E-novica ZSSS št. 63 (17. 12. 2018): Poklicne bolezni v EU in v Sloveniji – poziv ministru za zdravje

Obveščamo vas, da sta predsednica ZSSS Lidija Jerkič in izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm v četrtek, 13. 12. 2018 obiskali ministra za zdravje Sama Fakina, da bi mu pojasnili ozadje poziva predsedstva ZSSS iz 12. 10. 2018, da naj že v prvem letu svojega mandata izda Pravilnik o poklicnih boleznih (glej v priponki). Slovenija je že 28 let oziroma od osamosvojitve dalje brez predpisa, ki bi določal postopek potrjevanja poklicnih bolezni. Poklicno oboleli delavci so zato opeharjeni za svoje pravice, posledično pa tudi ni preventivnih ukrepov za preprečevanje nadaljnjega poklicnega obolevanja. Ministra sta opozorili tudi, da je enake prenove potreben tudi Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev. Minister je zagotovil, da je njegov trden namen, da končno izda manjkajoči pravilnik o poklicnih boleznih. Ministrstvo bo izboljšalo predlog tega pravilnika, ki je bil v javni razpravi aprila 2018 in ki ga je pripravila prejšnja ministrica za zdravje. Za njegov sprejem je zmanjkalo časa zaradi odstopa Cerarjeve vlade (glej našo novico št. 16/2018 z dne 6. 4. 2018). Omenil je, da je že sklical delovno skupino, katere naloga je izboljšanje predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ZZVZZ-1, za sprejem katerega je zaradi odstopa Cerarjeve vlade prav tako zmanjkalo časa (glej našo e-novico št. 6/2018 z dne 31. 1. 2018). Napovedal je, da bo v njegovem poglavju o zavarovanju za poklicna tveganja poskrbel za pravno podlago za Pravilnik o poklicnih boleznih, ki še manjka na podlagi mnenja vladne službe za zakonodajo. Na pogovoru je bilo dogovorjeno tudi, da ministrstvo takoj naroči slovenski prevod evropskih priporočenih kriterijev za verifikacijo poklicnih bolezni.

Za razliko od Slovenije pa v drugih državah EU poklicnim  boleznim namenjajo bistveno več pozornosti. To dokazuje poročilo »Odkrivanje z delom povezanih bolezni, pri katerih se uporabljajo sistemi opozarjanja in nadzora: nova raziskava«, ki ga je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu EU OSHA predstavila 14. 12. 2018. Druge države ne le spremljajo znane poklicne bolezni, ampak tudi odkrivajo nove z delom povezane bolezni. Direktorica EU OSHA Christa Sedlatschek je poročilo pospremila tudi z nasvetom Sloveniji: „Z delom povezane bolezni in poškodbe stanejo Evropsko unijo 3,3 % BDP (Mednarodna organizacija za delo, 2017). To je 476 milijard EUR na leto, ki bi jih bilo mogoče prihraniti z ustreznimi sistemi, politikami in praksami na področju varnosti in zdravja pri delu. Upamo, da bo projekt agencije EU-OSHA služil kot navdih za uvedbo sistemov opozarjanja in nadzora v tistih državah, v katerih še ne obstajajo.“

V poročilu je navedenih 75 sistemov nadzora v 26 državah. Podrobnejša analiza 12 sistemov predstavlja različne pristope, ki jih je mogoče uporabiti, ter njihovo moč in vsestranskost. Opisani so praktični vidiki njihovega izvajanja in povezave s preprečevanjem tveganj in oblikovanjem politike. V poročilu je prikazano tudi, kako je mogoče funkcije opozarjanja in nadzora dodati obstoječemu sistemu spremljanja.

Več na naslednjih povezavah:
Preberite končno poročilo in povzetek z naslovom „Pristopi za opozarjanje in nadzor pri prepoznavanju z delom povezanih bolezni v EU“ (v angleščini)
Obiščite spletno stran agencije EU-OSHA o sistemih opozarjanja in nadzora

E-novica ZSSS št. 62 (11. 12. 2018): Spremembe in dopolnitve Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

V Uradnem listu RS št. 78 z dne 4. 12. 2018 je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu, ki bo brez dvoma pomembno prispeval k boljši kemični varnosti na slovenskih delovnih mestih. O časovnici in postopku njegovega sprejemanja smo vas prvič obvestili v e-novici št. 38/2018 z dne 17. 8. 2018. A naknadni zapleti v zvezi z njegovim sprejemom so se razčistili šele na sejah Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) 26. 10. 2018 in 16. 11. 2018. Iskanju kompromisnih rešitev v zvezi z zahtevami delodajalskih organizacij pa sta bili v času med obema sejama ESS namenjeni še dve seji Strokovnega odbora ESS za delo in socialne zadeve 9. in 13. 11. 2018.

Tokratne novosti v dosedanjem so (izbor):

1. Določena je mejna vrednost za prah 10 mg/m³ za inhalabilno frakcijo in 1,25 mg/m³ za alveolarno frakcijo, v primeru, da prah nima rakotvornih, mutagenih, teratogenih, fibrogenih, strupenih ali alergičnih učinkov. V primeru, da ima prah kateregakoli od naštetih lastnosti, je treba za prah upoštevati mejno vrednost posamezne nevarne snovi iz priloge I tega pravilnika;
2. Zavezujoče biološke mejne vrednosti za rakotvorne snovi so določene v novi prilogi IV tega pravilnika;
3. Delodajalec mora pri izvajanju meritev nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu upoštevati periodiko, določeno v standardu SIST EN 689;
4. Biološki monitoring je treba izvajati, kadar so delavci izpostavljeni svincu in njegovim spojinam in tudi nevarnim snovem, za katere je uvedena zavezujoča mejna vrednost iz priloge II pravilnika.
5. Za vsakega delavca, za katerega se izvaja zdravstveni nadzor, je treba voditi evidenco in stalno dopolnjevati podatke o času izpostavljenosti in koncentracijah kemičnih snovi. Delavec ima pravico dostopati do lastnih osebnih podatkov o zdravstvenem stanju in izpostavljenosti;
6. Prenovljene so priloge pravilnika št. I, II in IV , v katerih so določene nove zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti ter biološke BAT in EKA mejne vrednosti za nevarne in rakotvorne snovi (zgledujejo se po direktivah EU in nemških predpisih);
7. Določena so prehodna obdobja za mejne vrednosti za kremen, za dušikov monoksid, dušikov dioksid in ogljikov monoksid v podzemnem rudarstvu in gradnji predorov ter za kemične snovi iz Priloge I, katerih prenova ni obvezna po direktivah EU.

Ker so namreč delodajalske organizacije opozarjale, da industrija potrebuje prehodna obdobja, v katerih se bo lahko tehnološko in organizacijsko prilagodila novim ostrejšim mejnim vrednostim, je znotraj ESS novembra 2018 na zgoraj omenjenih sejah potekalo ostro interesno pogajanje. Naj ga predstavimo na primeru kremenčevega prahu, za katerega po klasifikaciji Mednarodne agencije za raziskavo raka IARC brez dvoma velja, da je karcinogen. Na sejah Strokovnega odbora ESS za delo in socialne zadeve je bil na koncu sprejet kompromisni dogovor o prehodnem obdobju za uveljavitev nove mejne vrednosti za kremenčev prah:

• do 1. 6. 2019 bo veljala dosedanja mejna vrednost za kremen 0,15 mg/m³ ;
• od 1. 6. 2019 do 1. 6. 2022 se bo uporabljala mejna vrednost 0,1 mg/m³, kakršno bi Slovenija sicer morala v skladu z evropsko direktivo uveljaviti šele od januarja 2020 dalje;
• od 1. 6. 2022 dalje pa bo veljala mejna vrednost 0,05 mg/m³, pri kateri se Slovenija zgleduje po Nemčiji.

Na teh interesnih pogajanjih se je ZSSS pogajala, da se v zvezi s kremenčevim prahom poklicno zdravje delavcev čim prej zaščiti v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji. Po mednarodnih ocenah v Sloveniji zaradi pljučnega raka, ki ga povzroča vdihani kremenčev prah, vsako letu umre 20 ljudi. Delodajalska združenja pa so zahtevala čas, potreben za investicije v novo tehnologijo. Na podlagi doseženega kompromisa bo torej Slovenija že čez pol leta bistveno bolje zaščitila zdravje delavcev, ki so na svojih delovnih mestih izpostavljeni kremenčevemu prahu. Celo prej in bolje kot to od nas zahteva EU! Taka delovna mesta so v rudnikih kovin in premoga, v kamnolomih, pri izkopavanju kremenčevega peska, pri obdelavi kremena, granita, v industriji porcelana, pri pripravi livarskega peska, pri izbijanju ulitkov iz kalupov, v livarnah, v industriji cementa, v industriji šamota, v zadnjem času je velik problem peskanje džinsa s kremenčevim peskom itd.

Tudi tokrat pa moramo žal znova potrditi, kako zelo so slovenski delavci oškodovani, ker že 28 let v Sloveniji ni registra poklicnih bolezni. Kljub temu, da je IARC kremenčev prah v kristalinski obliki uvrstil na seznam karcinogenov, pri katerih je dokazano, da so karcinogeni za človeka, se v Sloveniji še pojavlja dvom, ali res povzroča raka tudi pri nas! Zato je bil eden izmed rezultatov pogajanj na ESS tudi sklep, zapisan v zapisniku seje ESS, da bo do konca leta 2021 izvedena raziskava zdravstvenega stanja delavcev, ki so delali s kremenom, in pojavnostjo raka pri njih. O rezultatih te raziskave, ki jo bo izvedlo ministrstvo za delo, vam bomo brez dvoma poročali!

Več na naslednjih povezavah:

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Priloga 1: Priloga I: Seznam zavezujočih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost

Priloga 2: Priloga II: 2.1. Zavezujoče biološke mejne vrednosti – BAT vrednosti / 2.2. EKA vrednosti

Priloga 3: Priloga IV: 4.1. Zavezujoče biološke mejne vrednosti – BAT vrednosti – rakotvorne snovi / 4.2. EKA vrednosti – rakotvorne snovi

Dodatno:

26/2022 e-novica ZSSS (6. 6. 2022): Od 1. 6. 2022 je mejna vrednost za vdihljivi kremenčev prah 0,05 mg/m3

54/2020: Mejna vrednost za kremenčev prah je tehnično izvedljiva

E- novica ZSSS št. 60 (5. 12. 2018): Osem odstotkov raka je povezanega z delom!

Obveščamo vas, da je bila 5. 12. 2018 v Bruslju na konferenci Evropskega sindikalnega inštituta ETUI o poklicnem raku pri ženskah predstavljena nova publikacija v angleščini z naslovom »Rak in delo: Razumeti poklicne rake in ukrepati za njihovo odpravo«. Publikacijo, v kateri je 25 prispevkov 28 strokovnjakov,  sta uredila raziskovalca ETUI Tony Musu in Laurent Vogel.

Več kot 100.000 smrti, ki jih v EU letno povzroča poklicni rak, bi bilo mogoče preprečiti z izločitvijo karcinogenov iz proizvodnih procesov. Cilj te publikacije je pregled današnjega znanja o poklicnih rakih, novih preventivnih praks, razvoja zakonodaje in priznavanja rakov kot poklicnih bolezni. Sovpada s prenovo evropske Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu na podlagi dokazov, zbranih z raziskavami in razprav o odpravi tveganj za nastanek poklicnega raka.

Publikacija opozarja, da je 8 % raka v Evropski uniji povezanega z delom – kar 12 % pri moških in 7 % pri ženskah. Konfederalna sekretarka Evropske konfederacije sindikatov ETUC Esther Lynch je knjigo na konferenci o poklicnem raku pri ženskah pospremila z naslednjimi besedami: »Delež poklicnega raka pri obolelih moških in ženskah bi moral zdramiti delodajalce, delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu in raziskovalce raka, da bi na novo pregledali njegove vzroke in premislili, kako jih preprečiti. Poklicnega raka ne bi smeli več dojemati kot izključno problem industrij, kjer med zaposlenimi prevladujejo moški. Pri delu, kjer prevladujejo med zaposlenimi ženske, se je namreč doslej praviloma spregledal učinek delovnih razmer in dejavnikov, kakršni so izpostavljenost kemičnim, fizikalnim in biološkim obremenitvam. Občutno je pomanjkanje znanja tako o poklicnem raku pri ženskah kot tudi o tem, kako ga preprečiti. Nujno je med drugim posvetiti več pozornosti učinku dolgotrajnega nočnega dela na nastanek raka na dojkah. Raziskave so vedno znova pokazale, da se poveča tveganje za nastanek poklicnega raka zaradi sedečega dela in izmenskega dela, ki ruši dnevni ritem telesa. Vedno več je tudi dokazov, da bi lahko z delom povezani stres  posredno vodil v nastanek raka. Delavke morajo vedeti, katerim snovem so izpostavljene na svojem delovnem mestu in kakšen je lahko njihov učinek na zdravje. Delavke skupaj s svojimi sindikati morajo biti vključene v razprave o izboljšanju svojih delovnih razmer in o preprečevanju poklicnega raka.«

Angleški naslov publikacije je Cancer and work: understanding occupational cancers and taking action to eliminate them, ETUI, Brussels, ISBN 978-2-87452-498-1

Knjigo v angleškem jeziku si lahko brezplačno preberete na naslednji povezavi.

E- novica ZSSS št. 57 (16. 11. 2018): Že dvaindvajsetič podeljene ugledne nagrade in priznanja Avgusta Kuharja

Obveščamo vas, da je Fundacija Avgusta Kuharja v četrtek, 15. novembra 2018 v Ajdovščini že dvaindvajsetič podelila ugledne nagrade in priznanja Avgusta Kuharja za izjemne dosežke v stroki varnosti in zdravja pri delu za leto 2018. Namen njihovega podeljevanja je promocija dosežkov stroke in širitev dobre prakse v vsa slovenska podjetja in zavode.

Nagradi Avgusta Kuharja za izjemni dosežek v stroki varnosti in zdravja pri delu sta prejela dr. Lidija Korat iz Slovenskih Konjic (za pristop za celovit nadzor izpostavljenosti nevarnim snovem na delovnem mestu) in mag. Leon Vedenik iz Beltincev (za promocijo duševnega in telesnega zdravja v Policijski upravi Murska Sobota).

Nagrado Avgusta Kuharja za najboljšo diplomo diplomiranega inženirja tehniške varnosti je prejel David Klančišar za diplomo z naslovom »Preprečevanje zastrupitev z ogljikovim oksidom«.

V letu 2018 je bilo podeljenih sedem priznanj za izjemno delo v aktivnih regionalnih društvih strokovnih delavcev za varnost pri delu. Prejeli so jih Luka Bratec (Društvo varnostnih inženirjev Ljubljana), Matjaž Časl (Društvo varnostnih inženirjev Velenje), Nikolina Vidovič (Društvo varnostnih inženirjev Gorenjske), Oras Jerman (Društvo varnostnih inženirjev Koper), Srečko Slemenšek (Društvo varnostnih inženirjev Celje), Vesna Avsenik (Medobčinsko društvo varnostnih inženirjev Novo mesto) in Zvonko Milošič (Društvo strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj).

Utemeljitve vseh podeljenih nagrad in priznanj Avgusta Kuharja najdete s klikom na naslednjo povezavo.

Čestitamo!

E- novica ZSSS št. 55 (9. 11. 2018): Sporočilo posveta ZSSS 6.11.2018: Zaščitimo mlade v rodni dobi pred reprotoksini

Na posvetu ZSSS z naslovom »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«, ki je bil 6. 11. 2018 v Ljubljani, smo opozorili tudi, da v številnih slovenskih podjetjih mladi delavci v rodni dobi niso ustrezno zaščiteni pred reprotoksini, nevarnimi kemikalijami na njihovem delovnem mestu, ki škodujejo rodnosti. Zato je strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu na svojem novemberskem posvetu sklenila usmeriti pozornost delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu tudi nanje.

Reprotoksini so snovi, strupene za razmnoževanje (rojevanje otrok). Navadno so ljudje pozorni zgolj na učinek reprotoksinov na nosečo žensko oziroma na mater in njene potomce. V resnici pa učinkujejo tudi na spolno funkcijo in plodnost moških in zdravje njihovih potomcev. Posledice izpostavljenosti se res najpogosteje pokažejo, če je bila mati izpostavljena reprotoksinu med nosečnostjo, toda posledice na plodu se lahko kažejo tudi, če sta bila starša reprotoksinu izpostavljena kadarkoli v njunem življenju. Pri ženskah v rodni dobi lahko povzročijo neplodnost in spontane splave ter menstrualne motnje. Pri moških v rodni dobi pa lahko povzročajo padec števila semenčic in prizadetost testisov. Pri njunih potomcih pa lahko povzročajo smrt ali zmanjšano telesno težo zarodka, predčasne porode ter nevrološke in vedenjske motnje potomcev. Jasno je, da je torej pred reprotoksini potrebno zaščititi predvsem mlade ženske in moške, ki so v rodni dobi in šele načrtujejo družino.

Kako prepoznamo reprotoksine na svojem delovnem mestu?
To nam omogoča evropska Uredba št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, ki določa, katere informacije mora proizvajalec kemikalije posredovati uporabniku in mu tako omogočiti njeno zavestnejšo, racionalnejšo in odgovornejšo uporabo. Uredba določa, da mora etiketa na embalaži kemikalije opozoriti na njene nevarne lastnosti s pomočjo piktogramov za nevarnost, stavki o nevarnosti, previdnostnimi stavki in opozorilnimi besedami. Na reprotoksine opozarja predvsem stavek s šifro H360. Zapomnimo pa si stavke, ki opozarjajo na reprotoksine:

H360: Lahko škoduje plodnosti ali nerojenemu otroku.
H361: Sum škodljivosti za plodnost ali nerojenega otroka.
H362: Lahko škoduje dojenim otrokom.
P263: Preprečiti stik med nosečnostjo/dojenjem.

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) in ZSSS zahtevata, da naj se evropska in slovenska zakonodaja dopolnita tako, da bo delavcem na delovnih mestih pred reprotoksini zagotovljena enaka zaščita kot v primeru karcinogenov. To pomeni med drugim, da je treba določiti mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za vse reprotoksine, ki so v uredbi 1272/2008 označeni s kategorijo 1A in 1B. Zakonodaja naj poskrbi, da delavci, ki delajo z reprotoksini, imajo informacijo o tveganju, kateremu so izpostavljeni ter o preventivnih ukrepih.

Kaj svetujemo delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu?
Od delodajalca naj zahtevajo poročilo, ali se pri njem na kateremkoli delovnem mestu uporabljajo reprotoksini, označeni s stavkom H360 in ali je za ta delovna mesta v oceni tveganja določeno, da tam ne smejo delati mladi delavci obeh spolov v rodni dobi. Delodajalca naj opozorijo, da ne zadošča umakniti nosečo delavko, saj ta navadno šele v 10. tednu nosečnosti opozori na svojo nosečnost. Takrat je namreč lahko že prepozno, saj so reprotoksini za razvoj ploda najbolj nevarni od 3. do 8. tedna nosečnosti. Delodajalec naj delo z reprotoksini uredi v zaprtem sistemu, da vsi delavci ne glede na svojo starost z njimi sploh ne prihajajo v stik. Nosečnost namreč marsikoga preseneti tudi v srednjih letih.

Več o reprotoksinih  si preberite tukaj.

E- novica ZSSS št. 54 (7. 11. 2018): Utrinki s posveta ZSSS »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI« Ljubljana, 6. 11. 2018

6. novembra 2018 je strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu pripravila posvet z naslovom »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«. Namenjen je bil delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu, svetom delavcev in sindikalnim zaupnikom. Vsebinsko se je navezoval na evropsko kampanjo »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI ZA ZDRAVA DELOVNA MESTA 2018-2019«. Na posvetu smo se udeleženci seznanili s kemično varnostjo z zornega kota vloge izvoljenih delavskih predstavnikov, ki zastopajo interese zaposlenih do zdravega in varnega dela.

Posvet je potekal v prelepi secesijski Jakopičevi dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Sistem kemične varnosti na delovnem mestu so nam predstavile tri vrhunske strokovnjakinje. Dr. Sandra Senčič je opisala, kako je treba strokovno korektno in v skladu s predpisi na ravni delodajalca zagotoviti kemično varnost. Novosti v zadnjih dveh letih so prinesle kakovostni skok na bolje pri izvajanju strokovnih nalog zaradi akreditiranih metod. Zvedeli smo, kako je treba pripraviti dokumentirano oceno tveganja o nevarnih kemičnih snoveh. Upoštevati mora seznam nevarnih snovi pri delodajalcu in njihove nevarne lastnosti, raven, vrsto in trajanje izpostavljenosti delavcev tem snovem, količino teh snovi, mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, biološke mejne vrednosti, preventivne ukrepe in njihovo učinkovitost, rezultate zdravstvenega nadzora, sinergični učinek vseh kemičnih snovi itd.
Mag. Lidija Korat iz Inšpektorata RS za delo je predstavila najpogostejše ugotovitve iz inšpekcijskih nadzorov delovnih okolij, kjer so prisotne nevarne kemične snovi. Opozorila je, da je inšpekcija v nekaterih usmerjenih akcijah nadzora ugotovila, da je le 40 % delodajalcev svoje delavce dejansko seznanilo z nevarnimi lastnostmi karcinogenov, s katerimi so delali. V praksi torej kemična varnost marsikje ni dobra in razlogov za aktivacijo delavskih zaupnikov je še preveč!  Odgovarjala je na vprašanja udeležencev posveta glede sodelovanja delavskih zaupnikov na inšpekcijskih nadzorih in jih povabila, naj na inšpekciji iščejo nasvete za svoje ravnanje glede kemične varnosti. Pooblastila delavskih predstavnikov marsikje ostajajo neizkoriščena. Opozorila je na možnost njihovega sodelovanja pri meritvah delovnega okolja in pri inšpekcijskih nadzorih.
Dr. Alenka Franko, specialistka za zastrupitve z nevarnimi snovmi, pa je opisala poglavitne značilnosti poklicnih bolezni in njihovih vzrokov. Udeleženci posveta so dobili odgovore na svoja vprašanja iz lastne prakse in nasvete, kako koristno izrabiti pooblastila delavskih zaupnikov v predpisih.
Na posvetu sva predstavnici strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm in Katja Gorišek predstavili še aktivnosti ZSSS za dopolnitev evropskih in slovenskih predpisov, da bi tako na sistemski način obvladovali kemično varnost na delovnih mestih. Predstavili sva sindikalne javne kampanje in socialni dialog, s katerimi nam je v zadnjem obdobju uspelo v predpise vnesti vrsto novih rešitev, katerih prava vrednost se  bo pokazala z njihovim delovanjem v praksi v prihajajočih letih.

Sporočilo posveta je, da ni vzroka za panično izogibanje kemikalijam, saj nam razumevanje njihovih nevarnih lastnosti omogoča varno ravnanje z njimi. Delavci imajo zato pravico biti informirani o nevarnih lastnostih kemikalij, s katerimi se srečujejo na svojem delu, saj jim le to omogoča varno delo.