Umanoterina študija o ekonomskih ter ogljičnih neenakostih v Sloveniji in svetu

Objavljena nova Umanoterina študija o ekonomskih ter ogljičnih neenakostih v Sloveniji in svetu [SPOROČILO ZA JAVNOST] – Umanotera

Objavljena nova Umanoterina študija o ekonomskih ter ogljičnih neenakostih v Sloveniji in svetu

SPOROČILO ZA JAVNOST

Ljubljana, 25. 9. 2024 – “Teme Onesnaževalna elita nas vodi v podnebni zlom nismo izbrali naključno,” so ob pričetku včerajšnjega dogodka izpostavili organizatorji. Skrajni čas je namreč, da razumemo, da po eni strani podnebna kriza ni le okoljsko vprašanje, temveč ima posledice za vse nas, po drugi strani pa da podnebna politika, ki ne upošteva ali celo povečuje naraščajoče družbene neenakosti, ne more biti uspešna. Na dogodku je bila med drugim prvič predstavljena Umanoterina študija o ekonomskih ter ogljičnih neenakostih v Sloveniji in svetu, katere sporočilo je jasno: planet gori, onesnaževalna elita pa priliva olje na ogenj.

Dogodek je otvorila Ajda Cafun iz Umanotere, ki je predstavila koncept onesnaževalne elite, razreda največjih lastnikov kapitala, ki nas s svojo luksuzno potrošnjo, kapitalskimi naložbami in političnim vplivom vodi v podnebni zlom. To se dogaja tudi v Sloveniji, kjer najpremožnejši kopičijo svoje premoženje, prekomerno onesnažujejo in preprečujejo trajnostno družbeno preobrazbo. Povedala je, da ima v Sloveniji “zgolj odstotek najpremožnejših v lasti 23 % vsega zasebnega premoženja, povprečni posameznik iz te skupine pa je neposredno odgovoren za kar 11-krat več letnih izpustov kot oseba iz manj premožne polovice prebivalstva.” Prvič je predstavila tudi novo študijo z naslovom Onesnaževalna elita nas vodi v podnebni zlom – Ekonomske in ogljične neenakosti v Sloveniji in svetu, prvo tako v slovenskem prostoru.

Lucas Chancel, višji ekonomist v Laboratoriju za svetovno neenakost, je v svojem predavanju izpostavil, da sta neenakost in onesnaževanje prepletajoči se težavi. Onesnaževanje je problem neenakosti, ker ustvarja zmagovalce in poražence. Raziskave kažejo, da so najpremožnejši največji onesnaževalci – imajo največjo dolžnost, hkrati pa tudi zmožnost, te emisije zmanjšati. “Zeleni prehod mora biti pravičen, v nasprotnem primeru ne bo deloval. Vsak izpust šteje in kdor največ onesnažuje, bi moral največ plačati.” Poudaril je, da pravičnost zelenega prehoda leži v sorazmernem obdavčenju. Kot je sam zaključil: “Davki so cena obstoja civilizacije.”

Da morajo biti delavci in podnebni aktivisti tisti, ki narekujejo pravični prehod, financirati pa bi ga morali tisti, ki so imeli v preteklosti največ koristi zaradi ustvarjanja ogromnih izpustov emisij, je poudaril Emanuele Leonardi, ekonomski sociolog in raziskovalec na bolonjski univerzi. Predstavil je primer avtomobilske italijanske tovarne GKN, kjer so se delavci po množičnem odpuščanju mobilizirali in moči združili z italijanskim gibanjem za podnebno pravičnost. Primer dokazuje, da so možne točke zbliževanja med delavci in podnebnimi gibanji številčne. Povedal je, da je za doseganje podnebne pravičnosti potrebno “radikalno prevetriti model proizvodnje in potrošnje, ki trenutno temelji na močni asimetriji moči.” Kako bi to izgledalo v praksi? “Kolektivno lastništvo ključnih sektorjev za vodenje industrijske politike v skladu z ekološkimi načeli; zmanjšanje porabe najbogatejših, s čimer bi zaščitili najšibkejše dele prebivalstva; hkratno zmanjšanje podnebnega bremena porabe superbogatih in uvedba resnično univerzalnih ukrepov blaginje.“

Za socialno-ekološki preobrat družbe si bomo nujno morali prizadevati na sistemski ravni, eno sredstvo za to pa so gotovo politike. Kako bi izgledale napredne socialno-podnebne politike, ki bi zmanjševale družbene neenakosti in hkrati prispevale k zmanjšanju emisij, je na dogodku povzela Ajda Cafun iz Umanotere. “Politike bi bilo potrebno razvijati na štirih področjih, in sicer na področju davčne politike, spodbud za pravičen zeleni prehod, javnih storitev in predpisov,” je izpostavila. Konkretno bi se to med drugim udejanjalo skozi progresivni davek na premoženje visoke vrednosti, financiranje celovite energetske prenove stanovanj, krepitev javnega potniškega prometa in uvedbo štiridnevnega delavnika za enako plačo.

Kako si bomo torej kot družba v praksi prizadevali za socialno-ekološki preobrat ter kaj so zgodovinski trendi in trenutna politična dejstva, ki na proces vplivajo? To so bila vprašanja, na katera so odgovarjali gostje okrogle mize.

Marko Hočevar, raziskovalec na Fakulteti za družbene vede: “Ključno vprašanje je vprašanje razmerij moči v družbi. Komu je v interesu, da se nekaj zgodi? Študije Nizozemske in ZDA predstavljajo naraščajoče ukrepe v skladu z interesi najvišjih dohodkovnih razredov – veča se diskrepanca med predstavniki ljudstva in državljani, predvsem v smislu materialnega položaja in izobrazbe. V parlamentu so neproporcionalno zastopani bogati izobraženi ljudje, ki nagovarjajo le sebi enake.”

Mojca Žerak, predsednica Sindikata Mladi plus: “Delavski in podnebni boj imata skupnega sovražnika – kapitalistično gospodarstvo, ki temelji na ustvarjanju dobičkov. Posledično bi si človek mislil, da bi bil skupni boj neizogiben, a temu ni tako. To smo videli že v Anhovem, kjer je bil zaradi škode ljudem in okolju zahtevan nov zakon, a so se sindikati postavili proti zakonu in za ohranitev delovnih mest. Pomembno je, da se nevarno onesnaževalna podjetja zapre, za sindikate pa to ne bo prioriteta. Oboji imajo prav, a problem je, da rešitve vsi iščemo znotraj sistema. Misliti moramo alternativne sisteme, ki bi potrebe družbe in okolja postavile pred dobiček.”

Boštjan Remic, strokovni sodelavec društva Focus: “Državljani so pogosto zelo skeptični do zelenega prehoda od zgoraj, ker so to ukrepi, ki zasledujejo interese kapitalističnega razreda. Taki zeleni prehodi potem vplivajo na to, kako ljudje živimo – še posebej, kako živijo določene družbene skupine, na primer kmetje. Upirajo se, ker se jim znižuje življenjski standard, ne ker bi bili proti ekološkim ukrepom. Tudi nekatere trenutne rešitve zelenega prehoda niso popolne. Električni avtomobil je omejena rešitev, potrebujemo javni prevoz in druge oblike trajnostne mobilnosti, ker vsa ta tehnologija potrebuje neke surovine, kar poglablja problem ekstraktivizma. Ta se izvaja na globalnem jugu, kjer lokalni prebivalci od tega nimajo nič, razen okoljskih problemov.

Fotografije dogodka najdete tukaj.

 

Dodatne informacije: Ajda Cafun: ajda@umantera.org, 01 439 7100

Udoben javni prostor – za vse, Evropski teden mobilnosti, 16. – 22. 9. 2024

E-novica ZSSS št. 43/2024 (16. 9. 2024): Udoben javni prostor – za vse, Evropski teden mobilnosti, 16. – 22. 9. 2024

Odkar se je 10. 9. 2019 predsedstvo ZSSS opredelilo za boj proti podnebnim spremembam (glej  Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest), v naših e-novicah namenjamo pozornost tudi Evropskemu tednu mobilnosti. Letos bo od 16. do 22. septembra 2024. Vrhunec bo Dan brez avtomobila 22. septembra 2024. Gre za kampanjo po vsej EU za trajnostno mobilnost v mestih, ki spodbuja spremembo vedenja v korist aktivne mobilnosti, javnega prevoza in drugih pametnih in čistih prometnih rešitev.

Pogosto slišimo, da sodoben slog življenja ni trajnosten, kar pomeni, da svoje potrebe zadovoljujemo na načine, ki dobesedno ogrožajo našo prihodnost in prihodnost naših potomcev. To še zlasti velja za promet, ki je eden glavnih virov onesnaževanja zraka, vzrok podnebnih sprememb, telesnih poškodb in tudi smrti. Sprememba naših navad, povezanih z mobilnostjo, je zato življenjskega pomena.

Statistični urad RS o prevažanju z avtomobili v Sloveniji

Tema Evropskega tedna mobilnosti 2024 je »Udoben javni prostor – za vse«. Kakovostno urejen javni prostor prinaša v vsako skupnost številne koristi: več socialne pravičnosti, več varnosti, manj hrupa in onesnaženosti zraka. Kampanja spodbuja urejanje javnih prostorov za vse uporabnike predvsem na račun prostora, ki ga danes zasedajo avtomobili.

Glej spletno stran kampanje in zemljevid sodelujočih občin – npr. glej za Ljubljano

Sklad EU za pravični prehod

STA novica / Avstriji prvi milijoni iz sklada za pravični prehod

ponedeljek, 8.8.2022

Bruselj, 08. avgusta (STA) – Evropska komisija je odobrila območne načrte za pravični prehod za Avstrijo in tako prvo financiranje v okviru sklada za pravični prehod v vrednosti 76 milijonov evrov. V avstrijskih regijah in občinah v Zgornji Avstriji, na Koroškem, v Spodnji Avstriji in na Štajerskem so močno prisotne ogljično intenzivne industrije, so spomnili pri komisiji.

Avstrija bo v okviru omenjenega sklada skupno v tekočih cenah prejela 136 milijonov evrov, so sporočili z Bruslja.

V okviru evropskega zelenega dogovora je bil vzpostavljen mehanizem za pravični prehod, del mehanizma pa je tudi sklad za pravični prehod. V okviru sklada bo Evropska komisija v obdobju 2021-2027 vložila 17,5 milijarde evrov v območja, ki jih bo prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo najbolj prizadel, so zapisali v Bruslju.

Komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira je ob odobritvi območnih načrtov Avstrije izpostavila, da bo program okrepil inovacije in raziskave za pospešitev podnebnega prehoda, obenem pa zagotovil, da v procesu prehoda nihče ne bo zapostavljen.

V Sloveniji bosta do sredstev iz mehanizma upravičeni obe premogovni regiji, šaleška in zasavska. Na razpolago bo skoraj 259 milijonov evrov kohezijskih sredstev. Od tega bo šaleška regija prejela 70 odstotkov sredstev, zasavska pa 30 odstotkov.

Krožno gospodarstvo

Krožno gospodarstvo

Kaj je krožno gospodarstvo?

Krožno gospodarstvo je način organizacije proizvodnje in potrošnje, ki temelji na delitvi, ponovni uporabi, popravilu, prenovi in recikliranju obstoječih materialov in izdelkov, kakor dolgo je to mogoče.

S tem se življenjska doba izdelkov podaljšujezmanjšuje pa količina odpadkov. Ko izdelek pride do konca svoje življenjske poti, se materiale, iz katerega je izdelan, v največji možni meri obdrži v gospodarstvu. Tako se jih lahko s pridom vedno znova ponovno uporabi, kar še dodatno ustvarja vrednost.

To je obrat od tradicionalnega linearnega gospodarskega modela, ki temelji na vzorcu vzemi – naredi – porabi – odvrzi. Ta model se zanaša na velike količine poceni in dostopnih surovin in energije.

V tradicionalnem modelu se pojavlja tudi načrtno zastaranje, ki pomeni, da so bili izdelki zasnovani z omejenim rokom trajanja, da jih je potrebno zavreči in kupiti nove. To povečuje količino odpadkov in ustvarja pritisk na okolje. Evropski parlament je pozval k ukrepom proti tej praksi.

Število ljudi na svetu raste in skupaj z njim potrebe po surovinah. Vendar pa je količina ključnih surovin omejena.

Omejene količine surovin pa pomenijo tudi, da so nekatere države EU glede nekaterih surovin odvisne od drugih držav.

Poleg tega imata pridobivanje in uporaba surovin velik vpliv na okolje. Prav tako povečujeta porabo energije in izpustov CO2. Pametnejša raba surovin pa lahko izpuste CO2 zmanjša.

Kakšne so prednosti krožnega gospodarstva?

Ukrepi, kot so preprečevanje odpadkov, ekološko oblikovanje in ponovna uporaba bi lahko evropskim podjetjem prihranili denar, hkrati pa zmanjšali skupne letne emisije toplogrednih plinov.

Premik h krožnemu gospodarstvu bi lahko prinesel prednosti, kot so zmanjšanje vpliva na okolje, večja dobave pridobivanja surovin, povečanje konkurenčnosti, spodbujanje inovacij, krepitev gospodarske rasti (dodatnih 0,5 odstotka BDP) in ustvarjanje delovnih mest (700.000 delovnih mest v EU do leta 2030).

Poleg tega bi potrošniki pridobili bolj trajne in inovativne izdelke, ki jim bodo zvišali kakovost življenja in dolgoročno prihranili denar.

Kako EU podpira prehod na krožno gospodarstvo

Evropska komisija je marca 2020 predstavila nov akcijski načrt krožnega gospodarstva, ki vključuje predloge o bolj trajnostnem načrtovanju izdelkov, zmanjševanju količine odpadkov in opolnomočenju državljanov (denimo “pravico do popravila“). Poseben poudarek je na sektorjih, ki porabljajo veliko surovin, kot so elektronika in informacijska tehnologijaplastika, tekstil in gradnja.

Februarja 2021 je Parlament sprejel resolucijo, v kateri se je zavzel za nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo in zahteval dodatne ukrepe, ki bodo omogočili preoblikovanje EU v ogljično nevtralno, okoljsko trajnostno, nestrupeno in popolnoma krožno gospodarstvo do leta 2050. Med predlaganimi ukrepi so strožji predpisi glede recikliranja in zavezujoči cilji glede uporabe in porabe materialov do leta 2030.

Marca 2022 je Komisija predstavila prvi sveženj ukrepov, ki je namenjen pospeševanju prehoda na krožno gospodarstvo in je del akcijskega načrta za krožno gospodarstvo. Med predlogi so spodbujanje trajnostnih izdelkov, opolnomočenje potrošnikov za zeleni prehod, pregled uredbe o gradbenih materialih in strategija o trajnostnem tekstilu.

Zeleni dogovor EU

Vir: Evropski parlament

Ogljični odtis

Ogljični odtis

Glej tudi Podnebne spremembe!


Toplogredni plini povzročajo segrevanje ozračja. Koncentracija najpomembnejšega toplogrednega plina CO2 se je od leta 1750 zaradi industrializacije povečala za 40 %. Posledica so podnebne spremembe, ki jih vse bolj občutimo tudi v Sloveniji.

Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) je znanstveno in medvladno telo pod okriljem Združenih narodov. Ugotavlja, da bo že celo desetletje prej, kot se je domnevalo doslej oziroma okoli leta 2030 povprečna globalna temperatura ozračja glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija. Gre za najresnejše opozorilo doslej, da svetu in človeštvu grozijo katastrofalne naravne nesreče. Nekaterih sprememb, kot so zviševanje morske gladine, ne bo mogoče ustaviti prihodnjih stotine ali tisoče let. Vseeno znanstveniki poudarjajo, da bi močno in vztrajno zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov omejilo podnebne spremembe. Hitro bi se s tem izboljšala kakovost zraka, da bi se stabilizirala globalna temperatura, pa bi lahko trajalo od 20 do 30 let.

Ogljična nevtralnost pomeni ravnovesje med človeškimi izpusti CO2 v ozračje in zajemanjem ogljika iz ozračja v sisteme, ki zajemajo več ogljika, kot ga s svojim delovanjem izpustijo. V naravi so to gozdovi in oceani.

Zmanjšanje ogljičnega odtisa je mednarodna obveznost Slovenije in poslovna in družbena odgovornost delodajalca. Brez odlašanja! Na mrtvem planetu ni delovnih mest.


Cilj EU in Slovenije: Do leta 2050 neto ničelna emisija CO2 oziroma podnebna nevtralnost.

Bruselj za 90-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2040, februar 2024


Umanoterina študija o ekonomskih ter ogljičnih neenakostih v Sloveniji in svetu:

Onesnaževalna elita nas vodi v podnebni zlom –  Ogljične neenakosti v Sloveniji in svetu, študija, 2024

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, od 1994

Poročilo o  dogodku “Onesnaževalna elita nas vodi v podnebni zlom – Ogljične neenakosti v Sloveniji in svetu”, Dom sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, 24. 9. 2024

Za več informacij o projektu Podnebne neenakosti v Sloveniji pa lahko obiščete ZSSS spletno stran.

 


Spletni kalkulatorji ogljičnega odtisa in usposabljanje – ponudniki (brezplačni in plačljivi):

Ogljični odtis posameznika danes večkrat presega količino 2 ton, ki jo je narava sposobna nevtralizirati v enem letu. Povprečen Slovenec v okolje vsako leto izpusti okoli 8 ton CO2. Največ CO2 nastane pri porabi električne energije, ogrevanju in transportu. Učinkovita raba energije in obnovljivi viri so neposredno povezani z zmanjševanjem ogljičnega odtisa moderne družbe.

Vsak posameznik in delovna organizacija si mora prizadevati za zmanjšanje porabe energije in materialnih dobrin in s tem za manjše obremenjevanje okolja in za preprečitev podnebnih sprememb. Prvi korak v tej smeri je izračun svojega ogljičnega odtisa in naslednji korak načrt, kako ga zmanjšati.

Najbolj lahko gospodinjstvo zmanjša svoj ogljični odtis s toplotno izolacijo zunanjih sten, z menjavo oken, z zeleno elektriko, z doslednim izklapljanjem električnih porabnikov, z varčnimi sijalkami, s prhanjem namesto kopanjem in če ne uporablja sušilnega stroja za perilo.

Inštitut za zdravje in okolje

Kalkulator Umanotera – za gospodinjstva

Zeleni ključ (za podjetja)

Bureau Veritas – za podjetja (usposabljanje za izračun ogljičnega stanja organizacije, procesov ali izdelka)

SIQ usposabljanje Izračun ogljičnega odtisa organizacije 


Slovenski plačljivi standardi:

SIST EN ISO 22526-3:2022 Polimerni materiali – Ogljični in okoljski odtis polimernih materialov na biološki osnovi – 3. del: Ogljični odtis postopkov, zahteve in smernice za količinsko opredelitev (ISO 22526-3:2020)

SIST EN ISO 22526-2:2022  Polimerni materiali – Ogljični in okoljski odtis polimernih materialov na biološki osnovi – 2. del: Ogljični odtis materialov, količina (masa) CO2, odstranjena iz zraka in vključena v molekulo polimera (ISO 22526-2:2020)

SIST EN ISO 14021:2016/A1:2021 Okoljske označbe in deklaracije – Okoljsko samodeklariranje (okoljsko označevanje II. vrste) – Dopolnilo A1: Ogljični odtis, ogljično nevtralno (ISO 14021:2016/Amd 1:2021)

SIST EN ISO 14067:2019 Toplogredni plini – Ogljični odtis izdelkov – Zahteve in smernice za merjenje (ISO 14067:2018)


Podnebne spremembe

Podnebne spremembe

Pravičen prehod za delavke in delavce

Vir: IPCC

Glej tudi

Ogljični odtis

Krožno gospodarstvo

Vročinski val – delo v prostorih in delo na prostem

Delo na mrazu

Kampanja ETUC in ZSSS za zaščito delavcev pred visokimi temperaturami


Podnebne spremembe so nastale neposredno ali posredno zaradi človekovih dejavnosti, ki spreminjajo sestavo zemeljskega ozračja, in se poleg naravne spremembe podnebja opaža v primerljivih časovnih obdobjih. Čezmerne emisije toplogrednih plinov vplivajo na segrevanje ozračja in s tem na spremembe podnebja.

Slovenija se s posledicami spoprijema s politikami in ukrepi ter praksami Evropske unije in je pri doseganju zastavljenega podnebnega cilja pred velikimi izzivi. Skupni cilj je, da do leta 2050 postanemo ogljično nevtralna družba.

Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) je znanstveno in medvladno telo pod okriljem Združenih narodov. Zagotavlja kvalitetno, objektivno in znanstveno podlago za opazovanje podnebnih sprememb in njihovih političnih in ekonomskih učinkov. Šesto poročilo IPCC o podnebnih spremembah 2022: Učinki, prilagajanje, ranljivost posreduje  alarmantno sliko podnebnih sprememb. Opozarja, da so že bile prestopljene meje, kjer se začne nepopravljiva škoda. Da je edina rešitev ukrepanje zdaj in da je zabloda čakanje na nekakšne tehnične rešitve, ki bodo vse popravile. Poročilo kaže, da zaradi podnebnih sprememb že trpijo nekatere najbolj revne in ranljive skupnosti. Sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izjavil: “Poročilo je zemljevid človeškega trpljenja. Dejstva so neovrgljiva. To izmikanje ukrepanju je zločin. Največji svetovni onesnaževalci uničujejo naš edini dom.”

IPCC ugotavlja, da bo že celo desetletje prej, kot se je domnevalo doslej, oziroma okoli leta 2030 povprečna globalna temperatura ozračja glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija. Gre za najresnejše opozorilo doslej, da svetu in človeštvu grozijo katastrofalne naravne nesreče. Nekaterih sprememb, kot so zviševanje morske gladine, ne bo mogoče ustaviti prihodnjih stotine ali tisoče let. Vseeno znanstveniki poudarjajo, da bi močno in vztrajno zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov omejilo podnebne spremembe. Hitro bi se s tem izboljšala kakovost zraka, da bi se stabilizirala globalna temperatura, pa bi lahko trajalo od 20 do 30 let.


Ogljična nevtralnost

Ogljična nevtralnost pomeni ravnovesje med človeškimi izpusti CO2 v ozračje in zajemanjem ogljika iz ozračja v sisteme, ki zajemajo več ogljika, kot ga s svojim delovanjem izpustijo. V naravi so to gozdovi in oceani.

Cilj EU in Slovenije: Do leta 2050 neto ničelna emisija CO2 oziroma podnebna nevtralnost.

Glej Evropski zeleni dogovor in Sklad EU za pravični prehod


Akcijski program 2019-2023 14. kongresa Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), maj 2019, Dunaj

Točka 331: Usposobili bomo delavce in sindikate za boljše vključevanje v klimatske dejavnosti:

a) ETUC bo gradila na svojem vodniku »Vključitev sindikatov v klimatske aktivnosti, da bi zagotovili pravičen prehod« z namenom, da spodbudi akcijo na nacionalni ravni in da pripravi svoje članice, da prevzamejo svojo vlogo pri podnebnem upravljanju.
b) ETUC v sodelovanju z ITUC bo spodbujala mobilizacijo za pravični prehod in podnebno akcijo ter bo sodelovala v akcijskem podnebnem dnevu Združenih narodov.
c) Da bi spodbudila dejavnost na ravni delovnih mest in podjetij, bo ETUC prenovila svoj projekt »Za zelena delovna mesta« na podlagi najnovejših podatkov ter študij konkretnih primerov.
d) ETUC bo preučila že vidne posledice klimatskih sprememb na delovne razmere ter kako jih obravnavati v kolektivnih pogajanjih ter v socialnem dialogu z delodajalskimi organizacijami. Cilj je pripraviti konkretna orodja za podporo sindikatom v Evropi, ki hočejo upoštevati učinek klimatskih sprememb na delavce.
e) Vožnja na delo in z dela, ki podpira odgovoren odnos do podnebja, je še eno področje, kjer delavci lahko prispevajo k podnebni akciji. Upoštevajoč dosedanje pobude bo ETUC obnovila svojo akcijo na tem področju.


Stališča predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), 17. seja, 10. 9. 2019:

Z dokumentom »Sindikati in podnebne spremembe« je predsedstvo podprlo socialno smiselne, premišljene ter na pravičnosti utemeljene ukrepe boja proti podnebnim spremembam in okoljski krizi. Podprlo je tudi prizadevanja mladih, ki se borijo za pravičnejši in okolju prijaznejši svet za vse ter izrazila podporo gibanju Mladi za podnebno pravičnost.

Zaveze iz dokumenta »Sindikati in podnebne zahteve«:

  1. Podnebna spremembe in okoljska kriza nasploh predstavljata resno grožnjo delavcem in delavkam ter sindikatom. Na mrtvem planetu delovnih mest ni.
  2. Sindikati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije podpiramo socialno smiselne, premišljene in na pravičnosti utemeljene ukrepe boja proti podnebnim spremembam in okoljski krizi. Reševanje okolja nikakor ne sme iti na račun delavcev in delavk ter njihovih pravic.
  3. V skladu s sprejetimi zavezami Mednarodne konfederacije sindikatov (ITUC) in Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) podpiramo Pariški podnebni sporazum. Ta postavlja jasne cilje za mednarodno podnebno ukrepanje, njegova implementacija pa pomeni preprečitev najbolj katastrofalnih posledic podnebnih sprememb za vse delovne ljudi po svetu.
  4. Podpiramo socialno-okoljske zaveze naše krovne organizacije Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), sprejete na zadnjem kongresu na Dunaju.  Te se zavzemajo za pravičen prehod in socialno smiselne ukrepe za prehod v trajnostnejšo družbo ter pozivajo tako slovenske kot evropske odločevalce k odločnem ukrepanju.
  5. Zavzemamo se za povečanje zelenih, dostojnih in sindikaliziranih delovnih mest ter v tem vidimo priložnost za ustvarjanje novih kakovostnih zaposlitev.
  6. Podpiramo krožno gospodarstvo ter uvajanje naprednih, okolju in delavcem prijaznih ukrepov v industriji. Pri pripravi in sprejemanju le-teh moramo od samega začetka sodelovati sindikati. Takšni ukrepi zmanjšajo okoljski odtis proizvodnje, povečajo konkurenčnost podjetja in izboljšajo delovne pogoje v podjetju.
  7. Zahtevamo pravičen prehod za vse delavke in delavce, ki bi kakorkoli občutili spremembe prehoda. Prav nihče – niti delavec, niti njegova družina, niti skupnost – ne sme biti prepuščena samemu sebi. Država mora v dialogu s sindikati in delodajalci poskrbeti za vseobsegajoč socialni, ekonomski, okoljski in investicijski plan, ki bo med drugim nudil zadostne finančne kompenzacije (v višini pretekle plače) za delavce, brezplačna izobraževanja, prekvalifikacije, preferenčne obravnave pri zaposlovanju, neposredno in posredno investiranje, spodbujanje in vzpostavljanje novih delovnih mest, zadostna sredstva za celovit razvoj obravnavanih skupnosti in druge ukrepe, ki bodo delavkam in delavcem omogočali pravičen in dostojen prehod.
  8. Sindikati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije podpiramo prizadevanja mladih, ki se borijo za pravičnejši, socialnejši in okolju prijaznejši svet za vse. Prihodnost planeta je na kocki, mladi pa nam dajejo upanje in nas opominjajo, da se je potrebno za pravice organizirati in boriti. Tako izražamo podporo aktivnim mladim in gibanju Mladi za podnebno pravičnost.
  9. Podpiramo »Podnebni štrajk«, ki bo potekal 27. septembra 2019 po celi Sloveniji, ter pozivamo delavke in delavce ter sindikate, da se shoda udeležijo.
    • V kolikor jim delodajalec ne dovoli udeležbe na shodu, pozivamo delavke in delavce, da si na ta dan vzamejo dopust in s tem pokažejo, da podneben spremembe predstavljajo grožnjo delovnim ljudem.
    • Če tudi to ni mogoče, pozivamo sindikate, da na delovnih mestih na ta isti dan organizirajo različne aktivnosti, s čimer bodo delavke in delavce ter delodajalce ozaveščali o tej tematiki. Ob tej priložnosti lahko organizirajo razprave/skupščine o ukrepih, ki bi še spodbudili socialno in okoljsko usmerjenost podjetij, povabijo člane/ice gibanja Mladi za podnebno pravičnost na srečanje/pogovor ali prek fotografij, objavljenih na družbenih omrežjih s ključnikom #pravicnatranzicija, izrazijo solidarnost in podporo protestu.


Stališča ZSSS o podnebnih spremembah:

10. 9. 2019, 17. seja predsedstva ZSSS: Sindikati in podnebne spremembe – Na mrtvem planetu ni delovnih mest

Delavstvo, podnebne spremembe, sindikati, tematska številka Delavske enotnosti, april 2019


Ključni okoljski predpisi:

Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030 

Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt

Zakon o varstvu okolja (ZVO-2)


E-novice ZSSS o podnebnih spremembah:

2024:

2023:

2022:

2021:

2020:

2019: