov.

Obravnavana vprašanja zajemajo zaposlitveni status, trajanje in organizacijo delovnega časa, organizacijo dela, izobraževanje in usposabljanje, fizične in psihosocialne dejavnike tveganja, zdravje in varnost, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, sodelovanje delavcev, dohodke in finančno varnost ter delo in zdravje.

Podatki iz EWCS od 1990 naprej v slovenščini na tej povezavi

9/2024 e-novica ZSSS (12. 2. 2024): Evropska raziskava o delovnih razmerah (EWCS) 2024

EU OSHA:

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) razvija, zbira in zagotavlja zanesljive in ustrezne informacije, analize ter orodja za izboljšanje znanja, ozaveščanje in izmenjavo informacij in dobrih praks o varnosti in zdravju pri delu, ki bodo zadostile potrebam tistih, ki jih to področje zadeva.

 

Poklicna varnost in zdravje v Evropi: stanje in trendi 2023 (Occupational safety and health in Europe: state and trends 2023) in povzetek, v angleščini, 2023

Vpogled inšpektorjev za delo v zaznane visoko tvegane poklice in sektorje v Evropi: raziskava EU-OSHA-SLIC (Labour inspectors’ insights into perceived high-risk occupations and sectors in Europe: an EU-OSHA-SLIC survey), v angleščini, 2023

Evropska raziskava podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER), je obsežna anketa agencije EU-OSHA, ki proučuje, kako se na evropskih delovnih mestih obvladujejo tveganja za varnost in zdravje. Izvaja se vsakih pet let. Zadnja izvedena anketa je bila leta 2019. Glej podatke za Slovenijo v slovenščini na orodju na tej povezavi.

Na tisoče podjetij in organizacij po Evropi je pozvanih, da odgovorijo na vprašalnik, ki se osredotoča na:
  • splošna tveganja na področju varnosti in zdravja na delovnem mestu in kako jih obvladati;
  • psihosocialna tveganja, kot so stres, ustrahovanje in nadlegovanje;
  • motive in ovire pri upravljanja varnosti in zdravja pri delu;
  • sodelovanje delavcev pri praksah na področju varnosti in zdravja pri delu.

Rezultati iz teh vprašalnikov so dopolnjeni s sekundarnimi analizami, ki vključujejo vrsto poglobljenih študij, osredotočenih na posamezne teme. Zaradi boljšega razumevanja glavnih ugotovitev raziskave so v teh študijah uporabljene kvantitativne in kvalitativne raziskovalne metodologije.

40/2019 e-novica ZSSS (23.8.2019): Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je objavila ocene stroškov smrtnih in ostalih poklicnih nezgod in bolezni v Evropi

OSHwiki:

 

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) je vzpostavila spletno enciklopedijo člankov s področja varnosti in zdravja pri delu OSHwiki z namenom, da zagotovi ustrezne, zanesljive in posodobljene informacije o različnih témah s področja varnosti in zdravja pri delu ter predstavi evropski pogled na to področje. OSHwiki je torej spletna enciklopedija, ki vključuje članke, ki jih je pripravila EU-OSHA ali so jih napisali neodvisni avtorji, ki jim je EU-OSHA omogočila dostop. Prenova je prinesla izboljšan iskalnik po posameznih témah.

Članki, ki so objavljeni v spletni enciklopediji OSHwiki, so lahko avtorsko zaščiteni.

 

Čeprav je večina člankov v enciklopediji OSHwiki v angleškem jeziku, jih je nekaj tudi v slovenščini. Poleg prevodov nekaterih tujih člankov so na voljo tudi članki nekaterih slovenskih strokovnjakov:

Mag. Dušan Nolimal, dr. med., spec.:

 

Doc. dr. Toni Pustovrh:

 

Mateja Kočevar:

WHO in ILO:

 

WHO je Svetovna zdravstvena organizacija.

ILO je Mednarodna organizacija dela.

Skupna ocena WHO/ILO o bremenu z delom povezanih bolezni in poškodb, 2000-2016: globalno poročilo o spremljanju.

DALY = En DALY pomeni izgubo enega leta polnega zdravja v življenju povprečnega posameznika oziroma leta preživeta z boleznijo. Lahko se izračuna, koliko DALY-jev oziroma koliko let polnega zdravja izgubi povprečni posameznik zaradi vsake posamezne bolezni ali zdravstvenega stanja. Sešteje se na primer izgubljena leta zdravega življenja zaradi let z invalidnostjo in prezgodnje umrljivosti, ki jih v povprečju povzroča posamezna bolezen.

ILOSTAT – statistični oddelek ILO:

Oddelek za statistiko ILO ima aktiven program metodoloških raziskav za ugotavljanje in spodbujanje dobrih praks pri zbiranju in poročanju statističnih podatkov o delu. To delo se izvaja tako za zagotavljanje podpore državam kot za informiranje o tekočem delu pri določanju standardov. Raziskovalno delo zajema širok spekter tem, pri čemer se osredotočenost sčasoma spreminja in odraža najnovejše zahteve in delo, ki je potrebno za podporo pri določanju in izvajanju standardov. Znane so ankete delovne sile (labour force survey LFS).

Podatkovne baze ILOSTAT

Mednarodna komisija za zdravje pri delu – ICOH:

Mednarodna komisija za zdravje pri delu (The International Commission on Occupational Health – ICOH) je mednarodno nevladno strokovno združenje, katerega cilj je spodbujati znanstveni napredek, znanje in razvoj zdravja in varnosti pri delu v vseh pogledih. Ustanovljena je bila leta 1906 v Milanu kot Stalna komisija za zdravje pri delu. Danes je ICOH vodilno mednarodno znanstveno združenje na področju zdravja pri delu s članstvom več kot 2.000 strokovnjakov iz več kot 110 držav. Je s strani Združenih narodov (OZN) priznana kot nevladna organizacija in ima tesne delovne odnose z Mednarodno organizacijo dela (ILO) in Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO).

Na spletni strani je objavljena vrsta znanstvenih poročil s področja varnosti in zdravja pri delu.

Kampanja ZSSS ob 28. aprilu, mednarodnem delavskem dnevu spomina na umrle na delovnem mestu:

 

ZSSS ob 28. aprilu objavlja statistiko in ocene stanja varnosti in zdravja pri delu.

Glej arhiv na tej povezavi 

 

Pobude ZSSS:

Večina podatkov o varnosti in zdravju pri delu je v Sloveniji zgolj na ravni posameznega delodajalca in izvajalca medicine dela, zaradi česar je težko voditi informirano politiko na nacionalni ravni.

ZSSS je ministrstvu za delo večkrat dala pobudo za vzpostavitev digitalizirane baze podatkov o varnosti in zdravju pri delu na nacionalni ravni.

Glej na povezavi arhiv stališč ZSSS: na tej povezavi, na tej povezavi, na tej povezavi.

 

Back to Top

Zaščita pred večjimi industrijskimi nesrečami – Seveso

On 23. novembra, 2022   /   Kemijske obremenitve pri delu, Nezgode pri delu / poškodbe pri delu  

Zaščita pred večjimi industrijskimi nesrečami – Seveso

Glej tudi 

Nezgode pri delu / poškodbe pri delu

Kemijske obremenitve pri delu

 

Značilnost večjih industrijskih nesreč je, da je prizadeto tudi okoliško prebivalstvo obrata in življenjsko okolje.

Iz spletne strani Evropske komisije: Večje industrijske nesreče z nevarnimi kemikalijami predstavljajo veliko nevarnost za ljudi in okolje. Povzročajo smrtne žrtve in velike gospodarske izgube ter ovirajo trajnostno rast. Vendar pa je uporaba velikih količin nevarnih kemikalij neizogibna v nekaterih industrijskih sektorjih, ki so ključnega pomena za sodobno industrializirano družbo. Za zmanjšanje teh tveganj so potrebni ukrepi za preprečevanje večjih nesreč ter za zagotavljanje ustrezne pripravljenosti in odzivanja, če se nesreče vseeno zgodijo.

V Evropi je katastrofalna nesreča v italijanskem mestu Seveso leta 1976 spodbudila sprejetje zakonodaje o preprečevanju in nadzoru takšnih nesreč. Tako imenovana direktiva Seveso (Direktiva 82/501/EGS) je bila pozneje spremenjena glede na izkušnje, pridobljene v poznejših nesrečah, kot so Bhopal, Toulouse ali Enschede, kar je privedlo do direktive Seveso II (Direktiva 96/82/ES). Leta 2012 je bila sprejeta direktiva Seveso-III (Direktiva 2012/18/EU), ki je med drugim upoštevala spremembe zakonodaje Unije o razvrščanju kemikalij in večje pravice državljanov do dostopa do informacij in sodnega varstva.

_________________________________________

Primeri “Seveso” nesreč:

Nesreča v kemijski tovarni v Seveso, Italija, leta 1976, pri 447 ljudeh kožne bolezni, zaradi tveganja prirojenih napak se je 26 nosečnic po posvetovanju odločilo za splav, 3.300 mrtvih živali, predstavitev v Wikipediji na tej povezavi

Nesreča v tovarni pesticidov v Bhopalu, Indija – Madja Pradeš,  leta 1984, ocene od 3.800 do 15.000 smrtnih žrtev, 558.125 poškodb, vključno z 38.478 začasnimi in delnimi ter 3.900 s hudimi in trajnimi poškodbami; predstavitev v Wikipediji na tej povezavi

Nesreča v nuklearki Černobil, leta 1986, Ukrajina (in Belorusija, kjer se je odložilo 60 % radioaktivnega prahu), 100 neposrednih žrtev, več kot 1000 ljudi je pozneje umrlo zaradi sevanja, evakuacija in preselitev približno 300.000 ljudi. Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 1998 pa je naštelo 212 mrtvih izmed 72.000 “likvidatorjev” (od približno 600.000).  Toda poročilo Združenih narodov iz leta 2005 navaja 56 neposrednih smrti (47 delavcev ob nesreči in 9 otrok z rakom ščitnice), ocenjeno pa je, da naj bi umrlo do 9000 ljudi zaradi dolgotrajnih bolezni, povezanih z nesrečo.; predstavitev v Wikipediji na tej povezavi

Eksplozija v skladišču ognjemetov v mestu Enschede, Overijssel, Nizozemska, leta 2000, umrlo 23 ljudi – vključno s štirimi gasilci, skoraj 1000 ranjenih, uničenih 400 domov in poškodovanih 1500 zgradb; predstavitev v Wikipediji na tej povezavi

Eksplozija kemične tovarne v Toulouse, Francija, leta 2001, 29 smrtnih žrtev, 2500 huje ranjenih in 8000 lažje ranjenih, predstavitev v Wikipediji na tej povezavi

Požar zbranih nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in industrije v podjetju Kemis Vrhnika, Slovenija, 15. 5. 2017, enajst oseb so evakuirali in jih začasno namestili pri sorodnikih, dva gasilca sta potrebovala zdravniško pomoč, potok Tojnica je bil po navedbah ribičev mrtev (Kemis je v nadaljevanju izvedel sanacijo 500 metrov struge), dim se je širil na avtocesto, a v prometu ni bilo večjih težav. Prebivalce na širšem območju se je pozivalo, naj ostanejo doma in zaprejo okna in vrata. NIJZ je ljudem priporočil naj zavržejo s sajami in drugače onesnažene vrtnine in kmetijske pridelke. Organizirala se je civilna iniciativa za preselitev Kemisa iz naselja. Na intervenciji sodelovalo 256 gasilcev, na zdravstveni primarni triaži 27 oseb, 24 policistov ter 5 oseb službe za podporo. Aktiviran je bil tudi celoten štab Civilne zaščite Vrhnika. Glej: Poročilo o analizah stanja voda, tal in zraka po požaru v podjetju Kemis na Vrhniki, Agencija RS za okolje na tej povezavi

Eksplozija v pretakališču kemikalij Melamin Kočevje, Slovenija, 12. 5. 2022: Zaradi  posledic dogodka je skupno umrlo 7 oseb in sicer je 5 oseb umrlo na kraju  (trije  državljani Slovenije in dva Bosne in Hercegovine), dve osebi pa  čez  nekaj  dni  na  zdravljenju  v  Kliničnem  centru  Ljubljana (drž. Slovenije in Makedonije). Lažje poškodovanih je bilo tudi 32 oseb, ki so se takrat  nahajale  v  neposredni  okolici objekta. Te osebe so utrpele lažje opekline  oziroma  so  bile  sprejete v zdravniško oskrbo zaradi vdihavanja ogljikovega  monoksida. Nastala pa je tudi večja premoženjska škoda tako na območju  tovarne  kot  v  okolici  na  raznih  objektih  in vozilih. Skupna ocenjena materialna škoda po nestrokovni oceni presega 37 milijonov evrov. Gasilci so preprečili dodatno eksplozijo rezervoarja z metanolom, ki bi baje zravnala pol Kočevja. Evakuacija bližnje ulice, o kateri se je odločalo, ni bila izvedena. Prekinitev proizvodnje v Melaminu – po ocenah potrebno 1,5 leta do ponovnega zagona v celoti. V Kočevju se je organizirala civilna iniciativa za preselitev Melamina iz Kočevja. Začasno odsvetovana uporaba vode iz nekaterih vodovodnih sistemov zaradi možnosti zatekanja onesnaževal iz tovarne Melamin prek rek Rinža oziroma Bilpa v vire pitne vode. Na intervenciji je sodelovalo približno 150 gasilcev, aktiviranih pa je bilo več kot 15 gasilskih društev. Pri intervenciji so sodelovali tudi pripadniki Slovenske vojske, ki so nudili logistično podporo s termovizijo na dronih.; Glej: E-novica ZSSS št. 21/2022 (13. 5. 2022): Šest mrtvih v eksploziji v Melamin Kočevje, in pobuda ZSSS za dopolnitev predpisov 22. 11. 2022 in 19/2023 e-novica ZSSS (6. 5. 2023): Pomanjkljivo ocenjevanje nevarnosti vzrok eksplozije 12. 5. 2022 v Melamin Kočevje

Izpust kromovega trioksida v okolje iz galvane Unior Zreče, Slovenija, 26. 10. 2022, prijavljene poškodbe na 460 avtomobilih, parkiranih v okolici, zdravstvenih posledic zaenkrat baje niso zabeležili. Krom VI je genotoksična kancerogena snov, ki povzroča poškodbe genskega zapisa, in pri katerem varen prag ne obstaja in ima torej lahko učinke na zdravje pri kateri koli koncentraciji. Okoliško prebivalstvo je bilo o izpustu obveščeno šele po 20 dneh, ker vodstvo obrata na telefonsko številko 112 ni takoj obvestilo Centra za obveščanje RS – CORS, ki je zadolžen za obveščanje javnosti. (Unior se je javnosti zaradi tega opravičil in obžaloval.) Obvestili so zgolj IRSOP, ki pa je nadzor izvedel šele 17. 11. 2022.; Glej: Iz Uniorja ušla manjša koncentracija kromovega trioksida, obveščen le okoljski inšpektorat, objave v medijih oktober/november 2022 in odgovor IRSOP o inšpekcijskem nadzoru z dne 22. 11. 2022, pobuda ZSSS za dopolnitev predpisov 22. 11. 2022

_________________________________________

Inšpekcijski nadzor:

Inšpektorat RS za okolje in energijo je od marca 2023 organ v sestavi Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Njihova poglavitna naloga je izvajanje nadzora nad spoštovanjem in izvrševanjem okoljske zakonodaje ter predpisov s področja elektroenergetike in strojne energetike ter izvajanje upravnih in strokovnih nalog na področju čezmejnega pošiljanja odpadkov, z izjemo radioaktivnih odpadkov.

Inšpekcija za okolje: Inšpektorji za okolje opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora nad spoštovanjem in izvajanjem nekaj sto predpisov, ki urejajo področje varstva okolja, izvajanja dimnikarskih storitev ter ravnanjem z gensko spremenjenimi organizmi

Zakon o varstvu okolja določa, da je treba za obrate večjega tveganja za okolje (SEVESO), za zavezance za ravnanje z odpadki ter za naprave, ki povzročajo onesnaževanje večjega obsega (zavezanci IED), zagotavljati redni nadzor. Vsako leto izdelajo načrt dela s seznamom inšpekcijskih zavezancev, ki so predmet inšpekcijskega nadzora v tekočem letu.

Nadzori v obratih SEVESO: V skupino ‘SEVESO’ obratov se šteje obrate, ki imajo v svoje obratovanje vključene nevarne snovi, zaradi katerih se na podlagi meril, določenih v predpisih, uvrstijo med obrate manjšega tveganja za okolje ali obrate večjega tveganja za okolje. Zakon o varstvu okolja določa, da se redni inšpekcijski nadzor v obratih večjega tveganja za okolje izvaja enkrat na leto, nadzor obratov manjšega tveganja za okolje pa enkrat na tri leta. Pri pregledu lahko po potrebi sodelujejo tudi inšpektorji, ki nadzirajo obrate tveganja po drugih predpisih (iz Inšpektorata RS za delo, Urada RS za kemikalije, Inšpektorata RS za notranje zadeve, Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ali Inšpektorata RS za infrastrukturo). Za nadzor teh obratov na inšpektoratu vsako leto pripravijo načrt nadzorov v skladu s katerim izvajamo redne nadzore ‘SEVESO’ obratov. Vir: spletna stran IRSOP

Letna poročila o izvedenih nadzorih v obratih večjega ali manjšega tveganja za okolje – SEVESO poročila

_________________________________________

Slovenski register obratov SEVESO (obrati manjšega in večjega tveganja za okolje):

Na tej povezavi

HAZOP standard ali študija nevarnosti in operativnosti je sistematičen način za ugotavljanje možnih tveganj v delovnem procesu. Pri tem pristopu se postopek razčleni na korake in vsaka sprememba v delovnih parametrih se upošteva za vsak korak, da bi ugotovili, kaj bi lahko v teku projekta potencialno šlo narobe. HAZOP standard se pogosto uporablja pri kompleksnejših konstrukcijah, kjer so tveganja za napake že sama po sebi velika. Vir: BUREAU VERITAS

_________________________________________

Predpisi:

Direktiva Seveso III: DIREKTIVA 2012/18/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES

Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic  – Izvedba direktive Seveso III

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN)

Zakon o varstvu okolja (ZVO-2)

 

Back to Top

Gospodarske spodbude za vlaganje v varnost in zdravje pri delu

On 28. oktobra, 2022   /   elementi sistema varnosti in zdravja pri delu, gospodarske spodbude  

Gospodarske spodbude za vlaganje v varnost in zdravje pri delu

 

 

Legenda glavnih vzrokov stroškov v zvezi s poklicnim zdravjem v EU:

zeleno = rak

rumeno = mišično-kostna obolenja

oranžno = ožilje

rjavo = poškodbe

modro = ostalo

Glej tudi: Obvezno zavarovanje

 

Dojemanje varnosti in zdravja pri delu zgolj kot strošek brez upoštevanja njune dodane vrednosti tako za posel delodajalca kot za delavca in družbo v celoti, je kratkovidno. Številne mednarodne raziskave so dokazale dvo- do štirikratno gospodarsko korist vsakega v varnost in  zdravje investiranega evra.

Pomanjkljivost slovenskega sistema varnosti in zdravja pri delu je, da nima gospodarskih spodbud/nagrad za delodajalce, ki vlagajo v varnost in zdravje pri delu. Prispevne stopnje delodajalca za zdravstveno in invalidsko zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni so namreč enotne za vse slovenske delodajalce ne glede na pogostnost poklicnih zdravstvenih okvar zaposlenih delavcev. V državah EU z razvitim sistemom gospodarskih spodbud imajo posebne poklicne zavarovalnice z diferenciranimi prispevnimi stopnjami za ekonomsko nagrajevanje in kaznovanje delodajalcev glede na poklicno obolevanje zaposlenih delavcev.

Država pa lahko daje tudi druge gospodarske spodbude delodajalcem, ki jim olajšajo odločitev za vlaganje v varnost in zdravje pri delu svojih zaposlenih (davčne olajšave ipd.).

__________________________________________

Raziskave:

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) je objavila ocene stroškov smrtnih in ostalih poklicnih nezgod in bolezni v Evropi, ki kažejo, kolikšen delež stroška zaradi poškodb pri delu in poklicnih bolezni neodgovorni delodajalec zvrne na družbo in delavca samega. Delodajalec sam (odvisno od posamezne države in njenega sistema) nosi zgolj 20 % stroškov, družba do 20 %, delavec in njegova družina pa od 60 % do 80 % (upošteva se tudi poslabšana kvaliteta življenja in znižan dohodek).

Glej: 40/2019 e-novica ZSSS (23.8.2019): Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je objavila ocene stroškov smrtnih in ostalih poklicnih nezgod in bolezni v Evropi

__________________________________________

Orodja: Stroški za družbo zaradi poškodb in bolezni pri delu

S tem orodjem za prikaz podatkov so predstavljeni glavni izsledki projekta, ki so ga izvedli Mednarodna organizacija dela (MOD), finsko Ministrstvo za socialne zadeve in zdravje, finski Inštitut za zdravje pri delu, Inštitut za varnost in zdravje pri delu (WSH) v Singapurju,, Mednarodna komisija za zdravje pri delu (ICOH) in agencija EU-OSHA, da bi razvili svetovne ocene poškodb in bolezni, povezanih z delom. Statistični podatki temeljijo na tistih, ki so na voljo na mednarodni ravni, in se v glavnem opirajo na podatkovne vire Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in MOD.

Pri izračunu so bila za merjenje zdravja pri poklicnih poškodbah in boleznih, povezanih z delom, uporabljena leta življenja, izgubljena zaradi bolezni, invalidnosti ali prezgodnje smrti. Te ocene so bile predstavljene v sodelovanju z MOD na XXI. svetovnem kongresu o varnosti in zdravju pri delu v Singapurju septembra 2017.

Orodje je dostopna vizualna predstavitev podatkov o tem, kolikšne stroške pomenijo poškodbe in bolezni, povezane z delom, za družbo, in pokriva vse dele sveta, hkrati pa nudi podrobnejše podatke na ravni držav članic EU. Stroški za družbo so prikazani v denarni obliki in kot odstotni delež bruto domačega proizvoda (BDP). Poleg tega je predstavljena tudi porazdelitev let življenja, izgubljenih zaradi bolezni, invalidnosti ali prezgodnje smrti, glede na glavne vzroke, povezane z delom (rak, bolezni obtočil, kostno-mišična obolenja in poškodbe).

Na voljo sta tudi glosar pogosto uporabljenih izrazov in podroben opis metodologije raziskave.

Dostop do orodja za prikaz

__________________________________________

Več na naslednjih povezavah:

Arhiv stališč ZSSS na tej povezavi

O gospodarskih spodbudah v EU na spletni strani EU OSHA

Stroški za družbo zaradi poškodb in bolezni pri delu – vrednost varnosti in zdravja pri delu za družbo, infografika EU OSHA

Globalno poročilo WHO in ILO iz septembra 2021 o bremenu bolezni in poškodb, povezanih z delom, za obdobje 2000-2016 (v angleščini) na tej povezavi

Back to Top

Spletna stran Melamina o izrednem dogodku 12. 5. 2022 in sanaciji

On 19. septembra, 2022   /   Nezgode pri delu / poškodbe pri delu, Uncategorized  

Spletna stran Melamina o izrednem dogodku 12. 5. 2022 in sanaciji

Spletna stran Melamin Izredni dogodek – Melamin – Izredni Dogodek

Povzeto 19. 9. 2022

Pojasnilo: Besedilo v rdeči barvi so poudarki ZSSS in ne Melamina.

IZREDNI DOGODEK

Dne 12.5.2022. je na območju tovarne Melamin d. d. Kočevje prišlo do delovne nesreče, to je do dogodka dogodka višje sile, in sicer je ob 8:37 zjutraj prišlo do eksplozije in požara. Dogodka nismo pričakovali smo pa nemudoma pričeli izvajati vse potrebne aktivnosti za zagotovitev varnosti zaposlenih, preprečitev ekološke škode in zaustavitev požara ter s tem preprečitev nadaljnje materialne škode. V naši tovarni imamo sprejete vse zahtevane in ustrezne varnostne ukrepe ter pridobljene vse zahtevane varnostne certifikate. Glede na navedeno se dogodku tudi nismo mogli izogniti ali ga odvrniti.

Ta dogodek je podjetju poleg nenadomestljivih človeških izgub povzročil tudi veliko materialno škodo, nadaljnja škoda pa bo nastala zaradi trenutno onemogočene proizvodnje.

V podjetju smo takoj pričeli izvajati vse potrebne aktivnosti za odpravo posledic dogodka , izvajati sanacijo škode vse skupaj za čim prejšnjo ponovno vzpostavitev proizvodnje.

Koliko časa bo potrebnega za sanacijo in ponovno vzpostavitev proizvodnje je težko natančno napovedati, vendar so naše grobe ocene glede tega sledeče:

Najprej načrtujemo zagon kotlovnice na biomaso ter proizvodnjo v programski enoti Obutvena industrija, v roku približno meseca in pol pa tudi vzpostavitev proizvodnje v programski enoti Lesna industrija ter proizvodnje klejiv v programski enoti Kemična industrija. Deluje pa že linija za proizvodnjo sipkih materialov za gumarsko industrijo.

V preostalem delu se najprej pričakuje zagon reaktorjev R-1 in R-2 za proizvodnjo melaminskih smol, saj sta imela ta dva reaktorja tudi ločene procesne računalniške sisteme, ki niso bili poškodovani. Za delovanje teh dveh reaktorjev je potrebno popraviti potrebno infrastrukturo.

Načrtujemo, da bomo v obdobju 3-9 mesecev vzpostavili približno 30% proizvodnje, vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred dogodkom, pa bi bilo po naših načrtih lahko postopoma doseženo v roku 12-18 mesecev.

Škoda, ki je in še bo nastala zaradi nesreče, je zelo velika, saj obsega materialno škodo, stroške sanacije, popravila, investicije, čiščenje in odvoz odpadkov, plače in škode povzročene tretjim. Zaradi izpada prihodkov bo v tem času nastala izguba poslovanja.

Grob obseg škode trenutno ocenjujemo na približno 37 mio EUR. V tej fazi seveda še ni bilo mogoče ugotoviti vseh posledic dogodka in natančno opredeliti vse nastale škode, zato je precej verjetno, da bo končni znesek višji.

______________

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 03. 06. DO 10.6.2022

VARSTVO OKOLJA

METEORNE VODE

  • Vse meteorne vode iz »rdeče« cone se še vedno zbirajo na lokaciji obrata, meteorne vode izven vplivnega območja nesreče se odvajajo v fekalno kanalizacijo. Postavljen je bil sistem monitoringa zajetih meteronih vod. Skladno z rezultati meritev s strani akreditiranega laboratorija (NLZOH) se bodo izvajali tudi ukrepi ter komunikacija z ARSO.

PITNA VODA

  • Ponovljene meritve so potrdile, da v nobenem od merjenih zajetij pitne vode ni bilo zaznanih snovi povezanih z nesrečo, zato je NIJZ ukinil prepoved uporabe pitne vode na vseh zajetij tako za osebno higieno kakor tudi za uživanje. Hydrovod nadaljuje s programom monitoringa.

ZEMLJA

  • Neuradni rezultati meritev vzorcev zemlje, ki so bili vzeti pred nesrečo in 12 vzorcev vzetih po nesreči (12. in 13.5.2022) vzorčenih na različnih oddaljenostih od mesta nesreče (od 70 m do več kot 1000 m) kažejo da v nobenem od vzorcev zemlje niso bile detektirane snovi ki bi lahko bile posledica nesreče (epiklorhidrin, dietilentriamin in formaldehid). Na osnovi neuradnih podatkov ocenjujemo, da posledice nesreče nimajo vpliva na kvaliteto zemlje. Po potrditvi programa monitoringa s strani ARSO bodo rezultati postali uradni in bodo objavljeni.

 

VARSTVO PRED NESREČAMI

POŽARNO VARSTVO

  • Intenzivno se izvajajo aktivnosti povezane z vzpostavitvijo normalnega delovanja procesnih in varnostih krmilnih sistemov – Honeywell Safety Manager. V tem tednu smo imeli na lokaciji obisk  vodstva Honeywell Europe, ki so zagotovili popolno podporo pri vzpostavitvi procesnih in varnostnih sistemov. V tem tednu smo skupaj s strokovnjaki Honeywell vzpostavili vse procesne in varnostne sisteme za kotlovnico na biomaso, kjer se bo sedaj lahko ponovno vzpostavitvilo normalno obratovanje.

NEVARNE SNOVI NA LOKACIJI NESREČE

  • Z lokacije nesreče so bile odstranjene vse vnetljive snovi ter že več kot 95% drugih nevarnih snovi. Z odvozi se bo nadaljevalo do popolne odstranitve vseh nevarnih snovi z lokacije nesreče. Ocenjuje se, da bodo vse nevarne snovi v celoti odstranjene z lokacije v roku 3 tednov oz. do konca meseca junija.

DEKONTAMINACIJA OBMOČJA

  • Dekontaminacija območja nesreče se redno izvaja. Po trenutnih ocenah bo »rdeča cona« ukinjena v roku 3 tednov oz. do konca meseca junija, ko bodo iz lokacije odstranjene vse nevarne snovi in ko bo zaključeno odstranjevanje poškodovane opreme in v celoti izvedena dekontaminacija te cone.

ODSTRANJEVANJE POŠKODOVANE OPREME

  • Z lokacije se odstranjuje poškodovana oprema (cevovodi, rezervoarji in ostala oprema). Do sedaj je bilo že odstranjeno cca. 50% poškodovane opreme. Odstranjevanje poškodovane opreme se iz »rdeče cone« izvaja strojno in z dvigali. Pretežni del opreme se na lokaciji sprazni, dekontaminira in po kosih odpelje pooblaščenemu predelovalcu. Poškodovana oprema, ki je ni možno dekontaminirati, se odstranjuje kot nevaren odpadek s strani pooblaščenega zunanjega izvajalca.
  • Z odstranjevanjem poškodovane opreme se bo nadaljevalo dokler z lokacije nesreče ne bo odstranjena vsa poškodovana oprema. Ocenjujemo, da bo ta faza zaključena v roku 3 tednov oz. do konca meseca junija.

NOVA LOKACIJA

  • V tem tednu smo dobili podporo MGRT pri aktivnostih povezanih z novo lokacijo za preselitev dela proizvodnje. MGRT se je zavezal da bo koordinator medresorske skupine vlade pri postopkih umeščanja nove industrijske cone v prostor ter pri pridobivanju dovoljenj, ki bodo potrebna za selitev dela proizvodnje. Predpogoj za začetek aktivnosti je usklajen predlog podjetja Melamin in lokalne skupnosti za novo industrijsko cono.

 

13.6.2022
Igor Mihelič
Peter Maležič

 2 OS-komisija 13.6.2022 (118.5 KiB)

__________________________________________________

POTEK SANACIJE

  • Zakaj se je zgodil izredni dogodek?

Preiskava, ki jo izvajata posebna skupina, ki smo jo oblikovali v podjetju in tudi policija, še poteka, zato vse podrobnosti še niso znane.
Do sedaj pridobljene informacije kažejo, da je Izredni dogodek povzročil človeški faktor pri pretakanju kemikalij. V rezervoar z epiklorhidrinom se je pomotoma pretočilo pošiljko druge kemikalije, dietilentriamina. Gre za izrazito nekompatibilni kemikaliji, ob stiku katerih nastane močna in hitra eksotermna reakcija, ki z naraščanjem temperature sama sebe še pospešuje in hitro povzroči eksplozijo.

 

  • Kako poteka sistem prečrpavanja nevarnih snovi?

Sistem prečrpavanja surovin ja narejen po zgledu podobnih podjetij v Evropi, ki v svoji proizvodnji uporabljajo z epiklorhidrin in dietilentriamin. Snovi dobavljamo v ladijskih ISO bulk kontejnerjih ali avtocisternah, ki veljata za najbolj varen način transporta. Snovi pa iz njih prečrpavamo preko zaprtega sistema, zato da delavci niso izpostavljeni tem snovem. Že pred leti smo uvedli tudi zaprt sistem jemanja vzorcev, ki se opravi med pretakanjem, kar še dodatno zmanjšuje možnost izrednega dogodka. Izpostavljenost ljudi med postopkom prečrpavanja je tako na zelo nizki ravni.

 

  • Kakšni so bili prvi ukrepi po izrednem dogodku?

V podjetju si vseskozi prizadevamo za doseganje najvišje možne stopnje varnosti. Za primer izrednih dogodkov imamo izdelan načrt zaščite in reševanja. Na podlagi tega načrta smo v preteklosti izvajali redne simulacijske vaje z gasilci in občinskim štabom civilne zaščite. Aktivirali smo ga tudi v primeru Izrednega dogodka ter tako preprečili še večjo škodo. Gasilci in druge pristojne službe so bili na prizorišču v petih minutah. Za njihovo požrtvovalnost in odzivnost se jim iskreno zahvaljujemo.

V drugi fazi ukrepov po izrednem dogodku smo v skladu z določili našega načrta zaščite in reševanja ustanovili tudi strokovno komisijo za preiskavo izrednega dogodka, ki jo poleg zaposlenih v podjetju sestavljajo še člani Inštituta Jožef Štefan in SIQ inštituta. Pripravili bodo analizo na podlagi katere bodo izdali priporočila, da se podobni izredni dogodki ne bi ponovili.

Izredni dogodek preiskuje tudi policija v sodelovanju s pristojnimi organi. V preiskavi tvorno sodelujemo.

V dneh po Izrednem dogodku smo takoj začeli z odstranjevanjem nevarnih snovi ter poškodovane infrastrukture, pristojne službe pa so začele z analizami onesnaženosti tal in bližnjih vodnih virov.

 

  • So bili ob izrednem dogodku onesnaženi bližnji vodni viri in tla?

Rezultati merjenja kakovosti okoliških vodnih virov, ki jih je opravila Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), so po dveh serijah analiz pod mejo določljivosti, kar pomeni, da prekomernega vpliva na vodne vire ni bilo.

Zaradi možnosti prenosa sicer manjše količine onesnaževal v reki Rinži je Nacionalni inštitut za javno zdravje izdal preventivni ukrep, da vodni viri južno od Kočevja niso primerni za pitje. Na osnovi meritev, ki niso pokazale prenosa onesnaženja, se je ukrep umaknil.

Povezava: Obvestila Hydrovod d.o.o.

Rezultati merjenja vplivov na tla, ki jih je opravil Inštitut TALUM prav tako kažejo, da zaradi izrednega dogodka ni prišlo do prekomernega onesnaženja tal s snovmi, ki so bile prisotne v izrednem dogodku.

Povezava: Analiza zemlje

Nacionalni inštitut za javno zdravje pa je prebivalcem v bližini predlagal  še čiščenje vseh površin, ki jih je dosegel dim in priporočal naj se vrtnine z območij, ki so bile izpostavljene dimu, zavržejo.

 

  • Lahko zainteresirana javnost spremlja sanacijo podjetja?

Da. V sodelovanju z občino Kočevje je bila ustanovljena posebna mešana komisija, ki je zadolžena za stalno spremljanje sanacije podjetja.

Komisijo vodi načelnik štaba občinske civilne zaščite Antun Gašparac, sestavljajo pa jo še:

  • Predstavniki občine Kočevje: Lili Štefanič in Jasmina Oberstar
  • Člani občinskega sveta: Tina Kotnik in Luka Bubnjič
  • Predstavniki civilnih iniciativ in zainteresirane javnosti: Rudolf Baloh, Melita Madžar, Petra Šolar
  • predstavniki Melamina: Igor Mihelič in Peter Maležič

Komisija se je že seznanila s prvim poročilom o poteku sanacije. Zaenkrat je bilo odstranjenih 30% poškodovanih delov proizvodnje in več kot 90% nevarnih snovi. Predstavnik podjetja komisiji tedensko dostavi poročilo o napredku sanacije.

 

  • Kaj bo s škodo, ki jo je izredni dogodek povzročil na okoliških objektih?

Takoj po izrednem dogodku smo odprli kontaktno točko pri Zavarovalnici Sava, kamor so lahko lastniki objektov, na katerih je izredni dogodek povzročila škodo, to prijavili in si s tem zagotovili povračilo za povzročeno škodo.

 

  • Je infrastruktura podjetja še primerna za varno delo in nadaljnje poslovanje?

Velika večina proizvodnje, njeni glavni objekti, niso bili huje poškodovani in so varni za opravljanje dela.

Poškodovane dele bomo obnovili, sanacijo podjetja je na izredni seji z glasovanjem potrdil tudi občinski svet občine Kočevje.

Glavni finančni vir obnove bodo zavarovalnine in lastni viri, smo pa tudi v postopku pridobitve finančnih virov preko programov državnih pomoči.

 

  • Kdaj bo proizvodnja spet stekla v celoti?

Do konca leta 2022 želimo zagnati 60% zmogljivosti, v celoti pa želimo proizvodnjo zagnati do konca leta 2023, Trenutno že obratujeta kotlovnica in enota obutvene industrije. Po popravilu parovoda, ki bo zaključen predvidoma sredi julija, bosta začeli obratovati enota lesne industrije in del enote kemijske industrije.

 

  • Kaj bo z zaposlenimi v vmesnem obdobju?

V dneh po izrednem dogodku smo sklicali sestanek s svetom delavcev. Dogovorili smo se, da bodo delavcem, ki delajo naslednjih 6 mesecev izplačane polne plače, delavci na čakanju pa so upravičeni do 80 % svoje plače. Plače za mesec april so bile izplačane že dan po izrednem dogodku. Tudi majska plača je bila izplačana v rednem roku. Trenutno na lokaciji dela cca. 140 delavcev, 17 jih na čakanju. Ostali zaposleni so na dopustu ali koristijo urne kompenzacije.

 

  • Razmišljate o novi lokaciji proizvodnje?

Na novo lokacijo  bi bilo kratkoročno smiselno preseliti del proizvodnje, ki proizvaja PAE smolo in  vsebuje epiklorhidrin. Na ta način bi fizično ločili snovi, ki sta prišli v stik ob izrednem dogodku in povzročili eksplozijo. Ta del proizvodnje bi lahko preselili v roku treh let, ob predpostavki, da bomo pravočasno dobili vsa okoljevarstvena in gradbena dovoljenja. Pri izbiri nove lokacije in pridobivanju dovoljenj želimo tvorno sodelovati z občino Kočevje, okoliškimi občinami, Ministrstvom za okolje in prostor in zainteresirano javnostjo. Podporo za pohitritev postopkov so že izrazili na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vsekakor pa je potrebno poudariti, da bi 3 letna odsotnost iz trga pomenila verjeten izpad nakupnih portfeljev kupcev tako, da bi ta preselitev terjala ponovno oceno ekonomičnosti projekta.

Ocenjujemo, da bi za selitev celotne proizvodnje, ki bi v vsakem primeru morala biti postopna, potrebovali najmanj 10 let, investicija pa bi presegla 250 milijonov evrov.

__________________________________________________________

ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI

  • Kako je v Melaminu še poskrbljeno za varnost ljudi in okolja?

Imamo SEVESO okoljevarstveno dovoljenje ter opravljeni certifikacijski presoji ISO 9001 in 14000, ki sta najvišja možna certifikata na področju zagotavljanja varnosti v kemijskih obratih. Naši inženirji in tehnologi so aktivni udeleženci Šole procesne varnosti, ki jo organizira Združenje kemijske industrije in skrbi za izboljševanje varnostne politike ter varnostnih mehanizmov. Vsi zaposleni pa se udeležujemo še drugih izobraževanj s tega področja, tudi v tujini.

Javnost pa s Poročili o odgovornem ravnanju (POR), h pripravi katerih smo zavezani, redno obveščamo o vseh svojih dejavnostih in vplivih na okolje. Novice in obvestila lahko spremljate TUKAJ.

 

  • Je infrastruktura podjetja še primerna za varno delo in nadaljnje poslovanje?

Velika večina proizvodnje, njeni glavni objekti, niso bili huje poškodovani in so varni za opravljanje dela.

Poškodovane dele bomo obnovili, sanacijo podjetja pa je na izredni seji z glasovanjem potrdil tudi občinski svet občine Kočevje.

Glavni finančni vir obnove bodo zavarovalnine, preverjamo pa tudi možnost državne pomoči, za kar so že bili storjeni prvi koraki. Prav tako imamo podporo državnih institucij. Že iz časov pred izrednim dogodkom imamo odobrenih 1,8 milijona evrov za modernizacijo podjetja, z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo pa potekajo pogovori o možnosti, da bi se ta sredstva zdaj namenila za sanacijo.

 

  • Kakšni so izpusti podjetja in kaj počnete za njihovo zmanjševanje?

Izpuste CO2 smo v zadnjih letih zmanjšali za skoraj 90 %, in sicer z uvedbo kotlovnice na biomaso in posledično opustitvijo uporabe mazuta. Sekance dobimo od lokalnih pridelovalcev iz kočevskih gozdov in tako poskrbimo, da zaslužek ostane v regiji. Obenem  smo bistveno znižali tudi emisije prahu in žveplovih oksidov. Vse odduhe, ki nastajajo v proizvodnji, pa so speljane v kotlovnico. Imamo še lastno čistilno napravo, ki predela odpadne vode iz proizvodnje, že preden gredo na mestno čistilno napravo. Vse emisije so torej dobro obvladane in redno v okviru predpisanih vrednosti.

 

  • Kakšna je finančna stabilnost podjetja?

Podjetje je pred izrednim dogodkom dobro in stabilno poslovalo. Ravno dobro in preudarno poslovanje v preteklih letih pa nam sedaj omogoča hitro sanacijo poslovanja po izrednem dogodku. Ob tem računamo tudi na pomoč države, o čemer potekajo pogovori, treba pa je poudariti, da mora določene oblike državne pomoči najprej odobriti Evropska komisija.

Naš osnovi cilj je obnovitev infrastrukture in s tem ohranitev vseh 220 delovnih mest, ki jih Melamin zagotavlja družinam v Kočevju in okolici.

Povprečna bruto plača v podjetju znaša 2.400 evrov. Gre za kakovostna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

________________________________________________________

ARHIV: NOVICE O NESREČI

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 3.9. DO 8.9.2022

september 16, 2022

VARSTVO OKOLJA

METEORNE VODE

  • Ni sprememb od zadnjega poročanja. Meteorne vode se po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode iz lovilnih sistemov cisternskega skladišča in cestnega pretakališča ob obratu Smole II se zbirajo na lokaciji obrata. Na meteorni kanalizaciji ki povezuje iztok Rudniškega jezera v Rinžo so bile ugotovljene poškodbe, ki niso posledica nesreče. Pred odprtjem lopute na odtoku jezera v Rinžo je predvidena sanacija ugotovljenih poškodb na kanalizaciji. Predviden rok za izvedbo sanacije meteronega kanala je konec septembra 2022.

PITNA VODA

  • Ni sprememb od zadnjega poročanja.

ZEMLJA

  • Ni sprememb od zadnjega poročanja. Po pregledu končnih rezultatov analize vzorcev zemlje, ki so bili vzeti pred nesrečo in po nesreči, lahko trdimo, da posledice nesreče niso imele vpliva na kvaliteto zemlje.
  • Pridobljena je bila analiza zemlje, ki je bila izkopana na brežini železniške proge v neposredni bližini lokacije nesreče. Ta zemlja je bila izkopana zaradi ureditve prostora za potrebe mehanizacije in dvigal v 1. fazi sanacije podjetja. Ta zemlja je od nesreče shranjena na lokaciji podjetja. Rezultati analize kažejo, da tudi ta zemlja ni onesnažena in je primerna za odlaganje kot številka odpadka 17 05 04 (zemljina in kamenje ki ne vsebuje nevarnih snovi).

 

VARSTVO PRED NESREČAMI

POŽARNO VARSTVO

  • Vsi pritipožarni sistemi v podjetju, ki niso bili uničeni, spet normalno obratujejo. Še vedno se izvaja stalna (24/7) požarna straža območja nesreče ter fizično varovanje celotne lokacije tovarne. Na lokacijah, kjer se je ponovno zagnala proizvodnja se izvaja ustrezen nivo protipožarne zaščite.

NEVARNE SNOVI NA LOKACIJI NESREČE

  • Ni sprememb od zadnjega poročanja. Zaradi ponovnega zagona dela tovarne je na lokaciji prisotna omejena količina nevarnih snovi. V podjetju načrtujemo postopno vzpostavitev vseh proizvodnih programov, razen izdelkov ki vsebujejo epiklorhidrin. Skladiščenje epiklorhdrina ter proizvodnja izdelkov, kjer se uporablja epiklorhidrin se bo predvidoma selila na novo lokacijo.

DEKONTAMINACIJA OBMOČJA

  • Dekontaminacija območja nesreče je bila v celoti izvedena.

REKONSTRUKCIJA TOVARNE

  • Na lokaciji se pospešeno nadaljujejo dela rekonstrukcije tovarne. V mesecu septembru je predviden zagon dveh reaktorskih linij (R-10 in R-11) ter destilacijskih kolon.

 

  • Trenutno v podjetju obratujejo:
    • Kotlovnica na biomaso (100%) in ostali energetski podporni sistemi
    • Čistilna naprava za odpadne vode
    • Čistilna naprava za odpadni zrak (vodni pralnik)
    • Obutvena industrija (100%)
    • Lesna industrija (100%)
    • Kemijska industrija (cca. 30%)
      • Reaktorska linija R9
      • Mešalnica Silomela (promotor adhezije za gumarsko industrijo)
      • Reaktorska linija R1
      • Reaktorska linija R2
      • Reaktorska linija KR-2 (pripravljena na začetek obratovanja)

 

NOVA LOKACIJA

  • V zvezi z novo lokacijo intenzivno tečejo predvidene aktivnosti. V mesecu septembru je predviden zaključek študije izbire najprimernejše lokacije.

 

12.9.2022
Igor Mihelič
Peter Maležič

__________________________________________

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 27.8. DO 2.9.2022

september 6, 2022

  VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Meteorne vode se po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode iz lovilnih sistemov cisternskega skladišča in cestnega pretakališča ob obratu Smole II se zbirajo na lokaciji obrata. Na meteorni kanalizaciji ki povezuje iztok Rudniškega jezera v Rinžo so bile ugotovljene poškodbe, ki niso posledica

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 20.8. DO 26.8.2022

avgust 31, 2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Meteorne vode se po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode iz lovilnih sistemov cisternskega skladišča in cestnega pretakališča ob obratu Smole II se zbirajo na lokaciji obrata. Na meteorni kanalizaciji ki povezuje iztok Rudniškega jezera v Rinžo so bile ugotovljene poškodbe, ki niso posledica nesreče.

preberite več ->

MELAMIN USPEŠNO ZAKLJUČIL PRVO FAZO SANACIJE PODJETJA

avgust 29, 2022

Podjetje Melamin je zaključilo s sanacijskimi deli in v želji po ohranitvi vseh delovnih mest nadaljuje z rekonstrukcijo podjetja. Trenutno v podjetju obratuje približno 25 % proizvodnje ter se izvaja varen in postopen zagon proizvodnih zmogljivosti. Ob tem na trenutni lokaciji zaradi zagotavljanja varnosti ne načrtujejo ponovne vzpostavitve dela proizvodnje, ki za svoje delovanje uporablja

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 16.7. DO 19.8.2022

avgust 23, 2022

V začetku avgusta je v podjetju potekal načrtovan letni remont. Od obdobja zadnjega poročanja se je zaradi letnih dopustov intenzivnost del na lokaciji ustrezno zmanjšala. Ponovni delni zagon tovarne je bil izveden 16.8.2022. VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Meteorne vode se po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Fekalna kanalizacija po izvedenem

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 8.7. DO 15.7.2022

julij 15, 2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Ni sprememb od zadnjega poročanja. Meteorne vode izven vplivnega območja nesreče se normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Fekalna kanalizacija po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov na lokaciji obrata spet normalno obratuje. Meterone vode iz prizadetega območja (bivša rdeča cona) se še vedno zbirajo na lokaciji obrata. Ravnanje z meteornimi vodami ter

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 1.7. DO 8.7.2022

julij 12, 2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Ni sprememb od zadnjega poročanja. Meteorne vode izven vplivnega območja nesreče se normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Fekalna kanalizacija po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov na lokaciji obrata spet normalno obratuje. Meterone vode iz t.i. rdeče cone se še vedno zbirajo na lokaciji obrata. Ravnanje z meteornimi vodami ter fekalnimi vodami

preberite več ->

____________________________________________________________

ARHIV: POROČILA SANACIJE

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 3.9. DO 8.9.2022

september 16, 2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Ni sprememb od zadnjega poročanja. Meteorne vode se po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode iz lovilnih sistemov cisternskega skladišča in cestnega pretakališča ob obratu Smole II se zbirajo na lokaciji obrata. Na meteorni kanalizaciji ki povezuje iztok Rudniškega jezera v Rinžo so bile ugotovljene

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 27.8. DO 2.9.2022

september 6, 2022

  VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Meteorne vode se po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode iz lovilnih sistemov cisternskega skladišča in cestnega pretakališča ob obratu Smole II se zbirajo na lokaciji obrata. Na meteorni kanalizaciji ki povezuje iztok Rudniškega jezera v Rinžo so bile ugotovljene poškodbe, ki niso posledica

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 20.8. DO 26.8.2022

avgust 31, 2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Meteorne vode se po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode iz lovilnih sistemov cisternskega skladišča in cestnega pretakališča ob obratu Smole II se zbirajo na lokaciji obrata. Na meteorni kanalizaciji ki povezuje iztok Rudniškega jezera v Rinžo so bile ugotovljene poškodbe, ki niso posledica nesreče.

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 16.7. DO 19.8.2022

avgust 23, 2022

V začetku avgusta je v podjetju potekal načrtovan letni remont. Od obdobja zadnjega poročanja se je zaradi letnih dopustov intenzivnost del na lokaciji ustrezno zmanjšala. Ponovni delni zagon tovarne je bil izveden 16.8.2022. VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Meteorne vode se po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Fekalna kanalizacija po izvedenem

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 8.7. DO 15.7.2022

julij 15, 2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Ni sprememb od zadnjega poročanja. Meteorne vode izven vplivnega območja nesreče se normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Fekalna kanalizacija po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov na lokaciji obrata spet normalno obratuje. Meterone vode iz prizadetega območja (bivša rdeča cona) se še vedno zbirajo na lokaciji obrata. Ravnanje z meteornimi vodami ter

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 1.7. DO 8.7.2022

julij 12, 2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Ni sprememb od zadnjega poročanja. Meteorne vode izven vplivnega območja nesreče se normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Fekalna kanalizacija po izvedenem čiščenju jaškov in kanalov na lokaciji obrata spet normalno obratuje. Meterone vode iz t.i. rdeče cone se še vedno zbirajo na lokaciji obrata. Ravnanje z meteornimi vodami ter fekalnimi vodami

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 24. 06. DO 1.7.2022

julij 4, 2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Meteorne vode iz izven vplivnega območja nesreče se ponovno spet normalno odvajajo v meteorno kanalizacijo. Vse meritve onesnaženosti vzorcev vode (NZLOH) na jaških te kanalizacije so pokazale, da meteorna voda ni onesnažena in je popolnoma primerna za izpust v meteorno kanalizacijo. Fekalna kanalizacija po izvedem čiščenju jažkov in kanalov na loakciji

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 17. 06. DO 24.6.2022

junij 27, 2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Ni sprememb od zadnjega poročanja. Vse meteorne vode iz »rdeče« cone se še vedno zbirajo na lokaciji obrata, meteorne vode izven vplivnega območja nesreče se odvajajo v fekalno kanalizacijo. Postavljen je bil sistem monitoringa zajetih meteronih vod. Skladno z rezultati meritev s strani akreditiranega laboratorija (NLZOH) se bodo izvajali tudi ukrepi

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 10. 06. DO 17.6.2022

junij 20, 2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Ni sprememb od zadnjega poročanja. Vse meteorne vode iz »rdeče« cone se še vedno zbirajo na lokaciji obrata, meteorne vode izven vplivnega območja nesreče se odvajajo v fekalno kanalizacijo. Postavljen je bil sistem monitoringa zajetih meteronih vod. Skladno z rezultati meritev s strani akreditiranega laboratorija (NLZOH) se bodo izvajali tudi ukrepi

preberite več ->

POVZETEK AKTIVNOSTI PRI SANACIJI MELAMIN D.D. KOČEVJE OD 03. 06. DO 10.6.2022

junij 13, 2022

VARSTVO OKOLJA METEORNE VODE Vse meteorne vode iz »rdeče« cone se še vedno zbirajo na lokaciji obrata, meteorne vode izven vplivnega območja nesreče se odvajajo v fekalno kanalizacijo. Postavljen je bil sistem monitoringa zajetih meteronih vod. Skladno z rezultati meritev s strani akreditiranega laboratorija (NLZOH) se bodo izvajali tudi ukrepi ter komunikacija z ARSO. PITNA

preberite več ->

________________________________________________________________

ANALIZA ZEMLJE

junij 10, 2022

Takoj po zaključeni intervenciji je pooblaščeni izvajalec monitoringa zemlje, TALUM Inštitut, raziskave materialov in okolja, d.o.o. pričel z vzorčenjem zemlje. Dne 12.5. in 13.5.2022 se je izvedlo vzorčevanje zemlje na 12 različnih lokacijah, ki se nahajajo na različnih oddaljenosti (od 70 m do več kot 1000 m od mesta nesreče).
Prejeli smo končne rezultate, ki potrjujejo neuradne,  da posledice nesreče nimajo vpliva na kvaliteto zemlje. Prilagamo komentar k rezultatom preiskave tal po okoljski nesreči, ki ga je pripravil izvajalec monitoringa.

 Komentar K Rezultatom Preiskave Tal Po Okoljski Nesreči V Melaminu 12.5.2022 (851.2 KiB)

Back to Top

Hramba dokumentacije

On 6. septembra, 2022   /   elementi sistema varnosti in zdravja pri delu  

Hramba dokumentacije

 

 

 

Podatke, kakršni so npr. izpostavljenost pri delu posamičnim nevarnim kemikalijam ali rezultati preventivnih zdravstvenih pregledov, je treba hraniti trajno, ker se nekatere posledice poklicnega dela pokažejo šele z daljšim zamikom. Takšne so npr. dolgoletne latentne dobe za nekatere poklicne bolezni – npr. azbestne poklicne bolezni tudi po več desetletjih. Podatki o uporabljenih nevarnih kemikalijah so prav tako lahko tudi po desetletjih pomembni za saniranje morebiti onesnaženega življenjskega okolja.

_______________________________________________________

61. člen ZVZD-1 določa:

Delodajalec hrani vso dokumentacijo po tem zakonu in podzakonskih aktih, zlasti pa dokumentacijo, ki se nanaša na:

  1. obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju;
  2. obdobne preglede in preizkuse delovne opreme;
  3. preglede in preizkuse osebne varovalne opreme;
  4. opravljeno usposabljanje za varno delo in preizkuse usposobljenosti;
  5. zdravstvene preglede delavcev;
  6. nezgode pri delu, kolektivne nezgode, nevarne pojave, ugotovljene poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom ter njihove vzroke;
  7. nevarne snovi, ki jih uporablja, če tako določajo posebni predpisi.

Delodajalec dokumentacijo trajno hrani . Delodajalec mora v primeru prenehanja predati  dokumentacijo Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, če ta zakon ali podzakonski akti ne določajo drugače.

Tolmačenje MDDSZ, 2012: Na kakšen način je potrebno trajno hraniti dokumentacijo iz 61. člena zakona o
varnosti in zdravju pri delu? Je potrebno hraniti zgolj evidence ali tudi vsa poročila, zapisnike ipd.? Na kakšen način je urejena predaja dokumentacije na inšpektorat v primeru prenehanja delodajalca? 

Odgovor MDDSZ: ZVZD-1 v 61. členu ne predpisuje delodajalcem vodenja evidenc, temveč trajno hranjenje dokumentacije. Odločitev o načinu hranjenja evidenc in njeni vsebini je torej prepuščena delodajalcem. Z dokumentacijo je treba ravnati skladno s predpisi o arhivskem in dokumentarnem gradivu ter mora biti predvsem zavarovana pred uničenjem. Hranjena mora biti tako, da je vedno na voljo inšpekciji dela ob njihovem pregledu. Postopek predaje dokumentacije na inšpektorat za delo v primeru prenehanja delodajalca ni predpisan. 

________________________________________________

Stališče ZSSS:

POMNI: Zaradi varstva osebnih podatkov dokumentacijo o osebnih rezultatih preventivnih zdravstvenih pregledov hrani izvajalec medicine dela in ne delodajalec.

Da se prepreči morebitna izguba je treba ključno delodajalčevo dokumentacijo (npr. o rezultatih obdobnih preiskav delovnega okolja in opreme, kateri delavci so bili izpostavljeni katerim nevarnim kemikalijam, o preventivnih zdravstvenih pregledih) hraniti na nacionalni ravni v digitalizirani obliki, 2021, na tej povezavi.

Back to Top

Humanizacija dela in ergonomija

On 3. septembra, 2022   /   elementi sistema varnosti in zdravja pri delu  

Humanizacija dela in ergonomija

   Mere človeka, Leonardo da Vinci (1452-1519)                      

Glej tudi

Obvezno zavarovanje

Strokovni delavec za varnost pri delu

Izvajalec medicine dela

Ročno premeščanje bremen in prisilne drže

Ranljive skupine delavcev

Delovni čas

Digitalizacija dela

____________________________________________________________

Temeljna načela

9. člen ZVZD-1 določa temeljna načela pri izvajanju ukrepov varnosti in zdravja pri delu:

  • izogibanje nevarnostim;
  • ocenjevanje tveganj;
  • obvladovanje nevarnosti pri viru;
  • prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine (humanizacija dela);
  • prilagajanje tehničnemu napredku;
  • nadomeščanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim;
  • razvijanje celovite varnostne politike, ki vključuje tehnologijo, organizacijo dela, delovne pogoje, medčloveške odnose ter dejavnike delovnega okolja;
  • dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi;
  • dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem.

____________________________________________________________

Obvladovanje nevarnosti pri viru

Hrup, ki ga povzroča stroj in ki okvari sluh, je mogoče obvladovati z osebno varovalno opremo ali pa stroj obdamo s protihrupnim oklepom, ki preprečuje, da se hrup razširja v delovni prostor. Oseba varovalna oprema je individualni ukrep, ki zaščiti zgolj posameznika, ki jo uporablja.  Protihrupni oklep pa je kolektivni ukrep, ki zaščiti vse osebe v prostoru in ne zgolj posameznika.

Osebna varovalna oprema je vedno obremenitev za delavca, saj povzroča neugodje (npr. oteženo dihanje, odrgnine, potenje). Kolektivni ukrepi so zato prioritetni in humanizirajo delo. Seveda isto načelo velja za vse biološke, kemijske, fizikalne pa tudi psihosocialne obremenitve na delovnem mestu.

Humanizacija = počlovečenje, človeku prijazna prilagoditev 

NASVET: Delavski zaupnik naj v postopkih ocenjevanja tveganja poda delodajalcu mnenje, naj se individualni ukrepi nadomestijo s kolektivnimi. Dolgoročno se bodo izkazali kot dobra naložba. 

____________________________________________________________

Prilagajanje dela posamezniku

ZVZD-1 med temeljna načela pri izvajanju ukrepov varnosti in zdravja pri delu tudi prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine (humanizacija dela).

Ocena tveganja velja za generično delovno mesto, na podlagi zdravstvenih omejitev, ki jih ugotovi izvajalec medicine dela, pa se naj delovno mesto prilagodi posameznim kategorijam delavcev (npr. glede na antropološke značilnosti žensk) in posameznemu delavcu (npr. preostali delovni zmožnosti invalida, višini delavca…).

Velja načelo: “Delovna sredstva se naj prilagajajo delavcu in ne obratno!”

____________________________________________________________

Prilagajanje tehničnemu napredku

 

Eno od temeljnih načel je tudi prilagajanje tehničnemu napredku, kar pomeni, da je delodajalec dolžan investirati v delovna sredstva skladno z razvojem tehnologije, ki upošteva napredek pri obvladovanju fizikalnih in kemijskih obremenitev pri delu. Zastarelo neergonomsko tehnologijo 20. stoletja je treba nadomestiti s sodobnejšo, ki manj škoduje zdravju delavcev. Država pri tem  tehta, da se tovrstne investicije izkažejo v manjšem bremenu socialnih zavarovanj zaradi znižanja absentizma in invalidizacije delavcev.

NASVET: Delavski zaupnik naj zavrne morebitne delodajalčeve trditve, da si ne moremo privoščiti humanizacije delovne opreme, ki jo omogoča tehnološki napredek. Delovna oprema, ki povzroča delovno invalidnost (npr. mišično-kostna obolenja), pomeni zgolj, da delodajalec zvrača stroške zdravljenja na delavca (okvarjeno zdravje in bolečine) in stroške  odškodnine na obvezna socialna zavarovanja (ZZZS in ZPIZ). Vlaganje v varno tehnologijo se bo dolgoročno obrestovalo tudi delodajalcu zaradi nižjega absentizma in fluktuacije.

____________________________________________________________

Ergonomija delovnega mesta:

Po definiciji Mednarodnega ergonomskega združenja je ergonomija znanstvena disciplina, ki proučuje odnose med človekom in drugimi deli sistema (npr. delovnimi sredstvi). Je stroka, ki temelji na teoretičnih načelih oblikovanja, da se doseže dobro počutje ljudi in učinkovitost sistema. Kot multidisciplinarna veda vključuje znanja  psihologije (veda o duševnosti, vedenju in psiholoških procesih pri človeku), antropometrije (veda o merah človeškega telesa), biomehanike (veda o mehaniki človeškega telesa pri gibanju), fiziologije (veda o življenjskih procesih človeškega telesa),  kognitivnih znanosti (veda o umu in inteligenci), varstva pri delu, organizacije dela ter industrijskega inženiringa in oblikovanja.

Cilj ergonomije delovnega mesta je prilagoditi delo lastnostim delavca, tako da bo (ostal) zdrav, zadovoljen  in produktiven v učinkovitem delovnem sistemu. Fizikalna ergonomija obravnava predvsem obremenitve gibal (drže, bremena, ponavljajoče se gibe …). Spoznavno-miselno ergonomijo zanimajo zaznave, miselni procesi, odločanje, psihične obremenitve. Organizacijska ergonomija pa proučuje  načrtovanje časa, komuniciranje, timsko delo, upravljanje človeških virov. Ergonomija je lahko korektivna (popravlja delovna mesta) ali proaktivna (oblikovanje novih delovnih mest).

 

Participativna ergonomija in preprečevanje kostno-mišičnih obolenj na delovnem mestu, EU OSHA 2022:

Ta dokument za razpravo je uvod v participativne pristope k ergonomiji in preučuje njihovo učinkovitost pri preprečevanju z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj. Pri participativnih ergonomskih ukrepih so v oblikovanje rešitev za zmanjšanje ergonomskih tveganj vključeni delavci, ki delo z omenjenim tveganjem dejansko opravljajo.

V dokumentu je prikazano, kako ti pristopi delujejo, obravnavane so nekatere njihove prednosti in pojasnjeno je, zakaj je težko oceniti njihovo uspešnost. Navedeni so tudi praktični viri, dodatno gradivo in več študij primerov o uporabi participativne ergonomije za zmanjšanje tveganj kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom.

_________________________________________________

Umetna inteligenca in dehumanizacija dela:

 

 

 

Tudi na slovenskem trgu dela se vse bolj uveljavlja digitalna tehnologija in umetna inteligenca za nadzor in upravljanje z zaposlenimi. Obstaja tveganje za prihodnost dela, kjer umetna inteligenca človeku odreja, kaj in kako hitro bo delal.

Glej odgovore 1007 Slovencev, ki so aprila in maja 2022 odgovorili na evropsko anketo Pulz varnosti in zdravja pri delu v EU in Sloveniji po pandemiji:

51 % Slovencev poroča o hudemu časovnemu pritisku ali preobremenjenosti z delom.

90% Slovencev poroča, da pri delu uporabljajo vsaj eno digitalno napravo.

18 % Slovencev poroča, da delodajalec uporablja digitalne naprave za samodejno dodeljevanje delovnih nalog, delovnega časa ali izmen (! – to so naprave z umetno inteligenco, ki odrejajo ljudem delo po algoritmih).

33 % Slovencev poroča, da njihov delodajalec uporablja digitalne naprave za ocenjevanje uspešnosti zaposlenih s strani tretjih oseb (npr. strank, sodelavcev, pacientov).

25 % Slovencev poroča, da njihov delodajalec uporablja digitalne naprave za nadzor ali spremljanje njihovega dela in obnašanja.

19 % Slovencev poroča, da njihov delodajalec uporablja digitalne naprave za spremljanje hrupa, kemikalij, prahu in plinov.

9 % Slovencev poroča, da njihov delodajalec uporablja digitalne naprave na delovnem mestu za spremljanje srčnega utripa in krvnega tlaka (???).

Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji iz leta 2020 – na tej povezavi, določa načelo, da odloča človek in ne stroj. To načelo se naj uveljavi tudi v Sloveniji.

Glej: 33/2022 e-novica ZSSS (1. 7. 2022): Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji

_________________________________________________

Strokovni članki:

OSHwiki: Doc. dr. Toni Pustovrh:

_________________________________________________

Publikacije:

Ergonomija v teoriji in praksi, znanstvena monografija – povzetek, skupina avtorjev, NIJZ, 2016

Priročnik Ergonomija, Pisk d. o. o., 2016

Vrednostna ergonomska analiza, letak, Pisk d.o.o., 2016

__________________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Back to Top

Sindikat

On 3. septembra, 2022   /   Socialni dialog  

Sindikat

Glej tudi

Socialni dialog

ETUC in ETUI

Vloga delodajalca

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu

 

Sindikat je prostovoljna množična organizacija zaposlenih (to je delavcev in javnih uslužbencev), katere namen je zaščita zaposlenih, zastopanje njihovih interesov in boj za delavske pravice. Sindikat je njegovo članstvo. Včlanitev v sindikat je prostovoljna.

Eden od avtentičnih interesov delavca je varnost in zdravje pri delu. Sindikat interese delavcev, svojih individualnih članov, uveljavlja s stavko in z njo povezanimi pogajanji za uresničitev stavkovnih zahtev ter s socialnim dialogom. V socialnem dialogu sindikati sklepajo dvostranske kolektivne pogodbe z delodajalskimi predstavniki  in tristranske socialne sporazume z delodajalskimi združenji in Vlado RS.

Vloga sindikata po ZVZD-1

ZVZD-1 določa zgolj obveznost delodajalca, da sindikat obvešča o temeljnih listinah in ugotovitvah inšpekcije na področju varnosti in zdravja pri delu. Toda sindikat pri delodajalcu uresničuje tudi svoja pooblastila po Zakonu o reprezentativnosti sindikatov (pravica do kolektivnega pogajanja in organizirati stavko) in Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju (vloga v postopku izvolitve delavskega zaupnika oziroma sveta delavcev). Delavci praviloma izvolijo tiste kandidate za delavske zaupnike, ki jim jih priporoči njihov sindikat.

ZVZD-1 pa pravico do posvetovanja in soupravljanja veže na delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu oziroma na svet delavcev, ki sta na ravni delodajalca temeljna akterja pri zastopanju interesa zaposlenih do varnega in zdravega dela. A delavski zaupnik oziroma svet delavcev pa v skladu z ZSDU nima pravice izvajati na delodajalca pritiske, kakšna je npr. stavka.

Dobra praksa: Dogovor o sodelovanju med sindikatom in svetom delavcev.

 

46. člen: Delodajalec mora sindikatom, ki so organizirani pri njem, posredovati na običajen način izjavo o varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo o nezgodah pri delu, ki jo delodajalec hrani v skladu s predpisi.

48. člen: Delodajalec mora seznaniti sindikate pri delodajalcu z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi nadzornih organov.

62. člen: Minister, pristojen za delo, imenuje strokovno posvetovalno telo Svet za varnost in zdravje pri delu, ki ga sestavljajo zlasti strokovnjaki za varnosti pri delu, medicino dela in socialno varnost ter strokovnjaki iz delodajalskih organizacij in sindikatov. Člane sveta iz delodajalskih organizacij in sindikatov imenuje minister na predlog Ekonomsko-socialnega sveta.

76. člen: Delodajalcu, ki ne izvaja prej naštetih določil je zagrožena globa od 2.000 do 40.000 evrov, odgovorni osebi delodajalca pa globa od 500 do 4.000 evrov.

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1 

Zakon o reprezenativnosti sindikatov

Zakon o kolektivnih pogodbah (ZKolP)

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU

E-novice ZSSS:

7/2004 e-novica ZSSS (5. 2. 2024): Vloga sindikata pri sprejemanju splošnih aktov s področja varnosti in zdravja pri delu

Back to Top

Pravica do obveščenosti

On 1. septembra, 2022   /   Sodelovanje delavcev pri upravljanju, Vloga delavca  

Pravica do obveščenosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pisna navodila in varnostni znaki za varno delo na delovnem mestu 

Glej tudi:

Vloga delavca

Usposabljanje delavcev za varno delo

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Varnostni znaki

Sistem razvrščanja in označevanja nevarnih kemikalij

________________________________________________

Pravica do obveščenosti je ena ključnih pravic, ki so si jih izborili delavci. Delavcu omogoča, da sprejema informirane odločitve ter da daje predloge in mnenja o svoji varnosti in zdravju. Delodajalec je dolžan delavca obvestiti o vseh tveganjih za varnost in zdravje.

Navodila za varno delo morajo biti pisna, ustna le izjemoma v hudi nevarnosti.

Varnostni listi nevarnih kemikalij v jeziku, ki ga delavec razume.

OPOZORILO: 46. člen ZVZD-1 določa, da se mora delodajalec z delavci ali njihovimi predstavniki med drugim posvetovati tudi o obveščanju delavcev. Delavski zaupnik naj torej delodajalca obvesti, kadar delavci menijo, da obveščanje ni dovolj učinkovito ali predlagajo drugačne oblike obveščanja.

________________________________________________

ZSDU o pravici do obveščenosti:

Sodelovanje delavcev pri upravljanju se uresničuje tudi s pravico do obveščenosti. Delavci so lahko obveščeni neposredno (da lahko neposredno dajejo predloge in mnenja) ali preko delavskega zaupnika ali sveta delavcev, ter da preko njega dajejo predloge in mnenja.

Delavec kot posameznik ima pravico:

  • do pobude in odgovorov na to pobudo, če se nanašajo na njegovo delovno mesto ali na njegovo delovno oziroma organizacijsko enoto,
  • biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju,
  • povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na organizacijo njegovega delovnega mesta in delovni proces,
  • zahtevati, da mu delodajalec oziroma od njega pooblaščeni delavec pojasni vprašanja s področja plač in z drugih področij delovnih razmerij ter iz vsebine tega zakona.

_________________________________________

ZVZD-1 o pravici do obveščenosti:

9. člen: Delodajalec upošteva med drugim tudi naslednje temeljno načelo: dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem.

12. člen: Delavec mora uporabljati sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.

19. člen: Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo.

26. člen: Delodajalec mora zagotoviti varnostni list nevarne kemikalije v slovenskem jeziku in izjemoma v tujem jeziku, v skladu s pogoji, ki jih določa predpis o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij. Delodajalec mora, kadar je to potrebno, zagotoviti prevod varnostnega lista iz prejšnjega odstavka v jezik, ki ga delavec razume.

27. člen: Delodajalec mora takoj obvestiti vse delavce, ki so ali bi lahko bili izpostavljeni resni in neposredni nevarnosti, o vrsti tveganja in o varnostnih ukrepih.

29. člen: Strokovni delavec za varnost pri delu izdeluje navodila za varno in zdravo delo.

37. člen: Delodajalec mora delavce obveščati o varnem in zdravem delu tako, da izdaja pisna obvestila in navodila. V izjemnih primerih, kadar jim grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, so obvestila in navodila lahko tudi ustna. Delodajalec mora delovna mesta in sredstva za delo opremiti z znaki za obvestila in za nevarnost ter z navodili za varno delo v skladu s posebnimi predpisi. Delodajalec mora tudi delavcem drugega delodajalca, ki pri njem pogodbeno opravljajo delo, posredovati informacije o tveganjih za varnost in zdravje pri delu, in pooblaščenih osebah za prvo pomoč, požarno varnost in evakuacijo.

49. člen: Delavec ima pravico in dolžnost, da je seznanjen z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva ter usposobljen za njihovo izvajanje. Delavec ima pravico dajati predloge, pripombe in obvestila o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu delavcem, zadolženim za varnost in zdravje pri delu po tem zakonu.

50. člen: Delavec mora takoj obvestiti delodajalca ali delavce, ki so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zadolženi za varnost in zdravje pri delu o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki bi pri delu lahko ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih oseb. Ravnati mora v skladu z navodili delodajalca za pravilno uporabo delovne opreme, drugih sredstev vključno z varnostnimi napravami in osebno varovalno opremo.

52. člen: Če delodajalec ne odpravi nevarnosti, lahko delavec zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu.

76. člen: Z globo od 2.000 do 40.000 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec in z globo od 500 do 4.000 evrov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, ravna v nasprotju z zgornjimi določili.

_______________________________________________

Predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU

 

Back to Top