E-novica ZSSS št. 41/2024 (11. 9. 2024): Ministrstvo: Oceniti je treba vseh šest kazalnikov tveganja pri ročnem premeščanju bremen

Novi Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen velja od 17. 8. 2023, uporablja pa se od 1. 8. 2024. Tudi v Slovenijo uvaja nemško metodo ključnih kazalnikov (MKK), ki se je po letu 2019 uveljavila pri ocenjevanju tveganj pri ročnem premeščanju bremen že kar v 70 % državah Evropske unije. Njena strokovnost in uporabnost v praksi je torej dokazana. Prinaša šest ključnih kazalnikov za tveganja za nastanek poklicnih mišično-kostnih obolenj. Njena odlika je, da ne le zanesljivo pokaže vzroke fizične preobremenjenosti delavcev ampak, da hkrati nakaže potrebne ukrepe za njeno zmanjšanje. Seveda pa zahteva od delodajalčevih strokovnih služb usposabljanje za njeno pravilno uporabo.

Po pričakovanjih je pravilnik v Sloveniji naletel na slabo voljo predvsem zunanjih strokovnih služb, ki jih slovenski delodajalci najemajo, da zanje po pogodbi in v skladu z zakonsko obveznostjo ocenijo tveganje za zdravje zaposlenih pri ročnem premeščanju bremen.  Nekateri od njih imajo namreč sklenjene pogodbe z več sto delodajalci, in so zato seveda v stiski s časom, saj novi pravilnik onemogoča ocenjevanje “na daljavo”. Strokovni delavec, če naj ocenjevanje izvede korektno, mora namreč najprej narediti seznam vseh opravil z ročnim premeščanjem, in nato zanje na licu mesta zbrati “vhodne podatke” o šestih ključnih kazalnikih tveganja. To seveda zahteva svoj čas, saj je treba za vsako opravilo stehtati bremena, prešteti frekvenco dviganja, izmeriti potrebni delovni čas ter zabeležiti vse kazalnike tveganja. Oceniti je treba tveganja ne le za vsa vsakodnevna opravila ampak tudi za opravila, ki pridejo na vrsto enkrat mesečno ali celo letno. Vse to pa ni mogoče korektno ugotoviti na daljavo. Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu naj zato zavrnejo ocene tveganja, pripravljene na daljavo in brez posvetovanj z delavci. Če je bilo tveganje ocenjeno na daljavo, naj na to opozorijo inšpekcijo dela.

Nekatere zunanje strokovne službe v stiski trdijo, da ni potrebno oceniti vseh šest ključnih kazalnikov tveganja pri ročnem premeščanju, omenjenih v smernicah za izvajanje pravilnika. Novi pravilnik namreč v prilogah, objavljenih v Uradnem listu RS, navaja zgolj prve tri ključne kazalnike tveganja za nastanek mišično-kostnih obolenj, za ostale tri ključne kazalnike pa usmerja na smernice. Sprašujejo, ali bo delovna inšpekcija zahtevala oceno tveganj za vseh šest ali zgolj za prve tri ključne kazalnike. Da bi pomagali pri razreševanju te dileme, smo zato pridobili tolmačenje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) z dne 10. 9. 2024.

Ministrstvo tolmači, da delodajalec mora oceniti vsa tveganja pri ročnem premeščanju bremen. Tveganje pa sme oceniti ali z vsemi šestimi metodami MKK ali z drugo mednarodno priznano metodo. Goran Brkič, novi direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu na IRSD je 10. 9. 2024 na posvetu Zbornice VZD dodatno opozoril, da prve tri metode za ocenjevanje ključnih kazalnikov, objavljene v pravilniku, napotujejo na uporabo preostalih treh metod MKK, objavljenih v smernicah. Opozoril je, da si je pri ocenjevanju tveganj treba vzeti čas, ugotoviti prav vsa opravila, frekvenco prenašanja bremen, izmeriti čas dela in se posvetovati z delavci, ki bremena prenašajo. Inšpektor za delo bo torej preveril, ali so ocenjena tveganja pri ročnem premeščanju bremen po vseh ključnih kazalnikih.

Prošnja za tolmačenje, 22. 8. 2024

Tolmačenje MDDSZ o uporabi metod MKK, 10. 9. 2024

E-novica ZSSS št. 39/2024 (26. 8. 2024): Brezplačni seminarji s področja varnosti in zdravja pri delu

Posredujemo vam obvestilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o brezplačnih seminarjih s področja varnosti in zdravja pri delu:

Na portalu Varnost in zdravje pri delu so objavljeni programi in prijavnice naslednjih brezplačnih seminarjev s področja varnosti in zdravja pri delu:

1. spletni seminar »Delovni pogoji platformnih delavcev« (Zoom; 18. september 2024, 9.00–12.15) organizira MDDSZ v sodelovanju z EU-OSHA;
2. spletni seminar »Poklicne kostno-mišične bolezni« (Zoom; 25. september 2024, 12.00–15.30) organizira MDDSZ v sodelovanju z EU-OSHA;
3. spletni seminar »Zakaj je pravica do odklopa pomembna za delavce in podjetja?« (Zoom; 8. oktober 2024, 9.00–12.15) organizira MDDSZ v sodelovanju z Eurofoundom in EU-OSHA;
4. spletni seminar »Krmarjenje skozi digitalni svet dela: strategije za obvladovanje tehničnega stresa« (Zoom, 15. oktober 2024, 9.00–12.15) organizira MDDSZ v sodelovanju z EU-OSHA;
5. seminar »Od preprečevanja nezgod pri delu k spodbujanju varnosti in zdravja pri delu« (Gospodarsko razstavišče, Ljubljana; sreda, 23. oktober 2024, 12.00–15.15) organizirata MDDSZ in IRSD pod okriljem kongresno-sejemske prireditve Varnost in preventiva.

Število udeležencev je omejeno. Predhodna prijava je obvezna.

Vljudno vabljeni!

E-novica ZSSS št. 38/2024 (8. 8. 224): Prvi rezultati pozivov ZSSS za nove predpise o delu v visokih temperaturah

  SDPZ opozarja, da tudi poštarji v vročini delajo na prostem

Tokrat vas obveščamo o prvih premikih na podlagi pozivov ZSSS in sindikatov v njeni sestavi za nove predpise o zdravju in varnosti pri delu v času vročinskih valov, ki so bili v zadnjih letih in ponovno letos posredovani Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Dokumentirani arhiv pozivov ZSSS si lahko ogledate na tej povezavi. Opozarjali smo, da klimatske spremembe zahtevajo nadgraditev nezadostnih predpisov – zlasti za delovna mesta na prostem, za katere zaenkrat predpisi ne določajo dovolj konkretnih preventivnih ukrepov. Minister za delo Luka Mesec pa je v zadnjem mesecu javnost obvestil, da načrtuje prve nadgraditve dosedanjih predpisov.

Tako je MDDSZ skupaj z Inšpektoratom Republike Slovenije za delo julija 2024 pripravilo tri predpise na področju zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, ki naj bi bili kmalu poslani v javno obravnavo. Med predlaganimi spremembami bodo med drugim v javno razpravo podane nove zahteve glede dela na prostem v času visokih in nizkih temperatur. Delavci bodo morali imeti v času višjih zunanjih temperatur na razpolago prostor za ohlajevanje ter v času nizkih zunanjih temperatur prostor za ogrevanje. V primeru dela na prostem v jasnem in sončnem vremenu, bodo delodajalci po predlogu pravilnik o zahtevah na gradbiščih obvezani delavcem zagotavljati ustrezno zaščito pred vplivi sonca in uporabo osebne varovalne opreme v skladu s predpisom, ki ureja uporabo osebne varovalne opreme delavcev, upoštevaje vremenske razmere. Dela pri temperaturi zraka višji od 30 stopinj Celzija (°C) pa se bo lahko izvajale, če bodo delavci imeli možnost odmora v ohlajenih prostorih (največ 25 °C) vsaj na dve uri ter vsaj na 20 minut na voljo ohlajene brezalkoholne napitke.

Prenovljeni varnostni predpisi pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, novice MDDSZ, 17.7. 2024

Napoved MDDSZ v odgovor na poziv ZSSS ob 28. aprilu 2024 za nadgraditev predpisov v gradbeništvu

Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ) pa je 1. 8. 2024 ministra za delo Luko Mesca pisno opozoril na položaj poštarjev, ki v času vročinskih valov na prostem pošto raznašajo peš in s kolesom in da njihov delodajalec ustrezno ne ukrepa. Minister Mesec se je že dan kasneje odzval z javno izjavo, da podpira prizadevanja SDPZ za izboljšanje pogojev dela v času vročine in hkrati pozval Pošto Slovenije, naj vendarle prisluhne delavkam in delavcem, ki so ravno v teh dneh izpostavljeni tveganjem zaradi vročinskih valov. Opozoril je, da je zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja že danes zakonska obveza in da je Mednarodna organizacija dela (ILO) julija 2024 izdala poročilo z naslovom »Vročina pri delu«, da je v Evropi samo med letoma 2000 in 2020 število smrti, ki jih pripisujejo prekomerni vročini, naraslo za 50 odstotkov. Najnovejše študije v tem poročilu ugotavljajo, da je tveganje za poškodbe pri delu med vročinskimi valovi povečano za kar 17,4 odstotka.

Dopis SDPZ ministru za delo “Tudi poštarji opravljajo delo v vročini”, 1. 8. 2024

Izjava ministra Luke Mesca glede opozoril sindikata Pošte Slovenija, novice MDDSZ, 2. 8. 2024

Vročina na delu – smernice za delovna mesta, v slovenščini, EU OSHA, avg. 2023

37/2024 e-novica ZSSS (26. 7. 2024): Poročilo ILO o zdravstvenih posledicah vročine pri delu, julij 2024

E-novica ZSSS št. 37/2024 (26. 7. 2024): Poročilo ILO o zdravstvenih posledicah vročine pri delu, julij 2024

Zemljevid sveta iz ILO poročila o porastu smrtnih nezgod pri delu v obdobju 2000-2020, ki se pripisujejo prekomerni vročini: Porast več kot 50 % je najvišji prav v Evropi, kamor  seveda sodi tudi Slovenija.

Kot smo vas  obvestili v svoji e-novici št. 24/2024, je Mednarodna organizacija dela (ILO) aprila 2024 ob letošnjem svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu objavila povzetek svojega poročila z naslovom “Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v spreminjajočem se podnebju“. Tokrat pa vas obveščamo, da ga je julija 2024 nadgradila še s poročilom z naslovom “Vročina pri delu: Posledice za varnost in zdravje, Globalni pregled znanosti, politike in prakse“.

ILO poročilo, ki se torej osredotoča na zdravstvene posledice dela v prekomerni vročini, opozarja, da je vzdrževanje telesne temperature na približno 37 °C bistvenega pomena za normalno delovanje telesa. Toplotni stres na delovnem mestu pomeni stanje, ko se v telesu delavca kopiči odvečna toplota, ki, če če se ne sprosti v okolje, dvigne telesno temperaturo in s tem vodi do zdravstvenega tveganja in zmanjšane produktivnosti. Posledice vročinskega stresa na človeško telo med drugim vključujejo povišano temperaturo telesa in kože, povečan srčni utrip in znojenje ter povečan pretok krvi v koži. Če se telesna temperatura dvigne nad 38 °C, se poslabšajo telesne in kognitivne funkcije; če se dvigne nad 40,6 °C, se močno poveča tveganje za poškodbe organov, izgubo zavesti in nazadnje smrt. Z vročinskim stresom na delovnem mestu so povezani škodljivi vplivi na zdravje, kot so npr. izguba zavesti, vročinska izčrpanost in vročinska kap.

Nesreče in poškodbe so bolj verjetne, kadar ljudje delajo v vročem okolju. ILO poročilo povzema najnovejša znanstvena spoznanja. Nedavni sistematični pregled in meta-analiza epidemioloških dokazov na podlagi 22 študij, ki so predstavljale skoraj 22 milijonov poškodb pri delu, sta pokazala, da se splošno tveganje za poškodbe pri delu poveča za 1 odstotek na vsak 1 °C povišanja temperature nad referenčnimi vrednostmi in za 17,4 odstotka med vročinskimi valovi. Ko se zmanjša duševna zmogljivost, se lahko poveča število nezgod pri delu zaradi razdraženosti delavcev, jeze in drugih čustvenih stanj, ki jih izzove vročinski stres. Poleg tega lahko vlažne roke, vroče kovinske površine in oprema ter zamegljena zaščitna očala povzročijo nesreče, kot so zdrsi, padci, trki s predmeti in opekline. Če osebna varovalna oprema ni zasnovana za vroče razmere, še dodatno prispeva k vročinskemu stresu. Delavcem je neprijetno vroče, zato morda želijo odstraniti osebno varovalno opremo ali ne upoštevajo varnostnih protokolov, kar povečuje njihovo izpostavljenost nesrečam in poškodbam.

Poročilo ILO navaja odstotke delavcev, ki so pri delu izpostavljeni prekomernim temperaturam. Seveda je ta odstotek najvišji blizu ekvatorja, toda raziskave so pokazale, da odstotek najhitreje raste prav v Evropi. Globalno je namreč v obdobju 2000-2020 sicer narasel za 8,8 %, toda v Evropi se je povečal kar za 17,3 %. In Slovenija baje celo na globalni ravni sodi med 10 držav, kjer je porast najbolj opazen.

Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v spreminjajočem se podnebju, Povzetek poročila, april 2024, v angleščini

Vročina pri delu: Posledice za varnost in zdravje, Globalni pregled znanosti, politike in prakse, julij 2024, v angleščini

E-novica ZSSS št. 35/2024 (5. 7. 2024): Izšla je tematska številka DE “Duševno zdravje pri delu”

Vabimo vas k ogledu in nakupu najnovejše tematske številke glasila ZSSS “Delavska enotnost” z naslovom “Duševno zdravje pri delu”.

Uredništvo jo je predstavilo s temi besedami: “Pišemo o področju duševnega zdravja pri delu z njegovimi različnimi dimenzijami in vidiki vred. Vsaj na prvi pogled se zdi, da obstajajo številni razlogi, zakaj se ukvarjati z omenjenim področjem. Delo v nezdravem in neustreznem delovnem okolju lahko namreč pomembno prispeva k razvoju težav v duševnem zdravju oziroma (negativno) vpliva na že obstoječe probleme. Obenem naj bi bile v Sloveniji, kot pravijo strokovnjaki, duševne in vedenjske motnje četrti najpogostejši razlog odsotnosti z dela in glavni razlog za invalidsko upokojitev prve kategorije, ki tudi pomeni predčasen umik zaposlenega iz sveta dela. Hkrati ni nobenega dvoma: za duševno zdravje pri delu je preprosto treba skrbeti, saj je to pomembno tako za delavke in delavce, za delovne kolektive, v katerih delajo, kot tudi ne nazadnje za širšo družbo. Na dlani je, da je treba poznati stiske, ki se pojavljajo, zraven pa velja vsaj približno vedeti, kako jih reševati oziroma preprečevati. Pod črto pa gre tako ali tako za še eno pomembno temo, mimo katere ne moremo niti sindikati.”

Tematsko število lahko naročite preko Spletne trgovine ZSSS v digitalni obliki na tej povezavi. Cena za člane sindikatov, povezanih v ZSSS, je 2,30 €, za nečlane pa 10 €.

Vabljeni!

E-novica ZSSS št. 34/2024 (27. 6. 2024): Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2023

  Foto: IRSD

Posredujemo vam letno poročilo Inšpektorata RS za delo (IRSD) za leto 2023, pripravljeno v skladu Zakonom o inšpekciji dela (ZID-1). Del poročila se seveda nanaša tudi na varnost in zdravje pri delu.  Na področju nadzora varnosti in zdravja pri delu je v letu 2023 delovalo 35 inšpektorjev, IRSD pa je prejel 1.043 prijav in opravil 4.475 pregledov. Inšpektorji so ugotovili 9.083 kršitev. Največ jih je bilo ugotovljenih v zvezi z ocenjevanjem tveganj in izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja (1.990 kršitev), sledijo jim kršitve glede urejenosti in varnosti delovnih mest na prostem (1.482 kršitev), glede zagotavljanja zdravstvenega varstva delavcev (1.362 kršitev), glede zagotavljanja osebne varovalne opreme (1.000 kršitev) ter glede usposabljanja delavcev za varno opravljanje dela (857 kršitev). Največ kršitev je bilo ugotovljenih v dejavnosti gradbeništva, in sicer 29,2 %, sledijo predelovalna dejavnost z 17,8 %, dejavnost trgovine s 11,3 %, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti s 6,5 % in dejavnost gostinstva z 5,6 % kršitev.

Delodajalci so prijavili 14.538 nezgod v zvezi z delom delavcev in 47 nevarnih pojavov ter 1 poklicno bolezen. Od tega je bilo prijavljenih 19 smrtnih, 973 težjih in 13.551 lažjih nezgod. V povezavi z opravljanjem dela na domu je bilo prijavljenih 22 nezgod, v zvezi z opravljanjem dela v tujini 358 nezgod, 423 na službeni poti in 98 na poti na delo ali z dela, ko naj bi prevoz organiziral delodajalec. Inšpektorji so v letu 2023 raziskali 45 nezgod pri delu, od tega 6 smrtnih, 31 težjih, 7 lažjih ter 1 kolektivno nezgodo. Smrtnih nezgod pri delu je bilo 19: padci delavcev z višine (4 primeri), premikanje vozila (5 primerov), padec bremena na delavca (4 primeri), prometne nesreče (3 primeri), eksplozija pirotehničnih izdelkov (1 primer), premikajoča se delovna mehanizacija (1 primer) in zadušitev (1 primer). Najmlajši smrtno poškodovani delavec je bil star 28 let, najstarejši pa 63 let. Po 8 smrtno poškodovanih delavcev je bilo državljanov Slovenije ter Bosne in Hercegovine, 2 sta bila državljana Severne Makedonije in 1 državljan Hrvaške. Kar 17 smrtno poškodovanih delavcev je delo opravljalo zunaj lokacije delodajalca.

In še nekaj o inšpekcijskem nadzoru psihosocialnih obremenitev na delu. Inšpektorji ugotavljajo, da večina delodajalcev razpolaga s pravilnikom o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu oziroma ukrepi za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ter trpinčenjem na delovnem mestu. Prijav je vsako leto več, a kršitve diskriminacije in trpinčenja so v inšpekcijskem postopku zelo težko dokazljive. V letu 2023 so inšpektorji ugotovili skupaj 93 kršitev, in sicer 44 kršitev, ko delodajalci tovrstnih ukrepov niso sprejeli in 49 kršitev, ko delodajalci o sprejetih ukrepih niso pisno obvestili delavce na pri delodajalcu običajen način (na primer na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije).

Celotno poročilo IRSD za leto 2023 na tej povezavi

Vabljeni k podrobnejšemu ogledu!

E-novica ZSSS št. 33/2024 (26. 6. 2024): Ukrepi delodajalca za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v vročini – IRSD 2024

   Foto: Gov.si

Kljub deževnemu juniju 2024 se nam bliža čas visokih poletnih temperatur in tradicionalno v tem času zberemo strokovna priporočila delodajalcem, kako organizirati delo, da bo temperatura delovnega okolja med delovnim časom primerna za človeški organizem.

Inšpektorat RS za delo je tako konec junija objavil svoja navodila delodajalcem, kako delo v času vročinskih valov organizirati v skladu s predpisi. Cenimo, da je letos več pozornosti namenil delovnim mestom na prostem. Slovenski predpisi namreč skopo urejajo, kako je treba organizirati delo na prostem, kadar beležimo temperaturne rekorde.

Komentiramo, da zaradi klimatskih sprememb vsako leto novi temperaturni rekordi  terjajo od ministrstva, pristojnega za delo, nadgraditev in konkretizacijo slovenskih predpisov o varnem delu v času vročinskih valov. Predpisi, ki to urejajo enako kot v obdobju pred klimatskimi spremembami, pač ne zadoščajo več. ZSSS na to opozarja najmanj od leta 2017.

Bolj konkretna pomoč od slovenskih predpisov pa so EU smernice Vročina na delu – smernice za delovna mesta, ki jih je v slovenščini avgusta 2023 objavila Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA).

Vabljeni k ogledu!

Vir novice o navodilih IRSD na tej povezavi