E-novica ZSSS št. 26/2024 (25. 4. 2024): Vpliv podnebnih sprememb na duševno zdravje delovno aktivnega prebivalstva

Posredujemo vam sporočilo za javnost nacionalnega programa duševnega zdravja Mira ob 28. aprilu 2024, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, ki ga je ILO letos posvetila vplivu podnebnih sprememb na varnost in zdravje pri delu. Program Mira upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje – NIJZ.

Mira v svojem sporočilu z naslovom “Vpliv podnebnih sprememb na duševno zdravje delovno aktivnega prebivalstva” opozarja, da se tudi v Sloveniji že nekaj časa soočamo s posledicami višanja povprečne temperature v okolju, s pogostejšimi vročinski valovi, poletnimi sušami, intenzivnejšimi padavinami (močni nalivi, toča) in  drugimi ekstremnimi vremenskimi dogodki (poplave, obsežnejši požari). Posledice podnebnih sprememb pomembno vplivajo na delovna okolja, saj pogosto vodijo k poslabšanju delovnih pogojev in povečanemu tveganju delavcev za poškodbe, bolezni in smrtne izide, kar pomeni tudi večje stroške za delovne organizacije in celotno družbo.

Kot vsa neobvladana fizična tveganja lahko tudi visoke temperature negativno vplivajo na telesno in duševno zdravje ter s tem na delovno učinkovitost zaposlenih. Delo v toplotno obremenjujočih pogojih poleg neugodnih učinkov na telo in hitrejše utrujenosti poslabšuje tudi posameznikovo sposobnost mišljenja, saj negativno vpliva na zbranost, spomin in reševanje problemov. Poleg tega zmanjšuje zmožnost uravnavanja čustev, kar lahko povečuje npr. nepotrpežljivost ter vodi k porastu medosebnih konfliktov in nasilja na delovnem mestu. Izpostavljenost visokim temperaturam zaradi utrujenosti prispeva tudi k zmanjšanju motivacije zaposlenih za delo. Dlje časa trajajoč vročinski stres lahko povzroči motnje spanja, kar še dodatno vpliva na delovanje zaposlenih tekom dneva in povečuje možnosti za slabe odločitve, napake in nesreče pri delu. Neugodje zaradi vročine na delovnem mestu lahko vodi tudi v preobremenjenost s stresom in spremembe razpoloženja ter poslabšuje že obstoječe težave v duševnem zdravju. K doživljanju vročinskega stresa lahko še dodatno prispevajo nekatera zdravila za zdravljenje duševnih motenj, ki vplivajo tudi na posameznikove mehanizme za uravnavanje telesne temperature.

Sporočilo se konča z nasveti delodajalcem, kako ukrepati.

Celotno sporočilo Mira ne tej povezavi

E-novica ZSSS št. 25/2024 (24. 4. 2024): Slovenija 20 let v Evropski uniji

Pripravimo se na proslavo dvajsete obletnice članstva Slovenije v Evropski uniji na 1. maj 2024! Državna proslava dvajsetletnice bo 9. maja 2024 v Novi Gorici. Slovenija je namreč postala polnopravna članica EU 1. maja 2004, ker je izpolnila maastrichtske kriterije: stabilno demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, konkurenčno tržno gospodarstvo in prevzet pravni red Unije. Med drugim je to pomenilo, da je Slovenija do leta 2004 uskladila svoje predpise s predpisi Evropske unije na področju varnosti in zdravja pri delu. 

Spomnimo se: Prvi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD), ki je veljal v letih 2000-2011,  je bil sprejet 30. 6. 1999 in začel veljati 28. 7. 1999. Torej štiri leta pred včlanitvijo v EU. Usklajen je bil z okvirno Direktivo Sveta  (89/391/EGS) z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu. Zaradi uskladitve s to direktivo mora od leta 2000 dalje vsak slovenski delodajalec pisno oceniti tveganja za zdravje in varnost na svojih delovnih mestih in se z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati o vsakem preventivnem ukrepu. Delavci pa so dobili pravico, da si izvolijo delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu. Kjer je izvoljen, pa je zaradi uskladitve s to direktivo njegova pooblastila pridobil tudi svet delavcev.

Do leta 2004 je nato Slovenija drugega za drugim sprejemala pravilnike o varnem delu, usklajene z vsemi “hčerinskimi” direktivami, ki se v preambuli sklicujejo na okvirno direktivo 89/391/EGS. Teh predpisov je skupaj 24 – natančno toliko kot je direktiv, ki v EU urejajo minimalne standarde varnosti in zdravja pri delu. Najdete jih na naši spletni strani ZSSSzaupnikVZD na tej povezavi. Uskladitev slovenskih predpisov s temi direktivami je pomenila, da je slovenskim delavcem zagotovljena vsaj ista minimalna raven varnosti in zdravja pri delu kot v drugih državah EU.

EU ostaja tudi danes pomembna za prenovo slovenskih predpisov. Spomnimo se, da se na primer slovenske mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti nevarnim kemikalijam posodabljajo predvsem na podlagi EU obvezujočih in priporočenih mejnih vrednosti. Enako pomembne za nas pa so tudi aktivnosti EU institucij na področju varnosti in zdravja pri delu: tristranski Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu (ACSH), v katerem se Evropska komisija posvetuje o potrebnih dopolnitvah direktiv s predstavniki vlad in socialnih partnerjev držav članic, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA), ki s svojimi kampanjami “Zdravo delovno okolje” širi dobro prakso v države članice ter Evropska fundacija za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer (EUROFOUND), ki se odlikuje s svojimi raziskavami trgov dela. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je Slovenija s svojimi izvoljenimi predstavniki zastopana v obeh zakonodajalcih EU – to je v Evropskem parlamentu in Svetu EU oziroma Svetu ministrov.

Statistika kaže, da se je Sloveniji članstvo v EU dobro obrestovalo. Dvajsetletnica članstva Slovenije v EU sovpada z letošnjimi evropskimi volitvami. V Sloveniji bodo volitve v Evropski parlament potekale 9. junija 2024. Voli lahko vsak državljan EU s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki je star najmanj 18 let. Udeležimo se evropskih volitev zavedajoč, da s tem odločamo o lastni demokratični prihodnosti in blagostanju!

E-novica ZSSS št. 23/2024 (16. 4. 2024): Novi publikaciji MDDSZ o ročnem premeščanju bremen

Ročni paletni viličar na motorni pogon namesto težaškega ročnega premeščanja bremen, iz letaka MDDSZ, 2024

Seznanjamo vas z dvema novima publikacijama o ročnem premeščanju bremen, ki ju je 15. 4. 2024 predstavilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na svoji konferenci o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen. Vabljeni k ogledu obeh publikacij:

1. Ročno premeščanje bremen, letak MDDSZ 2024
2. Ročno premeščanje bremen, publikacija MDDSZ, 2024

Na izjemno dobro obiskani konferenci, ki smo jo napovedali v naši e-novici 18/2024, smo slišali odgovore na vprašanja o praktični izvedbi pravilnika. Udeležencem konference je uspešno delo voščila med drugimi tudi Lidija Jerkič, predsednica ZSSS. Državni sekretar na MDDSZ Dan Juvan pa je med drugim izjavil: “Novi Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen skuša slediti naslednjim ciljem:

• zagotoviti delodajalcem učinkovito orodje za ocenjevanje tveganja za ročno premeščanje bremen,
• določitev jasnih ukrepov za varnost in zdravje delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki jih mora izvesti delodajalec glede na ugotovljeno stopnjo oceno tveganja,
• določitev nujnosti uporabe dvižnih pripomočkov, ko gre za visoko stopnjo tveganja za varnost in zdravje pri ročnem premeščanju bremen,
• varovanje mlajših delavcev, starejših delavcev, žensk, nosečnic in oseb, pri katerih izvajalec medicine dela ugotovi zdravstvene omejitve.”

Več na: Juvan: Zdravstvene težave, ki izvirajo iz ročnega premeščanja bremen, so resen problem, novica gov.si z dne 16. 4. 2024

Dodatno:

STA poročilo o konferenci

E-novica ZSSS št. 22 (13. 4. 2024): Dva nova pravilnika o varovanju delavcev pred nevarnimi snovmi

   Piktogram na etiketi kemikalije, ki opozarja na karcinogen, mutagen ali reprotoksin

Obveščamo vas, da sta bila v Uradnem listu RS, št. 29/2024 z dne 4. 4. 2024 objavljena dva pravilnika o varovanju delavcev pred nevarnimi snovmi:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu

Pravilnik o spremembah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Oba pravilnika prenašata v slovenske predpise določila direktive 2022/431/EU, ki je med drugim dvignila ureditev varovanja delavcev pred reprotoksini na delovnem mestu tako, da bo odslej enako kot za karcinogene in mutagene.

Posebej pomemben je povsem novi pravilnik, ki določa varovanje pred karcinogeni, mutageni in reprotoksini – torej pred snovmi, ki vzbujajo največ skrbi. Pričakujemo, da bo povzročil pomembne premike na bolje v ocenah tveganja, saj med drugim zahteva, da delodajalec oceni tudi tveganje za nastanek poklicne bolezni, ki jih povzročajo te snovi. Tega pri nas doslej nismo poznali! Že samo to določilo bo zagotovilo povsem novo raven varnosti na delovnem mestu.

Pomembno je tudi, da novi pravilnik obvezuje delodajalca, da delavce dejansko in transparentno usposablja in obvešča o tveganjih zaradi izpostavljenosti tem snovem, ki vzbujajo največ skrbi.

Novi pravilnik bo torej pri delodajalcih, kjer se pri delu uporabljajo karcinogeni, mutageni ali reprotoksini, sprožil revidiranje ocene tveganja. Zato je prav, da se tudi delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu seznanite z novostmi, ki jih prinaša.

Vabljeni k seznanitvi z novo ureditvijo!

E-novica ZSSS št. 21/2024 ( 4. 4. 2024): Izobraževanje za svetovalce za promocijo zdravja pri delu 2024

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) določa, da mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu – to je sistematične ciljane aktivnosti in ukrepe  za ohranjanje in krepitev telesnega in duševnega zdravja delavcev.

Obveščamo vas, da Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa organizira med 19. septembrom in 18. oktobrom 2024 izobraževanje za svetovalce za promocijo zdravja pri delu. Izobraževalni program bo potekal ob četrtkih in petkih med 9. in 16. uro. Izobraževalni program obsega splošne vsebine in osem modulov v skupnem trajanju 120 pedagoških ur (teoretični in praktični del ter samostojno učenje).
Okvirni termin za preverjanje znanja bo predvidoma 7. 11. 2024. Število udeležencev je omejeno.

Izobraževanje je plačljivo. Prispevek udeležencev znaša 450,00 EUR. Dodaten strošek v okvirnem znesku 200 EUR predstavlja še naročilo podatkov o bolniškem staležu pri NIJZ, ki jih udeleženec potrebuje za izdelavo načrta promocije zdravja pri delu za podjetje (projektna naloga).

Gre za celovito izobraževanje, ki nudi interdisciplinarno znanje, potrebno za načrtovanje in izvajanje učinkovitih programov promocije zdravja pri delu. Udeleženci se bodo seznanili z vsebinami s področja zdravja in promocije zdravja pri delu, timskega dela, načrtovanja programov in projektov promocije zdravja pri delu, analize zdravja delavcev, ergonomskih dejavnikov tveganja, kemijskih dejavnikov tveganja, dejavnikov tveganja za poškodbe pri delu, organizacije dela, doživetja preobremenjenosti pri delu, varovanja dostojanstva pri delu, preprečevanja uporabe psihoaktivnih snovi, prehrane in gibanja.

Več informacij o izobraževanju najdete na spletni strani Čili za delo.

E-novica ZSSS št. 20/2024 (29. 3. 2024): Naročite se lahko na tematsko številko DE “Inšpekcija dela”

Obveščamo vas, da bo 18. 4. 2024 izšla aprilska tematska številka DE z naslovom “Inšpekcija dela”.

Tematsko številko je kot vedno mogoče naročiti tako, da izpolnjeno naročilnico, ki jo najdete na spletni strani ZSSS (v rubriki Delavska enotnost), pošljete po elektronski pošti na naslov de@sindikat-zsss.si, in sicer do vključno 12. aprila 2024. Stane 10 € oziroma 2,30 € za člane sindikatov, povezanih v ZSSS.

Ker je v sestavi Inšpektorata RS za delo tudi organizacijska enota Inšpekcija nadzora varnosti in zdravja pri delu, bo tematska številka posebej zanimiva za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu.

Uredništvo napoveduje vsebino tematske številke: “Brez inšpekcijskega nadzora, opozarjajo kritični glasovi, so predpisi, zakonodaja, pravilniki, uredbe ipd. zgolj (mrtva) črka na papirju. Pogosto je klic na pomoč delovni inšpekciji namreč edino, kar ostane delavki oziroma delavcu, ki je delodajalca zaman opozarjal na svojo stisko oziroma težavo. Zato velja poznati zakonsko podlago, pa njena pooblastila in sankcije, inšpekcije dela, pa tudi druge vrste inšpekcijskega nadzora, povezanega s svetom dela; zato velja izvedeti več o delovanju Inšpektorata Republike Slovenije za delo; zato se je treba vprašati, kako okrepiti njegovo delovanje; prav tako ni odveč vedeti, kako narediti prijavo kršitve na inšpektorat, kaj počne Evropski organ za delo in podobno. Vsemu temu, pa še čemu vmes, se bomo aprila torej posvetili v novi tematski številki Delavske enotnosti.”

Vabljeni, da se na tematsko številko “Inšpekcija dela” naročite!

Dodatno:

Vabljeni k nakupu v elektronski obliki!

Inšpekcija dela, tematska številka Delavske enotnosti, april 2024

E-novica ZSSS št. 17/2024 (20. 3. 2024): Nove EU mejne vrednosti za svinec in diizocianate

   V kemijskem laboratoriju, foto ECHA news

Z veseljem vas obveščamo o Direktivi (EU) 2024/869 z dne 13. marca 2024, ki je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena 19. marca 2024 in bo začela veljati dvajseti dan po objavi. Slovenija ima dve leti časa, da nove določbe prenese v svojo nacionalno zakonodajo.

Direktiva 2024/869/EU spreminja dve direktivi: direktivo 2004/37/ES in direktivo 98/24/ES (vsa besedila na označenih povezavah so v slovenščini). Prinaša pa nove obvezujoče mejne vrednosti EU za svinec in njegove anorganske spojine ter za diizocianate. Gre za uskladitev njihovih EU mejnih vrednosti in bioloških mejnih vrednosti z najnovejšimi znanstvenimi in tehničnimi dosežki ter ugotovitvami za boljše varovanje delavcev pred tveganjem zaradi poklicne izpostavljenosti.

Svinec in njegove anorganske spojine so nevarni reprotoksikanti. To pomeni, da škodljivo vplivajo na plodnost in razvoj ploda. Znanstveno ni mogoče določiti ravni, pod katero bi bila izpostavljenost svincu varna za razvoj potomcev delavk v rodni dobi. Zato bi delodajalci morali zagotoviti, da se poklicna izpostavljenost svincu in njegovim anorganskim spojinam delavcev zniža na tehnično najnižjo možno raven.

Diizocianati skupaj s polioli pa so kemični gradniki poliuretanov. So povzročitelji preobčutljivosti kože in dihal (astmageni). Povzročajo poklicne kožne bolezni in imajo lahko škodljive učinke na zdravje dihal, kot so poklicna astma, preobčutljivost na izocianate in bronhialna hiperreaktivnost.

Primerjava veljavnih slovenskih mejnih vrednosti in EU vrednosti, ki jih prinaša direktiva 2024/869/EU, kaže, da so slovenske še veljavne mejne vrednosti 10-krat višje od novih EU vrednosti. Zato pozdravljamo novo direktivo EU, ki prinaša na slovenska delovna mesta več kemične varnosti. Pozivamo ministrstvo za delo, da ne odlaša in direktivo čim prej prenese v slovenski pravilnik!

Direktiva št. 2024/869/EU, na tej povezavi, v slovenščini